Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom "Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo" (KOM(2006)0105),

–   ob upoštevanju prvega srečanja Mreže dopisnikov EU za varno oskrbo z energijo (NESCO), ki je potekalo dne 10. maja 2007 v Bruslju,

–   ob upoštevanju skupnega dokumenta Komisije in generalnega sekretarja/visokega predstavnika Sveta (GS/VP) z naslovom "Zunanja politika v službi energetskih interesov Evrope", predloženega Evropskemu svetu na vrhu dne 15. in 16. junija 2006,

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 18. maja 2006 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o energetski učinkovitosti ali "Narediti več z manj" – Zelena knjiga(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu z dne 12. oktobra 2006 z naslovom "Zunanji odnosi na področju energetike – od načel k dejanjem" (KOM(2006)0590),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o Evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o strategiji za regijo Baltskega morja v okviru severne dimenzije(5), še posebej njenega drugega dela,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2006 o potrditvi Zelene knjige o energetski politiki za Evropo in sklepov Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006 o skupnem dokumentu Komisije in GS/VP o zunanjih vidikih energetske varnosti,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 21. in 22. junija 2007 o pooblastilih medvladne konference za oblikovanje prenovljene pogodbe, ki bi spremenila obstoječe pogodbe,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustavi za Evropo, v skladu s katero je energija področje deljene pristojnosti z državami članicami,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter akcijskega načrta Evropskega sveta o Energetski politiki za Evropo (EPE) (2007–2009),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje" (KOM(2007)0160),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0312/2007),

A.   ker je treba energetsko varnost obravnavati kot bistven del splošne varnosti Evropske unije ter kot ključno prvino prizadevanja za gospodarski in socialni razvoj v Evropi, za katerega pa še vedno ni pravne podlage v pogodbah,

B.   ker so se prizadevanja za zagotovitev varnosti oskrbe izključno na nacionalni ravni, sprožena zaradi vse večje odvisnosti oskrbe z energijo od zelo nestabilnih in nedemokratičnih držav, izkazala za nezadostna in ker ne ustrezajo dolgoročnim interesom vseh držav članic EU; ker je zunanja energetska politika EU tesno povezana z notranjo in je treba oblikovati skupno politiko ob upoštevanju ureditve notranjega trga in zunanjih vidikov, ki vključujejo politične in gospodarske interese vseh držav članic,

C.   ker je EU trenutno energetsko zelo ranljiva in odvisna od držav, kjer vladajo avtoritativni režimi, kar močno spodkopava razvoj verodostojne, učinkovite in dosledne skupne zunanje in varnostne politike, še posebej kar zadeva spoštovanje, podporo in spodbujanje vrednot, na katerih EU temelji,

D.   ker lahko načela notranjega energetskega trga v EU služijo kot temelj za konstruktivno politiko sodelovanja z zunanjimi energetskimi partnerji EU, pri kateri se upoštevajo posebne značilnosti tretjih držav in katere cilj je zlasti podpora trajnostnemu energetskemu razvoju, vključno z razvojem energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije,

E.   ker je treba varnost oskrbe po dostopnih in predvidljivih cenah na ravni EU zagotoviti s tesnim političnim sodelovanjem in nadaljnjimi ukrepi za liberalizacijo energetskega sektorja ter tako dokončnim oblikovanjem notranjega energetskega trga,

F.   ker se energije ne sme uporabljati kot orodja za izvajanje političnega pritiska na tranzitne države in države prejemnice,

G.   ker je sektor plina trenutno zelo izpostavljen zunanjim grožnjam; ker države izvoznice plina razvijajo nove oblike tesnejšega sodelovanja, ki bi lahko ogrozile evropsko energetsko varnost,

H.   ker bi skupna evropska zunanja energetska politika, ki bi temeljila na solidarnosti, diverzifikaciji in spodbujanju trajnosti, ustvarila sinergijo, ki bi zagotovila varno oskrbo za Evropsko unijo ter okrepila njeno moč, njeno zmožnost ukrepanja na področju zunanje politike in njeno verodostojnost v svetu,

