Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Časovni načrt obnovljive energije" (KOM(2006)0848),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Poročilo o napredku na področju električne energije iz obnovljivih virov" (KOM(2006)0849),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Poročilo o napredku na področju biogoriv" (KOM(2006)0845),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 o potrditvi Akcijskega načrta Evropskega sveta (2007-2009) – Energetska politika za Evropo,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Časovni načrt obnovljive energije" (SEK(2006)1720/2), ki je priložen Časovnemu načrtu obnovljive energije,

–   ob upoštevanju presoje vpliva (SEK(2006)1719/2), ki je priložena Časovnemu načrtu obnovljive energije,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Poročilo o napredku na področju biogoriv" (SEK(2006)1721/2), ki je priložen sporočilu Komisije (KOM(2006)0845),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o strategiji za biomaso in biogoriva(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o energetski učinkovitosti ali "Narediti več z manj" – Zelena knjiga(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o deležu obnovljivih virov energije v EU in predlogih konkretnih ukrepov(6),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v drugi obravnavi dne 13. aprila 2005 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo(7),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v drugi obravnavi dne 18. decembra 2003 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo(8),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v drugi obravnavi dne 12. marca 2003 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza(9),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v drugi obravnavi dne 4. julija 2001 z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo(10),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0287/2007),

A.   ker je bil na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta dne 8. in 9. marca 2007 sprejet splošen zavezujoč cilj za EU, da do leta 2020 proizvede 20 % vse porabljene energije iz obnovljivih virov,

B.   ker je to pomemben korak k trajnostni evropski energetski politiki, ki bo pomagal zagotoviti oskrbo z energijo in dostopno, konkurenčno energijo iz obnovljivih virov,

C.   ker je v svoji resoluciji z dne 14. decembra 2006 o trajnostni, konkurenčni in varni energiji Evropski parlament pozval k ambicioznim zavezujočim ciljem sektorja, ki si prizadevajo za 25 % energije iz obnovljivih virov v primarnem energetskem sektorju do leta 2020 in podajajo časovni načrt za dosego 50 % deleža obnovljivih virov do leta 2040,

D.   ker so obnovljivi viri energije, vključno z vodno energijo, imeli v preteklosti pomembno vlogo pri oskrbi z električno energijo v Evropi,

E.   ker je za omejitev dvigovanja povprečnih svetovnih temperatur za največ 2ºC treba okrepiti obnovljive vire energije, ukrepe za energetsko učinkovitost in energetske raziskave,

F.   ker so direktive za spodbujanje obnovljivih virov energije na področju električne energije povzročile ali okrepile trajnostni razvoj v državah članicah,

G.   ker so bile veljavne direktive za spodbujanje obnovljivih virov energije sprejete s postopkom soodločanja, pogosto na podlagi člena 175(1) Pogodbe ES,

H.   ker je industrija EU v sektorju obnovljive energije vodilna na svetovnem trgu zaradi svojega vlaganja v raziskave ter s tem pomembno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in konkurenčnosti EU, ciljema, ki sta določena v Lizbonski strategiji,

I.   ker ni nobenih pravnih določb o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije,

J.   ker so obnovljivi viri energije ključni element trajnostne energetske mešanice, ki prispeva k:

K.   ker se razvoj trga obnovljive energije zelo razlikuje glede na posamezne države članice, ne le zaradi razlik v možnostih, ampak tudi zaradi različnega in v nekaterih primerih neprimernega političnega in pravnega okvira ter v številnih primerih zaradi prevelikih upravnih ovir za izvajanje projekta,

L.   ker se geološke, hidrološke in podnebne razmere med posameznimi državami članicami zelo razlikujejo ter ker je zato potencial za razvoj obnovljive energije v državah članicah zelo različen,

M.   ker je uresničitev vsaj 20 % izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020 bistvena za uspešno uresničitev cilja 20 % obnovljivih virov energije,

N.   ker bo spodbujanje trga obnovljive energije pomagalo uresničiti revidirane lizbonske cilje s povečevanjem zaposlovanja ter prizadevanj za raziskave in inovacije v državah članicah in EU,

