Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 3(2) in 141 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enakosti med spoloma – 2007 ("poročilo Komisije o enakosti med spoloma") (KOM(2007)0049),

–   ob upoštevanju okvirne strategije Skupnosti za enakost med spoloma (2001–2005), (KOM(2000)0335) in letnih poročil Komisije za leto 2000, 2001, 2002, 2004, 2005 in 2006 (KOM(2001)0179, KOM(2002)0258, KOM(2003)0098, KOM(2004)0115, KOM(2005)0044 in KOM(2006)0071),

–   ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel marca 2006,

–   ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo ministri držav članic EU, pristojni za politiko enakosti med spoloma, sprejeli dne 4. februarja 2005,

–   ob upoštevanju Načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092),

–   ob upoštevanju mnenja o razlikah v plačah med ženskami in moškimi, ki ga je Svetovalni odbor za enake možnosti žensk in moških sprejel dne 22. marca 2007,

–   ob upoštevanju okvira delovanja za enakost med spoloma, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli dne 22. marca 2005,

–   ob upoštevanju člena 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6–0290/2007),

A.   ker so se Komisija in države članice pred nedavnim ponovno zavezale za enakost med spoloma, in sicer z omenjenim Načrtom za enakost med ženskami in moškimi ter z Evropskim paktom za enakost med spoloma,

B.   ker je del demografskega izziva, s katerim se sooča Evropa, tudi vprašanje enakosti med spoloma, politika enakosti med spoloma pa je temeljno sredstvo za spopad s tem izzivom,

C.   ker vključevanje načela enakosti med spoloma dejansko pomeni ocenitev, v kakšni meri politični, upravni in družbeni ukrepi vplivajo na življenje ter položaj žensk in moških, ter, kjer je potrebno, sprejem odgovornosti za ponovni pregled teh ukrepov, da se spodbuja enakost med spoloma,

D.   ker je usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja za ženske in moške bistveno za spodbujanje vstopa, ponovnega vstopa in obstoja žensk na trgu dela; ker si odgovornost za otroke delita oba starša ne glede na spol,

E.   ker so razlikovanje v izobraževanju, ohranjanje spolnih stereotipov pri izbiri področja študija ter diskriminacija deklet in mladih žensk v izobraževanju še vedno zelo razširjeni in negativno vplivajo na primerljivi položaj žensk na nekaterih področjih trga dela, zlasti tistih, ki so povezana z napredno tehnologijo, znanostjo, raziskovanjem in inženirstvom,

F.   ker je Svet na zasedanju Evropskega sveta marca 2006 ponovno priznal, da je politika enakosti med spoloma ključni instrument za gospodarsko rast,

G.   ker je vključevanje načela enakosti med spoloma v Lizbonski agendi opredeljeno kot ključna zahteva in ker se še vedno premalo izvaja ter pogosto ni zajeto v nacionalne akcijske načrte za zaposlovanje in socialno vključevanje,

H.   ker poročilo Komisije o enakosti med spoloma poudarja pozitiven rezultat dosežen glede deležev zaposlenih žensk, saj so šest od osmih milijonov delovnih mest, ki so bila ustvarjena v EU od leta 2000, zasedle ženske, hkrati pa ugotavlja, da se stopnja zaposlovanja pri različnih starostnih skupinah in poklicih bistveno razlikuje in da se je delež zaposlenih žensk povečal pretežno v tistih sektorjih, kjer so ženske že v večini, medtem ko je obžalovanja vredno, da je večina novih delovnih mest za ženske s skrajšanim delovnim časom in da so nekatera negotova z nizkimi in počasi naraščajočimi plačami,

I.   ker poročilo Komisije o zaposlovanju v Evropi za leto 2006 kaže, da 32,3 % žensk, zaposlenih v EU, dela s skrajšanim delovnim časom v primerjavi s samo 7,4 % moških,

J.   ker v zvezi z razlikami v plačah med ženskami in moškimi (ki je v EU povprečno 15 % in v nekaterih evropskih državah do 30 %) ni bistvenega razvoja od prejšnjega poročila, kar jasno dokazuje, da ni bilo pravega napredka pri izvajanju načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki je bilo uvedeno pred tridesetimi leti z Direktivo Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za ženske in moške(2); prav tako pa ni enako porazdeljeno premoženje med moškimi in ženskami v EU,

K.   ker je raziskava Eurobarometra leta 2003 pokazala, da glavni dejavniki, ki očete odvračajo od prevzemanja večje odgovornosti za dom in družino, niso samo finančni, ampak je med njimi tudi strah, da bo to imelo negativne posledice na razvoj kariere,