I.   ker je treba zagotoviti trajnostno in zanesljivo oskrbo po dostopnih cenah; ker so svetovne cene nafte in plina zelo nestabilne, bi zunanja energetska politika EU koristila njenim državljanom,

J.   ker je tesno sodelovanje na področju oskrbe z energijo eden od najučinkovitejših in nujnih ukrepov za krepitev zaupanja v odnosih med Evropsko unijo in sosednjimi državami,

K.   ker lahko postane solidarnost, zasnovana na področju energetske politike, primer solidarnosti na drugih področjih in tako pomaga krepiti vlogo EU v mednarodnih odnosih,

L.   ker je treba kot del skupne evropske zunanje energetske politike podati zanesljivo oceno tveganja za energetsko varnost in ker mora pri tem odločilno vlogo igrati nedavno ustanovljena mreža NESCO, v sklopu katere morajo biti oblikovani potrebni nadzorni mehanizmi za delovanje sistema zgodnjega opozarjanja,

M.   ker je treba tako znotraj EU kot v sodelovanju z zunanjimi partnerji in tretjimi državami povečati napore na področju raziskav in uporabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti,

1.   poziva k razvoju skupne evropske zunanje energetske politike, ki bi bistveno prispevala k zagotavljanju energetske varnosti za celotno EU in hkrati sledila cilju trajnostnega razvoja na svetovni ravni in s tem ustvarila znatno dodano vrednost za državljane EU v prizadevanjih na nacionalni ravni;

2.   meni, da mora biti energetska politika sestavni in pomembni del skupne zunanje politike in bi jo bilo treba upoštevati v vseh zunanjepolitičnih okvirih;

3.   poudarja, da morajo države članice ohraniti svojo suvereno pravico do sprejemanja strateških odločitev v zvezi z mešanico energetskih virov, izrabljanja svojih energetskih virov in odločanja o strukturah oskrbe, hkrati pa je treba pripraviti konkretne določbe, ki bodo vključene v pogodbe, kar bo vodilo k oblikovanju skupne evropske zunanje energetske politike, ki bo obsegala varno oskrbo, tranzit in naložbe, ter k spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter čistih in obnovljivih virov energije, še posebej v zvezi s tretjimi državami, v katerih energetska poraba hitro narašča;

4.   poziva k oblikovanju ustrezne pogodbene osnove za vprašanje energije in energetske varnosti;

5.   poudarja, da mora celostna zunanja energetska politika EU prispevati k spodbujanju in uresničevanju vrednot in interesov Evropske unije ter glavnih ciljev njene zunanje politike, ki so varovanje miru ter utrjevanje glavnega pomena človekovih pravic, demokracije in pravne države; priznava, da lahko odvisnost EU od uvožene energije pomembno ogrozi njeno neodvisnost pri odločanju na področjih drugih politik;

6.   meni, da mora EU ostati vodilna v svetovnem boju proti podnebnim spremembam, ki lahko med drugim povzročijo obsežna preseljevanja in ogrozijo varnost, in si prizadevati za doseganje ciljev Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah; ob tem popolnoma podpira trenutna prizadevanja za oblikovanje večstranskega okvira za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov po letu 2012; meni, da je treba prizadevanja EU za razvoj obnovljivih in čistih virov energije ter tehnologij za prihranke energije, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljika, vključiti v celotne zunanje odnose;

7.   pozdravlja oblikovanje mreže NESCO; poziva države članice in Komisijo, naj utrdijo dejavnosti mreže, da bi v polni meri razvili njene operativne zmogljivosti in jo uporabili kot učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja v primeru energetskih varnostnih groženj ter tudi kot sistem izmenjave podatkov na področju energije;

8.   podpira pristop postopnega približevanja skupni evropski zunanji energetski politiki;

9.   poziva Svet in Komisijo, naj do konca leta 2007 izdelata natančen časovni načrt, ki vodi k oblikovanju omenjene politike in v katerem so navedeni kratko, srednje in dolgoročni cilji ter koraki, s posebnim časovnim okvirom za njihovo izvajanje;