O.   ker je treba povečati uporabo raziskovalnih in tehnoloških programov EU, da se spodbudi razvoj tehnologij obnovljive energije, kot določa sedmi okvirni program, hkrati pa je treba ohranjati in spodbujati sedanje tehnološke prednosti in izvozni potencial evropskih podjetij,

P.   ker so goriva v prometu pomemben in vedno večji vir emisij CO2 ter so glavni vzrok onesnaženja zraka v mestnih središčih,

Q.   ker je treba trajnostne rešitve za energetske izzive doseči z večjo uporabo obnovljivih virov energije, večjimi izboljšavami energetske učinkovitosti, varčevanjem z energijo in tehnološkimi inovacijami za podnebju prijazno uporabo lokalnih virov energije,

R.   ker sektor ogrevanja in hlajenja ponuja edinstveno priložnost za uporabo ne le obnovljivih virov, ampak tudi presežne toplote, ki nastane pri proizvodnji električne energije, v industriji in pri sežiganju odpadkov, ter s tem zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in omejevanje emisij CO2,

S.   ker je v skladu z obveznostmi javnih služb in univerzalnih storitev nujno tako zagotoviti državljanom Unije varno visokokakovostno oskrbo z energijo kot varovati okolje,

T.   ker se veljavni pravni okvir Skupnosti za energetski sektor ne izvaja zadovoljivo, zlasti ko gre za obnovljive vire energije, takšno stanje pa ne bo dolgoročno ohranilo zaupanja vlagateljev,

U.   ker so dolgi postopki za odobritve projektov pridobivanja obnovljive energije, prenosnih daljnovodov in distribucijskih omrežij glavna ovira hitrega razvoja obnovljivih virov,

V.   ker bi lahko zaradi premalo jasnih ukrepov za varstvo okolja in socialno varstvo, zlasti v primeru biogoriv, prišlo do precejšnjih negativnih vplivov, kot je povečanje krčenja tropskih gozdov, brez kakršnega koli pomembnejšega znižanja emisij toplogrednih plinov,

W.   ker prizadevanja za reševanje podnebnih sprememb ne smejo ogroziti prizadevanj za zaščito biotske raznovrstnosti in ekosistemov,

1.   poziva Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2007 predloži predlog zakonodajnega okvira za obnovljivo energijo, ki se sprejme s soodločanjem in na podlagi člena 175(1) Pogodbe ES; poudarja, da mora ta zakonodajni okvir ohraniti veljavno zakonodajo za sektorja obnovljivih virov električne energije ter biogoriv, vendar mora biti okrepljen in izboljšan ter ga mora spremljati ambiciozna zakonodaja o povečanju deleža obnovljive energije za ogrevanje in hlajenje; poziva Komisijo, naj predlaga sektorski pristop znotraj zakonodajnega okvira, ki določa jasne in realne zavezujoče cilje za sektorje električne energije, prometa ter ogrevanja in hlajenja;

2.   poziva Komisijo, naj v svojem prihodnjem predlogu za revizijo sistema za trgovanje z emisijami (ETS) zagotovi boljšo internalizacijo zunanjih stroškov proizvodnje energije s pomočjo prodaje kreditov ETS na dražbi, da bi ustvarila enake konkurenčne pogoje za obnovljive vire energije in zagotovila pošteno ceno ogljika;

3.   meni, da je na našem planetu obilje obnovljivih virov energije in da je izziv energijo iz njih pridobiti; priporoča, da se prihodki od prodaje ETS na dražbi in sredstva za raziskave uporabijo za raziskave obnovljivih virov energije, vključno z viri, ki veliko obetajo in predstavljajo izziv, kot so energija, pridobljena na podlagi osmoze, energija plimovanja, energija valovanja, koncentrirana sončna energija, energija vetra na visoki nadmorski višini, energija, ki jo proizvajajo zmaji na velikih višinah (laddermill), in tehnologija za pridobivanje goriva iz alg;