L.   ker je dolgotrajna brezposelnost sorazmerno višja med ženskami in ker je višja stopnja brezposelnosti vidna pri ženskah, ki skrbijo za otroke, stare pet let ali manj, v primerjavi z ženskami brez otrok,

M.   ker je ustrezen dostop do storitev otroškega varstva in oskrbe za starejše in druge, ki potrebujejo oskrbo, bistven za enakopravno udeležbo moških in žensk na trgu dela,

N.   ker imajo države članice, ki so sprejele politiko usklajevanja za ženske in moške, večjo rodnost, večji delež žensk na trgu dela in večji delež zaposlenih,

O.   ker imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri opredelitvi ukrepov za enakost med spoloma na evropski, nacionalni, regionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij in ker uspešna politika usklajevanja zahteva partnerski odnos med delodajalci, sindikalnimi organizacijami, zaposlenimi in javnimi organi,

P.   ker najboljše prakse dokazujejo, da se z ukrepi usklajevanja na mikroekonomski ravni doseže manjšo fluktuacija zaposlenih in manjšo odsotnost z dela, večjo prizadevnost in produktivnost ter pritegne učinkovita in motivirana delovna sila,

Q.   ker člen 16(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(3) določa, da države članice in Komisija zagotavljajo, da se na različnih stopnjah izvajanja teh skladov podpira tako enakost med moškimi in ženskami kot vključevanje vprašanja enakosti med spoloma,

1.   pozdravlja prizadevanja Komisije za okrepitev ukrepov za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi;

2.   pozdravlja dejstvo, da je poročilo Komisije o enakosti med spoloma osredotočeno na vprašanja s področja zaposlovanja, kot so razlike v plačah med spoloma, usklajevanje in direktive o enakem obravnavanju, saj je ekonomska neodvisnost žensk ena od prednostnih nalog Načrta za enakost med ženskami in moškimi;

3.   pozdravlja kulturo enakosti v EU, vključno z načrtom Komisije za enakost med ženskami in moškimi in Evropskim paktom Sveta za enakost med spoloma, ter poziva k njenemu izvajanju s konkretnimi ukrepi in financiranjem;

4.   poudarja, da so za boljše izvajanje vključevanja načela enakosti med spoloma na različnih področjih politike potrebna nadaljnja prizadevanja ter dodatni ukrepi za odpravo zastarelih vzorcev odločanja in vedenja, zlasti v upravi;

5.   opozarja, da vključevanje načela enakosti med spoloma na ravni EU temelji na dvojni strategiji, ki hkrati zagotavlja upoštevanje enakosti moških in žensk na vseh področjih politike in odločanja ter z namenskimi ukrepi omogoča odpravo diskriminacije žensk;

6.   poziva Komisijo, naj poleg pristopa za vključevanje načela enakosti med spoloma predlaga vrsto posebnih ukrepov, ki bodo zajemali kampanje ozaveščanja, izmenjavo najboljših praks, dialog z državljani in pobude javno-zasebnih partnerstev;

7.   priznava potencial socialne kohezijske politike za spodbujanje enakosti med spoloma;

8.   vztraja, da je treba vzdrževati jasno in trajno povezavo med letnimi poročili o enakosti ter prednostnimi nalogami, določenimi v Načrtu, da bi bilo mogoče zagotoviti učinkovit ciklus načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja politike enakosti med spoloma; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva doseči ta ciklus;

9.   ponovno izraža zahtevo iz svoje resolucije z dne 2. februarja 2006 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji(4), naj Komisija spremlja skladnost držav članic s pravnim redom Skupnosti na področju enakosti med ženskami in moškimi pri vseh politikah, zlasti pri zaposlitveni, pa tudi pri politiki dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi; zato poziva Komisijo, naj izvede študijo o tem, kako države članice izvajajo zakonodajo Skupnosti na področju enakosti, in sprejme ustrezne ukrepe v primeru, da države zakonodaje niso prenesle ali jo kršijo;

10.   poziva države članice, naj podprejo Komisijo pri spremljanju izvajanja nacionalnih ukrepov, da se oceni učinkovitost politik in spoštovanje načela enakosti, zlasti v zvezi z zakonitimi pravicami ter pokojninskimi sistemi in sistemi socialne varnosti;