10.   poziva Komisijo, da predloži letno poročilo o napredku v zvezi z izvajanjem omenjenih ciljev, da bo lahko Parlament tesno sodeloval pri spremljanju skupne evropske zunanje energetske politike;

11.   poziva Komisijo, da pripravi letna poročila o tem, ali družbe iz tretjih držav, zlasti glavni dobavitelji, in vse njihove odvisne družbe spoštujejo pravila, ki urejajo notranji trg energetskega sektorja, predvsem v zvezi s preglednostjo in skladnostjo z zakonodajo EU o konkurenčnosti; pozdravlja poziv Evropskega sveta Komisiji, izrečen 8. in 9. marca 2007, naj oceni učinek, ki ga imajo na notranji trg vertikalno integrirana energetska podjetja iz tretjih držav, ter preuči izvajanje načela vzajemnosti;

12.   podpira namero Komisije, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nenadzorovanih vlaganj tujih državnih podjetij v energetski sektor EU, še posebej v plinska in električna omrežja;

13.   poziva k tesnejšemu sodelovanju med predsedstvom, Komisijo in GS/VP, da bi v zvezi z vprašanji skupne zunanje energetske politike zagovarjali enotno stališče in enotno ukrepali; meni, da je treba v prihodnji reviziji pogodb okrepiti vlogo Komisije in Parlamenta pri oblikovanju skupne zunanje energetske politike; predlaga, da bi, potem ko začne veljati prenovljena pogodba, s privolitvijo Sveta in Komisije imenovali visokega uradnika za zunanjo energetsko politiko. Ta bi imel dvojno vlogo in bi bil na eni strani podrejen visokemu predstavniku EU za zunanjo in varnostno politiko, ki naj bi imel nov, okrepljen položaj in naj bi bil tudi podpredsednik Komisije, s čimer bi bil visoki uradnik za zunanjo energetsko politiko zasidran tako v Svetu kot v Komisiji. Na drugi strani bi bil odgovoren za usklajevanje vseh politik, povezanih s skupno zunanjo energetsko politiko EU, in bi pomagal okrepiti sposobnost EU za zaščito svojih interesov varne oskrbe v pogajanjih z zunanjimi partnerji;

14.   je prepričan, da mora biti Pogodba o energetski listini temelj skupne evropske zunanje energetske politike, ker je najpomembnejši instrument mednarodne skupnosti za spodbujanje sodelovanja v energetskem sektorju, nudi podlago za pošteno in pravično obravnavo ter zagotavlja varnost naložb in pravico do odškodnine v primeru razlastitve in/ali nacionalizacije; poziva Komisijo in Svet, da odločno zahtevata uporabo Pogodbe o energetski listini in vključitev Protokola o tranzitu v vse pogodbe in sporazume z energetskimi partnerji;

15.   spodbuja države članice in Komisijo k nadaljnjim prizadevanjem, da bi v sodelovanju s tretjimi državami v soseščini EU spodbujali širjenje načel in pravil notranjega trga; poziva Komisijo, da za zagotovitev zanesljive oskrbe preuči možnosti razširitve Evropske energetske skupnosti, ki zajema EU in jugovzhodno Evropo, na druge, primerne tretje države ter možnosti oblikovanja novih regionalnih energetskih trgov po vzoru omenjene skupnosti, kot je Evropsko-sredozemska energetska skupnost;

Temeljna načela in priporočila za ukrepe skupne evropske zunanje energetske politike
A.Diverzifikacija

16.   meni, da je upoštevanje vse večje odvisnosti EU od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti bistveno za podporo prednostih pobud, usmerjenih v njihovo diverzifikacijo, tako geografsko kot z razvijanjem trajnostnih alternativ; meni, da je treba posebno pozornost nameniti okolju neškodljivim in obnovljivim virom energije; meni, da mora biti eden izmed glavnih ciljev EU varnost oskrbe po dostopnih in predvidljivih cenah;