Spodbujanje obnovljivih virov energije

4.   poudarja pomen priprave in izvajanja akcijskih načrtov za obnovljive vire energije na ravni Skupnosti in nacionalni ravni ter poudarja, da morajo prispevati k resnično skupni evropski energetski politiki;

5.   poziva k vključitvi sektorskih ciljev v akcijske načrte za obnovljive vire energije, da se spodbujajo naložbe, inovacije in raziskave v vseh sektorjih; ugotavlja, da je, kadar je zaradi tehnološkega razvoja ali vprašanja stroškovne učinkovitosti treba prilagoditi realne sektorske cilje, to mogoče izvesti redno ob pregledu akcijskih načrtov za obnovljive vire energije, ob upoštevanju potrebe po stabilnosti v naložbenem okviru;

6.   poziva k pripravi strateške presoje vpliva akcijskih načrtov za obnovljive vire energije in meni, da morajo akcijski načrti obravnavati potrebo po uskladitvi proizvodnje obnovljive energije z drugimi okoljskimi vprašanji (trajnostno gospodarjenje z gozdovi, biotska raznovrstnost, preprečevanje degradacije tal, emisije toplogrednih plinov itd);

7.   poziva Komisijo in države članice, naj čim prej dosežejo soglasje o določitvi cilja 20 % obnovljivih virov energije ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti in sektorskih analiz potenciala v vsaki državi, tako da bo zagotovljeno dejavno zavzemanje vseh držav članic; verjame, da bi kljub temu, da nekatere države članice zaostajajo s prispevki k sedanjim ukrepom EU v zvezi z obnovljivimi viri energije, vse države članice morale izpolniti obveznosti za povečanje svojega deleža obnovljivih virov energije, v skladu s svojimi možnostmi in že opravljenimi prispevki;

8.   poziva Komisijo k zagotovitvi, da bo prihodnji zakonodajni predlog o obnovljivih virih energije vključeval učinkovite ukrepe za spodbujanje obnovljive električne energije, da bi se njen delež v EU s sedanje ravni do leta 2020 vsaj podvojil;

9.   obžaluje, da se regionalni in lokalni organi v EU še vedno premalo zanimajo za izkoriščanje in uporabo obnovljivih virov energije;

10.   meni, da mora imeti vsaka država članica možnost, da prosto izbere najprimernejše obnovljive vire energije zaradi različnega potenciala za razvoj nekaterih obnovljivih energij, ki je neločljivo povezan z geološkimi, hidrološkimi in podnebnimi razlikami med državami članicami; vendar vztraja, da cilj 20 % energije iz obnovljivih virov pomeni prispevek iz obnovljivih virov energije, in ne drugih virov energije z nizko vsebnostjo ogljika;

11.   poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k vzpostavitvi tržnega okolja, ki bo ugodno za obnovljive vire energije ter bo spodbujalo decentralizirano proizvodnjo in uporabo tovrstne energije;

12.   poziva Komisijo in države članice, naj vključijo scenarije o energetski učinkovitosti v vse akcijske načrte za obnovljive vire energije, ob upoštevanju dejstva da energetska učinkovitost ni obnovljiv vir energije;

13.   opozarja, da so obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost eden od najboljših načinov za zaščito potrošnikov in industrije pred dvojnim učinkom povečanja uvoza energije in naraščajočih stroškov za gorivo; vztraja, da skupna evropska energetska politika ne sme ustvariti novih socialnih ovir in da morajo biti pri izpolnjevanju cilja obnovljivih virov energije cene energije pregledne ter konkurenčne;

14.   poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo v zakonodajo Skupnosti o obnovljivi energiji in akcijske načrte za obnovljive vire energije vključena merila in določbe, ki bodo preprečevala navzkrižja med različnimi uporabami biomase;