11.   poziva države članice, naj predlagajo posebne ukrepe za boj proti neenakosti med ženskami in moškimi, ki jo povzročajo predvsem prekinjeni vzorci zaposlovanja zlasti zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za oskrbo vzdrževanih oseb, zmanjšajo njihove negativne učinke na poklicno kariero, plačo in pokojninske pravice ter si prizadevajo za plače in pokojnine, nevtralne glede na spol; poziva Komisijo, naj najde ustrezne načine boja proti razlikovanju po spolu na trgu dela in olajša vstop žensk v netradicionalne sektorje;

12.   poziva Komisijo, naj z namenom preučevanja vpliva pokojninskih reform na življenje žensk v EU izvede analizo spolov in načelo enakosti med spoloma, s ciljem individualizacije pokojninskih pravic ter sistemov socialne varnosti in davčnih sistemov;

13.   pozdravlja postopek posvetovanja s socialnimi partnerji, ki ga je začela Komisija za izboljšanje zakonodajnega in nezakonodajnega okvira za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja; spodbuja Komisijo, naj nemudoma začne drugo fazo posvetovanj;

14.   poziva Komisijo, naj zbira informacije o in širi dobre prakse v zvezi s politiko delovnega okolja, ki omogoča učinkovito ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, in vključuje ukrepe za vzpodbujanje večje vključenosti moških v družinsko življenje; poziva države članice in socialne partnerje, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje spolnega in psihičnega nadlegovanja na delovnem mestu in boj proti njemu; vztraja, da je treba ženske podpreti na njihovi poklicni poti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje razlik v plačah med ženskami in moškimi ter spodbujanje starševskega dopusta za moške in očetovskega dopusta;

15.   ugotavlja, da je usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja pomembno vprašanje ter ena od bistvenih sestavin za povečanje zaposlenosti in zmanjšanje bremena staranja prebivalstva; poudarja, da mora vsa politika na tem področju temeljiti na načelu svobodne izbire in da mora biti prilagojena različnim življenjskim obdobjem;

16.   obžaluje, da se Komisija pri pripravi zelene knjige o posodobitvi delovnega prava ni posvetovala s socialnimi partnerji (KOM(2006)0708);

17.   ugotavlja, da je globalizacija pozitivna sila, ki je ki je omogočila ženskam po vsem svetu, da razvijejo svoj potencial, še posebej z boljšim dostopom do izobrazbe in zdravstvenega varstva; ugotavlja pa tudi, da je liberalizacija trga ustvarila istočasne in nasprotujoče si težnje, na eni strani z učinkovitim spodbujanjem formalizacije delovnih razmerij na številnih področjih in na drugi strani z razširitvijo neformalnega gospodarstva z novimi vrstami dela in prihodka za ženske, kot so delo doma, podizvajalsko delo in mikro podjetja;

18.   ugotavlja, da je eden od učinkov globalizacije feminizacija revščine in da bi bilo treba opraviti temeljite raziskave, da bi se ocenilo skupni vpliv globalizacije na sposobnost žensk, da se preživljajo;

19.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo vsi prihodnji trgovinski sporazumi, na primer tisti v okviru STO, temeljito preučili tudi z vidika enakosti med spoloma;

20.   poziva Komisijo, naj se še posebej posveti preprekam, ki ženskam onemogočajo dostop do najvišjih delovnih mest, da se ugotovi strukturna razsežnost tega pojava; zato pozdravlja ukrepe, ki bodo ženskam zagotovili enake možnosti za vstop na trg dela kot moškim, in jih bodo spodbujali k podjetništvu, ter vztraja, da je treba odpraviti sedanje predsodke in diskriminacijo zaradi spola, ki vplivajo na konkurenčnost in zaposljivost žensk, zlasti na višjih delovnih mestih;

21.   poudarja, da je treba odpraviti velik demokratični primanjkljaj, povezan z nižjo zastopanostjo žensk pri političnem odločanju, in poziva države članice, naj raziščejo dejavnike, ki ženskam preprečujejo polno sodelovanje v politični areni in pridobitev višjih vodstvenih položajev na vseh ravneh javne uprave, ter poziva k sprejetju ukrepov za njihovo odpravo;

22.   poziva, naj se posebna pozornost posveti položaju priseljenk in žensk, ki pripadajo etničnim manjšinam, saj je njihova marginalizacija še večja zaradi večplastne diskriminacije tako v njihovih skupnostih kot zunaj njih; priporoča sprejetje nacionalnih integriranih akcijskih načrtov, s katerimi bi se učinkovito spopadli z večplastno diskriminacijo, še posebej tam, kjer se različni organi ukvarjajo z vprašanji diskriminacije v določeni državi članici;