17.   podpira prednostno razvrščanje vseh projektov diverzifikacije energetskih virov, uresničenih v soseščini, zlasti tistih, namenjenih ustvarjanju novih transportnih koridorjev, ki uvajajo raznovrstnost dobaviteljev in poti, kot je energetski koridor Kaspijsko morje – Črno morje, še zlasti projektov gradnje plinovoda Nabucco, infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin, povezav električnih omrežij in dokončanja obročev plinske in električne infrastrukture ter novih projektov naftne infrastrukture, ki so v evropskem interesu, kot sta projekta Odesa–Gdansk in Constanta - Trst, ki bi ga bilo treba vključiti med glavne prednostne projekte evropskega interesa;

18.   pozdravlja imenovanje koordinatorjev EU za prednostne projekte evropskega interesa, kot so bili opredeljeni v sklepih predsedstva Evropskega sveta iz marca 2007, še zlasti projekt Nabucco in projekt električne povezave med Nemčijo, Poljsko in Litvo;

19.   poziva Komisijo in države članice, naj na najvišji politični ravni dejavno izvajajo politiko za diverzifikacijo virov oskrbe z naravnim plinom v Skupnosti; pričakuje, da bodo vsa sodelovanja med državami izvoznicami plina v skladu s pravili odprtega, preglednega in konkurenčnega trga; meni, da je pobuda za oblikovanje organizacije držav izvoznic plina po vzoru OPEC v nasprotju z omenjenimi pravili;

20.   ugotavlja, da je bistveno storiti več kot zgolj podati izjave in odprte ponudbe za konkretne prednostne projekte, in zahteva, da postane visoki uradnik za zunanjo energetsko politiko ob svojem imenovanju odgovoren tudi za usklajevanje sodelovanja pri razvoju zunanje energetske infrastrukture, kot sta projekta Nabucco in Odesa–Gdansk; hkrati poziva Komisijo, predsedstvo in GS/VP, naj skupaj z evropskimi koordinatorji okrepijo svoja prizadevanja za razvoj zunanje energetske infrastrukture;

21.   meni, da mora biti uresničitev projektov diverzifikacije ena od prednostnih nalog okrepljene evropske sosedske politike (ESP), in poziva k večji podpori za izboljšanje naložbenega ozračja in ureditvenega okvira na podlagi načel Pogodbe o energetski listini v energetskih sektorjih držav proizvajalk in tranzitnih držav;

22.   poziva k priznavanju raznolikosti razmer v različnih državah članicah v zvezi z mešanicami energetskih virov, odvisnostjo od uvoza in infrastrukturo ter podpira vsa prizadevanja, katerih namen je premagati sedanjo odvisnost držav članic od prevladujočih dobaviteljev, infrastrukturnih omejitev, virov energije z visoko vsebnostjo ogljika in uvoza energije iz držav, ki vztrajno kršijo določbe listine ZN;

23.   podpira vsa prizadevanja za uvedbo novih virov financiranja vseh pomembnih podjetij, vključno s posebnimi posojili Evropske investicijske banke (EIB) in označevanjem posebnih proračunskih vrstic v proračunu EU le v ta namen, če ne ogrožajo varnosti katere od držav članic;

24.   poziva k izboljšanju sodelovanja z Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), z namenom uporabe finančnih instrumentov za podporo prednostnih projektov;

25.   meni, da potencialna odvisnost od uvoza biogoriv povzroča prav takšno zaskrbljenost kot odvisnost od dobave nafte oziroma zemeljskega plina; poziva Komisijo, naj s partnerji EU razvije enotni postopek podeljevanja certifikatov, ki lahko na eni strani zagotovi trajnost proizvodnje in uporabe boigoriv, ki ne ogrožajo biotske raznovrstnosti, na drugi pa standarde za gojenje in predelavo ter uravnoteženost celotnega življenjskega cikla toplogrednih plinov.