15.   poziva Komisijo, naj si zagotovi potrebna sredstva ter vire za ocenjevanje akcijskih načrtov za obnovljive vire energije in naj spremlja njihovo učinkovito izvajanje ob upoštevanju načela subsidiarnosti; priporoča, naj se v prihodnjem zakonodajnem okviru za obnovljive vire energije izrecno podeli pristojnosti Komisiji ter se ji zagotovi potrebna sredstva za zavrnitev ali sprejetje vseh akcijskih načrtov za obnovljive vire energije delno ali v celoti; meni, da mora Komisija zagotoviti, da se posamezni cilji v zakonodajnem okviru združijo v dogovorjen zavezujoč cilj EU;

16.   poziva, naj se v akcijske načrte za obnovljive vire energije vključijo mejniki, zato poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi jasen srednjeročni cilj o deležu energije, ki ga je treba pridobiti iz obnovljivih virov energije, da bi se izognili zamudam v državah članicah, ter naj se pregledi akcijskih načrtov izvajajo vsake tri leta začenši z začetkom veljavnosti predloga, da lahko Komisija ukrepa pred letom 2020, če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti; poudarja, da morajo države članice, ki ne izpolnijo svojih obveznosti, nositi posledice tega;

17.   obžaluje dejstvo, da cilj EU, to je 12 % delež obnovljive energije v mešanici energetskih virov EU do leta 2010, zelo verjetno ne bo izpolnjen;

18.   ugotavlja, da sedanja statistična metodologija Komisije podcenjuje prispevek energije vetra in sončne energije k proizvodnji električne energije, in zato poziva Komisijo, naj pri izračunih izhaja iz končne porabe energije in naj razvije statistično metodologijo, ki ne bo izkrivljala konkurence med različnimi tehnologijami energije;

Notranji trg in omrežna infrastruktura

19.   obžaluje, da Evropski svet z dne 8. in 9. marca 2007 ni dovolj strogo zahteval dokončnega oblikovanja notranjega trga z energijo; verjame, da je nujna hitra vključitev obnovljivih virov energije na notranji trg z energijo; verjame, da je treba zagotoviti enake pogoje v vseh državah članicah, da bi se razvil resničen notranji trg z energijo;

20.   ugotavlja, da je pregleden, pravičen in prednostni dostop do omrežij bistven pogoj za uspešno vključevanje in širjenje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije ter da je treba dostop do omrežja in postopke načrtovanja dodatno poenostaviti in uskladiti ob upoštevanju razvoja tehnologij obnovljivih virov in nanje vezanih občasnih tokov energije, da ne bi prišlo do destabilizacije nacionalnih omrežij;

21.   poziva vse države članice, naj si bolj prizadevajo za zmanjšanje upravnih obremenitev in poenostavitev postopkov za odobritev, vključno z možnostjo, da se vzpostavi sistem za opravljanje postopkov na enem mestu, ki bo olajšal odobritev obnovljivih virov energije; poziva Komisijo, naj določi minimalne zahteve za odstranitev upravnih ovir, vključno s poenostavitvijo postopkov;

22.   poziva k naložbam v dodatno, prožno, inteligentno omrežno infrastrukturo in upravljanje omrežja za boljše delovanje sistema, večjo varnost oskrbe, nižje stroške za potrošnike, boljši dostop do obnovljivih virov energije ter njihovo boljšo proizvodnjo; opozarja, da je treba pospešiti postopke za odobritve in poenostaviti pravne postopke;

23.   poziva k večjemu prizadevanju za uskladitev postopkov načrtovanja, lokacij, povezanih z obnovljivimi viri energije, in ustreznih povezav v omrežju po vsej Evropi;

24.   meni, da je za uspešno vključitev spremenljivih energetskih virov v področji načrtovanja omrežja in čezmejne trgovine poleg spodbujanja obnovljivih virov energije treba povečati sodelovanje med nacionalnimi upravljavci prenosnega omrežja;

25.   poudarja velik razvojni potencial energije vetra na morju in pomemben prispevek, ki ga lahko ima za neodvisnost Evrope od uvoza energije ter za varstvo podnebja, hkrati pa opozarja, da bodo potrebna še velika prizadevanja za razvoj tega potenciala v celoti; zato poziva Komisijo, naj oblikuje akcijski načrt za energijo vetra na morju, ki bo vključeval učinkovit evropski pristop do tehnologije na morju in spodbujal močnejše medsebojno povezovanje;