23.   izpostavlja, da je pomembno, da se priseljenci, ki vstopajo v EU, zavedajo vrednot, veljavnih zakonov in družbenih pravil povezanih z enakostjo med spoloma v družbah držav gostiteljic, da ne bi prihajalo do diskriminacije zaradi nepoznavanja kulture;

24.   poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izmenjavo najboljših praks o nediskriminaciji na trgu dela, da se spodbudi dinamika glede enakosti in učinkovitosti ob upoštevanju nacionalnih posebnosti;

25.   poziva države članice, naj znotraj Strategije socialnega vključevanja EU opredelijo posebne cilje na področju enakosti med spoloma za boj proti revščini in socialni izključenosti, ki bodo vključevali vrsto političnih ukrepov za podporo netradicionalnim in enostarševskim družinam ter posebne politične ukrepe za podporo ženskam, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, kot so migrantke, begunke, ženske iz etničnih manjšin, starejše ženske in invalidne ženske;

26.   poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri zbiranju ustreznih podatkov in izvajanju ukrepov, s katerimi bi preprečili trgovino z ljudmi za spolno izkoriščanje in prisilno delo;

27.   poziva Komisijo, naj se osredotoči na instrumente in mehanizme za preprečevanje izkoriščanja delavcev migrantov, med katere sodita tudi priznavanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic nezakonitih migrantov, ne pa samo na njihovo zatiranje;

28.   poziva države članice, naj sistem nadomestil za porodniški in starševski dopust preoblikujejo v vzajemnega, da se zagotovi, da ženske ne bodo več dražji vir dela kot moški;

29.   poziva države članice, naj se skupaj s socialnimi partnerji borijo proti diskriminaciji nosečnic na trgu dela in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki bodo materam zagotavljali visoko raven zaščite; poziva Komisijo, naj podrobneje oceni skladnost z zakonodajo Skupnosti na tem področju in odloči, ali jo je treba spremeniti;

30.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ženske kljub vsemu doseženemu napredku bolj izpostavljene tveganju izključenosti in revščine, zlasti starejše ter samohranilke;

31.   poziva države članice in socialne partnerje, naj si prizadevajo, da bi lahko vsem ženskam, ki si želijo delati s polnim delovnim časom, ponudili takšno delo in ne delo s skrajšanim delovnim časom, ki je pogosto negotovo;

32.   pozdravlja prizadevanja Komisije, da da nov zagon za doseganje ciljev, o katerih je soglašal Evropski svet v Barceloni leta 2002, za zmanjšanje ovir za enakopravno udeležbo žensk in moških na trgu dela in uvajanje otroškega varstva do leta 2010 za 90 % otrok med tretjim letom in šoloobvezno starostjo ter za najmanj 33 % otrok, mlajših od treh let, predvsem z uporabo strukturnih skladov; spodbuja Komisijo, naj, kot je bilo predvideno, leta 2008 predstavi sporočilo, v katerem bodo določeni nadaljnji ukrepi, ki jih je treba izvesti na vseh ravneh, da se ti cilji dosežejo; meni, da je treba vsem otrokom zagotoviti pravico do kakovostnega pedagoškega varstva;

33.   meni, da morajo države članice vsem, ki potrebujejo geriatrično oskrbo zaradi bolezni ali invalidnosti, zagotoviti dostop do kakovostne oskrbe in nege;

34.   vztraja, da je potrebno razviti politike, ki se osredotočajo na boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju že od zgodnjega otroštva, vključno z izločitvijo stereotipov iz šolskih učnih načrtov in učbenikov, učitelje in študente pa mora o tem ozaveščati ter spodbujati interes fantov in deklet za netradicionalne izobraževalne poti;

35.   poziva Komisijo, naj razvije dialog z mediji in jih spodbuja, naj glede na njihovo družbeno odgovornost spodbujajo enakost med spoloma ter preprečujejo stereotipno prikazovanje žensk in moških;

36.   priporoča razvoj vseevropskih ukrepov s ciljem povečanja osveščenosti o nični strpnosti do seksističnih opazk in poniževalnega prikazovanja žensk v medijih in komercialnih sporočilih;

37.   priporoča, naj se v izobraževalnem sistemu bolj upoštevajo različne individualne potrebe pri razvoju deklic in fantov ter pri tem preprečujejo stereotipi;

38.   meni, da trg delovne sile v večini držav EU ne odraža ustrezno niti višje povprečne ravni izobrazbe niti boljših akademskih dosežkov žensk;