26.   v zvezi s spodbudami za uporabo biogoriv ali biomase v EU šteje za nujno, da se EU prepriča, da njihova uporaba ne ogroža zanesljivosti svetovne oskrbe s hrano ali povzroča povečanja pritiska na naravne gozdove, širjenja monokultur ali nasadov eksotičnih rastlinskih vrst ali poslabšanja podnebnih sprememb zaradi krčenja tropskih gozdov;

B.Enotnost pri zagovarjanju interesov EU

27.   meni, da mora Unija razviti dolgoročno strategijo in okvir, ki vodita k oblikovanju skupne zunanje energetske politike, da se lahko sprejme močnejše stališče v dialogu z glavnimi državami dobaviteljicami in poveča usklajenost v razpravah na ravni EU, držav članic in industrije, kar bo služilo kot izhodišče za solidarnost na drugih področjih politik in utrdilo zunanjo vlogo Unije;

28.   kratkoročno poziva države članice, da druga drugo in Komisijo obveščajo in se med seboj in z njo tudi posvetujejo o strateških odločitvah, preden sklenejo kakšen pomemben dvostranski sporazum s tretjimi državami o energetskih projektih, ki bi lahko vplivali na interese drugih držav članic in celotne EU, kakor bi bilo sicer treba storiti tudi pri vseh drugih zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa; v primerih, ko so bili sklenjeni dvostranski sporazumi, ki so v nasprotju z interesi ostalih držav članic in EU kot celote, poziva države članice in po potrebi Komisijo k skupnem delovanju za dosego dogovora, ki bi v skladu z načelom solidarnosti preprečil negativne posledice, še posebej kar zadeva okolje;

29.   poziva države članice in Komisijo, da zagotovijo temeljito oceno posledic za okolje, preden sprejmejo odločitev o nadaljnjih velikih naložbah v infrastrukturo; zlasti jih poziva, naj preučijo, kakšno grožnjo za ekosistem in človekovo življenje predstavlja načrtovani severnoevropski plinovod (North Stream) po dnu Baltskega morja, saj vzdolž načrtovanega plinovoda ležijo odlagališča streliva in orožja; poudarja, da bodo vpletene strani nosile finančno odgovornost, če bo prišlo do ekološke katastrofe;

30.   srednjeročno poziva, da se Komisiji zaupa institucionalna pristojnost za pogajanja o okvirnih sporazumih EU s tretjimi državami o oskrbi z energijo;

C.Solidarnost v kriznih razmerah

31.   ob upoštevanju, da sta solidarnost in energetska varnost potrebna za nemoteno delovanje notranjega trga, vključno z enakim dostopom do energije za vse gospodarske subjekte, poziva Svet in države članice, da oblikujejo mehanizem solidarnosti - v skladu z duhom solidarnosti med državami članicami, omenjenim v novi prenovljeni pogodbi, o kateri se je Evropski svet dogovoril na vrhu junija 2007, ki bo omogočal, da EU učinkovito, hitro in usklajeno ukrepa v kriznih razmerah, ki jih povzročijo motnje oskrbe, poškodovana kritična infrastruktura ali karkoli drugega;

32.   poziva Komisijo, da podpre vključitev tako imenovane "klavzule o energetski varnosti" v trgovinske in pridružitvene sporazume ter sporazume o partnerstvu in sodelovanju z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami, v kateri bi bil kodeks ravnanja in jasno opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj dobave ali enostranskih odločitev o spremembi pogojev sporazuma ali pogojev dobave s strani enega od partnerjev;

33.   podpira oblikovanje učinkovitega mehanizma, ki bi vključeval NESCO, za odziv v primeru motenj dobave, vključno z ukrepi za učinkovito uporabo sistemov opozarjanja in postavitev povezujoče infrastrukture EU za primer energetske krize, zlasti za plin in elektriko, ki bi se lahko uporabljala za pomoč ogroženim državam članicam, pri čemer je treba upoštevati geološke in geografske značilnosti držav članic, posebej kar zadeva njihove zmogljivosti skladiščenja in bližino virom oskrbe z energijo;

D.Okrepljeno sodelovanje z glavnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami

34.   poziva EU in države članice k nadaljnjemu dejavnemu sodelovanju v tesnem dialogu med EU in vsemi glavnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami ter še posebej k poglobitvi odnosov z energetskim sektorjem v Alžiriji, Egiptu in drugih državah proizvajalkah Mašreka in Magreba; spodbuja te države, naj izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti in upoštevajo mednarodno pravo;