26.   poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k vzpostavitvi ugodnega tržnega okolja za obnovljive vire energije, ki mora vključevati odpravo neprimernih subvencij in dejavno uporabo javnih naročil v EU, da bi pripomogle k zmanjšanju stroškov energetsko učinkovitih in obnovljivih tehnologij;

27.   meni, da mora biti učinkovit in uspešen usklajen podporni program na podlagi najboljših praks v državah članicah dolgoročen cilj v Evropi, da bi se zagotovila najučinkovitejša raba tehnologij obnovljivih virov energije; meni, da bi bili kljub temu potrebni nacionalni podporni programi za ohranitev zaupanja vlagateljev, ker številne države članice šele začenjajo z večjimi naložbami v obnovljive vire energije in ker notranji trg z energijo še ni dokončno oblikovan; poudarja, da je cilj obstoječe politike za podporo obnovljivim virom energije zagotoviti, da ti viri dosežejo dolgoročno učinkovitost in so konkurenčni na notranjem trgu z energijo;

28.   opozarja, da zagotavljanje obsežne mešanice energetskih virov tudi pri obnovljivih virih energije omogoča, da se potencial lokalnih virov energije bolje izkoristi, in pripomore k evropskim inovacijam, konkurenčnosti in varnosti oskrbe z zagotavljanjem, da tehnologije z dolgoročnim potencialom niso prezgodaj izločene iz trga;

29.   obžaluje ugotovitve nekaterih študij, ki kažejo, da se energetska politika EU o obnovljivih virih energije in o boju proti podnebnim spremembam slabo izraža v okvirnih načrtih porabe za strukturne in kohezijske sklade; poziva Komisijo, naj pripravi smernice, ki bodo zagotavljale sistematično podporo tehnologijam obnovljive energije in energetski učinkovitosti v vsaki državi članici, ter poziva države članice in regionalne organe, naj v celoti izkoristijo možnost uporabe finančnih instrumentov EU pri razvoju in širjenju projektov obnovljive energije;

30.   izraža pohvalo tistim državam članicam, ki so v zvezi z energijo, povezano z morjem, spremenile že uvedene podporne programe ali jih uvedle ali določile cilje; priznava zelo pomembno vlogo držav, ki so zagotovile trden okvir za vlaganja v projekte energije, povezane z morjem, pri zmanjševanju stroškov te tehnologije, ter poziva Komisijo in vse zadevne države članice, naj sledijo njihovemu zgledu;

31.   opaža zagon, ki ga doživlja tehnologija koncentrirane sončne energije v Evropi zaradi ustrezno izbranih tržnih podpornih programov in evropskih sredstev za raziskovanje, ter pričakuje, da bodo zlasti južne države članice spodbujale tehnološki razvoj in zmanjšale stroške koncentrirane sončne energije;

32.   zahteva revizijo veljavne zakonodaje Skupnosti, ki ovira razvoj prednostnih nalog energetske politike EU, vključno z nadaljnjim razvojem obsežnih projektov s področja plimovanja;

33.   poziva Komisijo in države članice, naj obnovljivim virom energije zagotovijo absolutno prednost pri trajnih prizadevanjih, da bi čim bolje uporabile razvojne programe EU za raziskave in tehnologijo; poziva države članice, naj se dogovorijo o strategiji za povečanje proračuna za raziskave na področju energije; predlaga, da se ta cilj upošteva pri reviziji proračuna za obdobje 2007-2013;

34.   pozdravlja podporo, ki jo Evropska investicijska banka namenja obnovljivim virom energije v obliki preferencialnih posojil, ter poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo tovrstno financiranje in ga spodbujajo v javnem in zasebnem sektorju, kadar obstaja zanimanje za uporabo sredstev za razvoj obnovljivih virov energije;