39.   priporoča, da je treba pri izobraževanju spodbujati znanje in da se določijo razumna merila, ki omogočajo svobodo, samostojnost, pa tudi enakost, tako da se bodo mlade ženske lahko vključile v družbo; poleg tega meni, da je treba okrepiti ključne sposobnosti, kot sta podjetniška miselnost ter znanstveni in tehnološki pristop, še posebej med ženskami;

40.   poudarja, da je treba zagotoviti stalno usposabljanje v času starševskega dopusta, kar bo ženskam pomagalo uspešno spopadanje s spremenjenimi delovnimi nalogami;

41.   poudarja, da je pomembno imeti ustrezne primerljive statistike, in pri tem obžaluje, da v evropskih statistikah niso razvidne določene kategorije ljudi, kot na primer zakonski partnerji na družinskih kmetijah, ki so na splošno, če gre za ženske, evidentirane kot "gospodinje"; poziva EUROSTAT, naj to kategorijo ljudi vključi v svojo statistiko in tako opozori na delo žensk;

42.   poudarja, da ženske kot družinske članice v kmetijskem sektorju pogosto opravljajo znaten delež dela; meni, da bi to delo lahko bilo ustrezno upoštevano v politiki razvoja podeželja;

43.   opozarja na veliko število zakonskih partnerjev (zlasti žensk), ki delajo na družinskih kmetijah in katerih pravni položaj je negotov v številnih državah članicah, kar lahko privede do posebnih finančnih in pravnih težav pri dostopu do porodniškega in bolniškega dopusta, pridobivanju pokojninskih pravic, dostopu do socialne varnosti ter v primeru ločitve;

44.   poudarja, da je treba izboljšati pravni položaj žensk, ki delajo v kmetijskem sektorju, tako glede socialne varnosti z zagotovitvijo neposrednega dostopa do nje kot glede njihove vloge na kmetijah, s posebnim poudarkom na solastništvu družinskih kmetij, dostopu do posojil ter njihovih pravicah v dednem pravu;

45.   v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 21. februarja 1997 o položaju zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim osebam(5), v kateri je pozval k izboljšanju položaja zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim v kmetijstvu z okrepitvijo Direktive Sveta 86/613/EGS z 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom(6) z uvedbo pravnega statusa za zakonce, ki pomagajo, tako da jim ne bo več mogoče odreči priznanja, da so delavci, ampak bodo vključeni v sistem socialnega varstva ter bodo imeli bolniško, invalidsko in nezgodno zavarovanje in pokojninske pravice;

46.   opozarja na visoko stopnjo revščine in osamitve žensk ponekod na podeželju ter poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe, na podlagi katerih bodo ženskam zagotovljene enake možnosti, kar mora biti osrednji cilj v vseh instrumentih skupne kmetijske politike in drugih zadevnih politik Skupnosti;

47.   meni, da je bistvenega pomena izboljšati kakovost življenja žensk, ki živijo na podeželju, in sicer z izboljšanjem dostopa do izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vseživljenjskega učenja, nove medijske infrastrukture, učinkovitih in ustreznih lokalnih javnih zdravstvenih storitev ter infrastrukture za otroke in družine, zlasti lokalnih jasli, vrtcev, šol, kulturnih ustanov in tržnic;

48.   poudarja, da mora Evropski socialni sklad podpirati posebne ukrepe za izboljšanje dostopa in vključevanja žensk na trg dela ter vključevanja načela enakosti med spoloma; meni, da je treba v regionalnih skladih uvesti proračunsko vrstico za spodbujanje enakosti med spoloma (priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola), ki bi zagotovila finančna sredstva za spodbujanje enakosti med spoloma in študije o učinkih politik na položaj žensk;

49.   ponovno opozarja, da je treba v strategije za regionalni razvoj vključiti nove pristope in inovativne instrumente, ter poudarja, da je treba zagotoviti usposabljanje nosilcev odločitev na regionalni in lokalni ravni na področju metodologije ter sredstev za vključevanje načela enakosti med spoloma; poziva Komisijo, naj nadalje oblikuje smernice za upravni sektor o vključevanju načela enakosti med spoloma na področju delovanja strukturnih skladov;

50.   poziva Komisijo, naj s pomočjo Evropskega inštituta za enakost spolov vključi dejstva in statistične podatke iz držav pristopnic in kandidatk v prihodnja letna poročila o enakosti med ženskami in moškimi;

51.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (2) UL L 45, 19.2.1975, str. 19. (3) UL L 210, 31.7.2006, str. 25. (4) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 73. (5) UL C 85, 17.3.1997, str. 186. (6) UL L 359, 19.12.1986, str. 56.