35.   podpira vse ukrepe za spodbujanje preglednosti, zagotavljanje vladavine prava in boljše upravljanje v energetskem sektorju prek energetskih partnerstev s tretjimi državami, s ciljem ustvariti vzajemno koristne, odprte, pregledne, nediskriminatorne in stabilne zakonske pogoje za dostop do sredstev ter naložbe in trgovanje na področju energetike, ki temeljijo na načelu vzajemnosti in pošteni ter pregledni konkurenci, da bi tako zagotovili, da prihodki iz trgovine z energijo niso narobe uporabljeni in da se z njimi ne financira terorizma;

36.   poudarja, da si je za rešitev vprašanja segrevanja ozračja ter razvoj nadomestnih in obnovljivih energetskih virov treba prizadevati za raziskovalna in razvojna partnerstva z glavnimi državami potrošnicami in državami tranzita zunaj EU; poudarja, da je treba pri okrepljenem energetskem sodelovanju s tretjimi državami, vključno z Združenimi državami, posebej upoštevati razvoj tehnologij energetske učinkovitosti in spodbujanje skupne proizvodnje toplote in energije iz obnovljivih virov ter trajnostne proizvodnje in uporabe biomase;

37.   poziva EU, naj ustvari dialog o energetskih vprašanjih z državami v razvoju, da bi povečali decentralizacijo tako obnovljivih virov energije, energetske dostopnosti in trajnosti kot tudi energetske infrastrukture v skupnem interesu;

38.   zlasti poudarja pomen okrepljenega dialoga o energiji z Združenimi državami in drugimi najpomembnejšimi partnerji, ki zagovarjajo iste vrednote kot EU; poziva institucije Skupnosti k prizadevanjem za vzpostavitev partnerstva za energetsko varnost z Združenimi državami;

39.   poziva k temu, da pri skupni zunanji energetski politiki dejavno sodelujejo evropske države, ki niso članice EU, kot je Norveška, ki je tretja največja izvoznica nafte na svetu;

40.   poziva k skladni energetski politiki na vseh področjih evropske zunanje politike, kot so severna dimenzija, sinergija Črnega morja in Evro-sredozemsko partnerstvo;

41.   podpira pobude Komisije za razvoj tesnejšega energetskega dialoga z državami južnega Kavkaza, kaspijske in osrednjeazijske regije, kot tudi sredozemske regije in Bližnjega vzhoda; pozdravlja, da je EU pristopila h "kritičnemu in konstruktivnemu dialogu" z državami regije, ki vzpostavlja ravnovesje med interesom EU za diverzifikacijo lastne oskrbe z nafto in plinom ter ciljem doseganja političnih reform v teh državah;

42.   poziva k razvoju sedanjih mehanizmov in oblikovanju novih v okviru ESP in sinergije Črnega morja, ki vodijo k poglabljanju sodelovanja s tranzitnimi državami – Ukrajino, Belorusijo, Moldavijo, državami južnega Kavkaza ter državami Mašreka in Magreba – da se omogoči večja preglednost dejavnosti na trgu ter zagotovi stabilnost oskrbe in tranzita;

43.   poudarja pomen, ki ga ima Turčija kot tranzitno vozlišče za diverzifikacijo dobave plina do EU; pričakuje, da bo Turčija v polni meri sodelovala z EU pri omogočanju tranzita;

44.   spodbuja Turčijo, naj se kot polnopravna članica pridruži Evropski energetski skupnosti, ki trenutno zajema države jugovzhodne Evrope in zagotavlja strukturiran regulativni okvir za poglobitev regionalnega sodelovanja na področju energetike, ter tako izboljša energetsko varnost in okrepi naložbe; podpira vloge Ukrajine, Norveške in Moldavije za članstvo v tej skupnosti;

45.   poziva Komisijo, da poleg mreže NESCO razvije orodja in mehanizme, ki omogočajo boljše sodelovanje s sosednjimi državami pri analiziranju in spremljanju razmer na tranzitnih območjih ter tako povečujejo sposobnost EU za preprečevanje kriznih razmer ter učinkovitejše in hitrejše odzivanje na krize;