35.   poziva regionalne in lokalne organe ter nevladne organizacije, naj izkoristijo financiranje iz sedmega okvirnega programa, strukturnih skladov in okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost v okviru energetske politike EU (Inteligentna energija - Evropa), kar bo spodbudilo raziskave, tehnologije obnovljivih energij, uporabo biogoriv ter razvoj novih načinov prevoza in shranjevanja energije, namenjenih zmanjšanju njenih izgub; poleg tega podpira pobudo EURENEW za določbe pogodbe o obnovljivi energiji;

36.   poudarja, da so potrebne dodatne raziskave in razvoj v zvezi s skladiščenjem energije, proizvedene iz obnovljivih virov, po vzoru vodikove tehnologije; zato poudarja, da je treba poenostaviti upravne določbe in postopke za odobritev ter odpraviti obstoječe ovire;

Ogrevanje in hlajenje

37.   poziva Komisijo k zagotovitvi, da bo vsak predlog za okvirno direktivo o obnovljivih virih energije vključeval učinkovite ukrepe za spodbujanje obnovljivega ogrevanja in hlajenja, da bi se njun delež v EU s sedanje ravni približno 10 % do leta 2020 vsaj podvojil; spodbuja Komisijo, naj poda inovativne rešitve, s katerimi bodo vse primerne tehnologije lahko dosegle visoko stopnjo prodora na trg, naj na primer spodbuja sistematične študije o rešitvah za obnovljive vire energije, oskrbo prek toplotnih omrežij za novogradnje in prenovljene stavbe, ki presegajo določeno minimalno površino, zmanjšanje upravnih ovir ter kampanje ozaveščanja;

38.   opozarja, da bi daljinsko ogrevanje in hlajenje lahko ponudila pomembno infrastrukturo za poln izkoristek obnovljivih virov energije ter da je treba spodbujati vključitev obnovljivih virov energije v obstoječa daljinska omrežja, ker je biomaso in druge obnovljive vire energije možno učinkovito uporabiti skupaj s sočasno proizvodnjo toplote in električne energije in uporabo presežka ogrevanja;

39.   poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah pospeši splošno sprejemanje pravil za najboljšo prakso, ki naj postane obvezna, kar v vse več regijah in občinah že je, vsaj za obstoječe stavbe v temeljiti obnovi in novogradnje, da bi se izpolnila zahteva po minimalnem deležu ogrevanja z obnovljivimi viri energije;

40.   opozarja, da se 40 % vse energije v EU porabi v stavbah ter da so možnosti za zmanjšanje te porabe ogromne, tako da bi obnovljiva energija utegnila zadostiti vsem energijskim potrebam v tem sektorju; ugotavlja, da je bil pri energetski zasnovi in biogradnji novogradenj dosežen napredek zaradi vključevanja solarne arhitekture, izolacije in obnovljivih virov energije, katerega rezultat so nizkoenergijske hiše, pasivne hiše in celo plusenergijske hiše (ki na leto proizvedejo več energije, kot je porabijo); poziva Komisijo, naj do konca leta 2007 pripravi izvedbeni program za obsežno postavitev pasivnih hiš in stavb ter hiš in stavb, ki ustvarjajo neto pozitivno energijo, v EU;

41.   pozdravlja dejstvo, da je za lastno uporabo električne energije Evropski parlament prešel na obnovljive vire energije, in poziva ostale institucije EU, naj storijo enako;

42.   ugotavlja, da razpoložljivi statistični podatki o porabi energije za namene ogrevanja in hlajenja niso dovolj zanesljivi, primerljivi in pregledni, ter poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo postopke za izboljšanje statističnih podatkov v teh sektorjih;

43.   meni, da sedanji kotli ponujajo veliko možnosti za postopno uvajanje obnovljivih virov energije; poziva Komisijo, naj pred predložitvijo predloga oceni različne možnosti, kot sta mešanica biogoriv ali toplotna sončna energija;