46.   poudarja pomen energetskega partnerstva EU z Rusijo, hkrati pa opozarja, da je izvoz ruske energije še vedno skoraj v celoti odvisen od evropskega trga in njegovih velikih posameznih potrošnikov; poziva EU, da v pogovorih z Rusijo glede vprašanj energetike izpostavi medsebojno odvisnost; opozarja na dejstvo, da lahko partnerstvo med EU in Rusijo na področju energije temelji le na načelu nediskriminacije, pravične obravnave in enakih pogojev dostopa na trg;

47.   poudarja, da Rusijo že zavezuje Pogodba o energetski listini v skladu z njenim členom 45(6); je prepričan, da je poleg tega, da Rusija ratificira Evropsko energetsko listino, potrebno tudi, da se Evropa v okviru bodočega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z državo pogodi o uradnem okvirnem dokumentu o odnosih na področju energetike; meni, da zgolj prenos načel Pogodbe o energetski listini v bodoči sporazum o partnerstvu in sodelovanju ni potreben, obenem pa priznava dodano vrednost določb, ki pojasnjujejo ali dopolnjujejo obveznosti iz Pogodbe o energetski listini, še posebej tistih iz njenga Protokola o tranzitu;

48.   poudarja, da bi bila ratifikacija Pogodbe o energetski listini viden in oprijemljiv dokaz zavezanosti Rusije zanesljivi oskrbi z energijo ter energetskemu sodelovanju, zasnovanemu na skupnih načelih in vrednotah;

49.   poziva Svet in Komisijo, da uporabita svojo moč in prepričata Rusijo, da se zaveže k odprtim, poštenim in preglednim trgom za proizvodnjo energije in oskrbo z njo; meni, da bi ratifikacija Pogodbe o energetski listini in njenega Protokola o tranzitu s strani Rusije pozitivno vplivala na podporo Evropske unije pristopu Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

50.   izraža zaskrbljenost zaradi splošne neučinkovitosti ruskega energetskega sistema, kar zadeva izkoriščanje in prevoz ter porabo v industriji in gospodinjstvih, saj lahko resno vpliva na obveznosti Rusije glede dobave; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava v sklopu svojega tehničnega sodelovanja z Rusijo;

51.   poudarja, da bi bilo treba načelo razvoja okolju prijaznih in energetsko učinkovitih tehnologij vključiti v nov sporazum med EU in Rusijo; poudarja pomen vedno večjega sodelovanja na področju okoljskih zadev med EU in Rusijo v okviru severne dimenzije, še posebej kar zadeva arktično regijo;

52.   poziva Komisijo, naj v dialogu z glavnimi dobavitelji ogljikovodikov za EU zahteva enako obravnavanje evropskih podjetij, ki bo osnovano izključno na ekonomskih merilih, ne da bi prišlo do političnega vmešavanja pri določanju nabavnih cen;

53.  53 poziva Komisijo, da pripravi poročilo o klavzulah o namembnosti v zvezi z oskrbo s plinom, ki dejansko preprečujejo ponovni izvoz plina z notranjega trga, in zahteva, da Komisija odpravi vse takšne klavzule v vseh pogodbah za naravni plin na trgu EU, saj so prepovedane z zakonodajo ES;

54.   poziva h krepitvi dialoga s Kitajsko, Indijo, Brazilijo in drugimi nastajajočimi gospodarskimi silami ter državami v razvoju za vzpostavitev stabilnega in predvidljivega svetovnega energetskega trga, ki temelji na poštenih in preglednih pravilih in katerega cilj so tudi skupna prizadevanja v boju proti segrevanju ozračja in ohranjanju trajnostnega razvoja;

55.   poziva k okrepljenemu sodelovanju v energetskem sektorju z državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike; izpostavlja pomen energetskega partnerstva med EU in Afriko, ki naj bi bilo ustanovljeno na vrhu EU in Afrike 7. in 8. decembra 2007 v Lizboni, kot ena izmed glavnih pobud iz skupne strategije EU in Afrike; meni, da bi s sodelovanjem na področju energetike okrepili dialog med Afriko in EU v zvezi z dostopom do energije in energetske varnosti, povečali naložbe v energetsko infrastrukturo, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, namenili več prihodkov od nafte in plina razvoju, spodbujali preglednost ter dali vprašanju podnebnih sprememb poglavitno mesto v energetskem in razvojnem sodelovanju;