Promet in biogoriva

44.   poziva k razvoju celovite, okoljsko, socialno in gospodarsko trajnostne prometne politike, ki bo izpolnjevala cilje politike Skupnosti, povezane z okoljem, podnebjem in konkurenco, in družbene ter regionalne cilje in v kateri bodo lahko pomembno vlogo prevzela trajnostno proizvedena biogoriva pa tudi spremembe življenjskega sloga, zmanjševanje prometa ter strukturni ukrepi, kot je boljše urbano in regionalno načrtovanje; poziva države članice, naj si pri uporabi obnovljivih virov energije v javnem prometu zastavijo ambiciozne cilje; poziva k načelu ločevanja rasti v prometu od gospodarske rasti in k močnejši zavezanosti čistejšim oblikam prometa, upravljanju povpraševanja in postopni rasti standardov učinkovitosti goriva v prometnem sektorju;

45.   pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje biogoriv in drugih obnovljivih virov energije v prometu z uvedbo zavezujočega cilja 10 %, če je dokazljivo, da se ta goriva proizvajajo na trajnosten način; ugotavlja pomen biogoriv druge in tretje generacije, ki so vedno bolj dostopna na tržišču, ter poziva, naj se tehnološki napredek na tem področju pospeši; poudarja, da bi trajnostna uporaba biogoriv zmanjšala odvisnost od nafte in emisije CO2 v prometnem sektorju; vendar meni, da je treba poiskati ustrezno ravnotežje med proizvodnjo živil in energije;

46.   meni, da ima lahko uporaba avtomobilov na vodik in električnih avtomobilov v prihodnosti pomembno vlogo ter da so hibridni avtomobili vmesni korak na poti k elektromobilnosti; poziva Komisijo, naj hibridne električne avtomobile vključi v strateški načrt EU za energetsko tehnologijo; poziva države članice, naj z davčnimi spodbudami podprejo nakup avtomobilov z nizkimi emisijami CO2;

47.   poziva Komisijo, naj predloži ukrepe za spodbujanje drugih alternativnih goriv, ki bodo pomagala zmanjšati emisije v prometnem sektorju, v skladu z akcijskim načrtom za alternativna goriva iz leta 2001, in preuči možnost spodbujanja sintetičnih goriv, ki lahko povečajo raznolikost oskrbe z energijo, izboljšajo kakovost zraka in zmanjšajo emisije CO2;

48.   poudarja, da je proizvodnja avtomobilov z učinkovitejšo porabo goriva še vedno najboljši način za zmanjšanje emisij CO2 in porabe nafte na vozilo, razen tega pa je zaskrbljen, ker bi morala Skupnost v sporočilu, ki ga posreduje avtomobilski industriji, manj poudarjati zahtevo po biogorivih in bolj poudarjati zahtevo po vozilih z učinkovitejšo porabo goriva; kljub temu pozdravlja predlog za revizijo direktive o kakovosti goriv, ki skuša s pristopom od izvora do vozila zmanjšati vpliv goriv v prometu na podnebne spremembe, da bi se izboljšala kakovost zraka, spodbujale mešanice bioetanola in bencina ter omogočile višje ravni mešanja, pod pogojem da se s strogimi ukrepi zagotovi, da so ta goriva proizvedena na trajnosten način;

49.   poziva Komisijo k razvoju obvezne in obsežne certifikacijske sheme za biogoriva, proizvedena v EU ali uvožena vanjo; meni, da bi morala certifikacijska merila zagotavljati proizvodnjo biogoriv, pri kateri bodo v celotnem življenjskem ciklu prihranki toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnimi gorivi precejšnji in ki ne bo, neposredno ali posredno, povzročila izgube biotske raznovrstnosti ali vodnih virov, zmanjšanja zalog ogljika zaradi spreminjanja rabe zemljišč ali družbenih težav, kot sta povišanje cen živil in selitev ljudi;

50.   poziva Komisijo, naj si prizadeva za sodelovanje s Svetovno trgovinsko organizacijo in podobnimi mednarodnimi organizacijami, da bi zagotovila mednarodno sprejetje posebnih meril trajnostnega razvoja in certifikacijskega sistema ter s tem podprla najbolj trajnosten način proizvodnje biogoriv po vsem svetu in vzpostavila enake pogoje delovanja za vse;

51.   poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da se bodo v dvostranskih sporazumih EU s tretjimi državami obravnavali trgovanje z obnovljivo energijo in naložbe vanjo ter da bodo ti sporazumi vsebovali določbe o mednarodno priznani socialni združljivosti in spodbujali certificiranje, da se prepreči okoljski damping; poudarja, da je na področju obnovljivih virov energije Evropska unija odgovorna tudi, da državam v razvoju omogoči razvoj podnebju prijaznih tehnologij in jim olajša vstop na evropske trge; poziva Komisijo, naj razvije inovativne mehanizme za financiranje tehnologij obnovljivih virov energije in prenos znanja in izkušenj, zlasti v državah v razvoju;

52.   priznava, da so davčne spodbude pomembno sredstvo, da bi potrošniki namesto fosilnih goriv izbrali biogoriva, ter spodbuja države članice, naj razmislijo o davčnih spodbudah, s katerimi bo izbira biogoriv gospodarsko smotrna; vendar meni, da biogoriva, ki ne izpolnjujejo meril trajnostnega razvoja, ne bi smela niti biti upravičena do subvencij ali oproščena davkov niti se šteti v izpolnjevanje ciljev v zvezi z biogorivi;

53.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo fosilna goriva izpolnjevala zahteve, ki bodo enake tistim pri proizvodnji biogoriv, vključno s certifikacijskimi sistemi, zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in analizo celotnega cikla, pri tem pa naj upošteva vplive, ki jih imajo naprave za pridobivanje in prevoz ogljikovodikov na okolje, nezakonite izpuste na morju in pomorske nesreče;

54.   meni, da je treba globalne vplive proizvodnje biogoriv skrbno nadzorovati, ta nadzor pa uporabiti ob rednem pregledovanju politike in ciljev Skupnosti;

55.   poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za predelavo biomase v plin, saj je lahko biomasa izhodna surovina za proizvodnjo sintetičnih tekočih goriv (utekočinjenje) za uporabo v vozilih;

56.   obžaluje dejstvo, da bodo podnebne spremembe najprej in najhuje prizadele najrevnejše države v razvoju, čeprav so te le malo prispevale k vzrokom tega problema; meni, da lahko Evropska unija igra pomembno vlogo s prenosom tehnologije na države v razvoju;

57.   poziva države članice, naj preučijo potencialne obnovljive vire energije v posameznih regijah, da bi lahko zmogljivosti vsake države polno izkoristili in bi regije spodbudili k uporabi obnovljivih virov energije;

58.   poziva države članice, regije in lokalne organe, naj širši javnosti in socialno ekonomskim udeležencem zagotovijo jasne informacije o tehnoloških vidikih fotovoltaične proizvodnje električne energije ter tehnične in praktične informacije o biogorivih, biomasi, vetrni, vodni in geotermalni energiji in energetski učinkovitosti, skupaj z informacijami o razpoložljivih finančnih spodbudah;

59.   poudarja, da se mora gozdna biomasa, ki se uporablja za energijo ali surovine, obravnavati v skladu z mednarodno priznanimi visokimi standardi trajnosti; poudarja, da je treba prispevke in obveznosti iz gozdarskega sektorja priznati in podpreti s politiko, ki bo spodbujala večjo gospodarsko, okoljsko in družbeno učinkovitost;

60.   poziva države članice, naj z odprto metodo usklajevanja poiščejo in primerjajo najboljše prakse za spodbujanje proizvodnje ter uporabe biomase in biogoriv;

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0603. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0604. (3) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 273. (4) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112. (5) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 115. (6) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 599. (7) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 442. (8) UL C 91 E, 15.4.2004, str. 628. (9) UL C 61 E, 10.3.2004, str. 261. (10) UL C 65 E, 14.3.2002, str. 113.