56.   poziva Komisijo, naj v okviru STO deluje v prid posebnih pravil o preglednosti energetskega trga, še posebej v zvezi z ukrepi, ki povzročajo izkrivljanje trga, in na ta način spodbuja lojalno mednarodno konkurenco;

57.   predlaga Komisiji, naj v okviru STO oceni možnost pogajanj o večstranskih sporazumih za specifične energetske trge, kot je trg za biogoriva, in naj o tem čim prej poroča Parlamentu;

58.   poziva Komisijo in Svet, da dejavno in odločno preprečita vsako oligopolno težnjo, kot je nevarnost oblikovanja plinskega kartela;

59.   spodbuja države članice, ki so tudi članice G8, in Komisijo, naj ta forum uporabijo za podporo interesov EU na energetskem področju, tudi v sestavi G8+5, ki združuje ključne proizvajalce in potrošnike;

60.   poudarja pomen predloga EU za akcijski načrt Gleneagles pri podpori razvoju čistih tehnologij v obliki novega svetovnega foruma za sistematično sodelovanje in izmenjavo najboljših praks med državami, regijami, velemesti in drugimi javnimi ustanovami, ki imajo visoke ravni porabe energije;

61.   podpira vse ukrepe za krepitev večstranskih tehničnih pobud, kot so svetovno partnerstvo za zmanjšanje zgorevanja plina na baklah, pobuda za preglednost v sektorju ekstraktivne industrije, projektna skupina za finančno ukrepanje, načela Equator Mednarodne finančne korporacije (IFC) in program Inogate;

62.   poudarja, da evropska zunanja energetska politika sama po sebi ne zadostuje in da je treba razviti skupno evropsko energetsko politiko, ki bi morala vključevati skupno evropsko politiko o raziskavah in tehnologiji v zvezi z energijo;

63.   poziva Svet, da oblikuje strategijo za zaščito kritične energetske infrastrukture pred terorističnimi grožnjami v EU in njeni neposredni soseščini;

64.   poziva Komisijo, da predloži predloge za reformo zakonodaje na podlagi najboljših praks, ugotovljenih v posameznih državah članicah, in zlasti za jasnejše ločevanje proizvodnje od prenosa in distribucije energije, bolj neodvisen nacionalni regulativni nadzor ter boljše usklajevanje regulativnih organov na ravni EU s ciljem spodbujanja razvoja novih in obnovljivih virov energije in jasnega okvira za obsežnejše naložbe v infrastrukturo za prenos;

65.   poudarja, da bo oblikovanje interoperabilnih energetskih omrežij prek dobro usklajenih evropskih energetskih omrežij prispevalo h konkurenčnosti na električnih trgih in trgih plina, okrepilo varnost oskrbe in okoljsko zaščito ter utrdilo položaj EU v njenem odnosu do držav dobaviteljic in tranzitnih držav;

66.   poudarja, da lahko onesnaževanje, ki je posledica izkoriščanja energetskih virov, zlasti nafte, poleg resne in nepopravljive okoljske škode prinaša tudi veliko tveganje za varnost na regionalni in svetovni ravni, kot na primer na Bližnjem vzhodu; poziva k oblikovanju novih zaščitnih ukrepov ter večji varnosti in učinkovitosti pri izkoriščanju energetskih virov;

67.   poziva k javni razpravi za povečanje ozaveščenosti o skupni evropski zunanji energetski politiki med državljani in poudarjanje pozitivnih vidikov takšne politike s kampanjo obveščanja;

68.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 340. (2) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112. (3) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 273 (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0603. (5) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 330. (6) Člen 45(1) Pogodbe o energetski listini določa, da pogodba države, ki so jo podpisale, vendar je niso ratificirale, zavezuje začasno, in sicer od podpisa do ratifikacije, razen če so to zahtevo zavrnile v skladu s členom 45.