Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju Mednarodnega dogovora o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega dogovora o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

–   ob upoštevanju Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu 2003 (Palermski protokol),

–   ob upoštevanju Medameriške konvencije o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (konvencija iz Belém do Pará) iz leta 1994,

–   ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1948 in njenega izbirnega protokola iz leta 2002 ter možnosti njenega boljšega izvajanja,

–   ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979 in njenega izbirnega protokola iz leta 1999,

–   ob upoštevanju Ameriške deklaracije o človekovih pravicah in dolžnostih iz leta 1948 in priporočil iz poročila Medameriške komisije za človekove pravice z dne 7. marca 2003 o razmerah na področju pravic žensk v Ciudad Juarezu v Mehiki in njihovi pravici do nenasilja in nediskriminacije,

–   ob upoštevanju tretjega poročila mehiškega odbora za preprečevanje in izkoreninjenje nasilja nad ženskami v Ciudad Juarezu za obdobje od maja 2005 do septembra 2006,

–   ob upoštevanju priporočil iz poročila z dne 12. maja 2005 o izginotjih in umorih velikega števila žensk in deklic v Mehiki, ki ga je pripravil Odbor za enake možnosti moških in žensk Sveta Evrope, priporočil iz Resolucije 1454 (2005) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope na isto temo ter priporočil iz odgovora Sveta ministrov Sveta Evrope, sprejetih 28. septembra 2005,

–   ob upoštevanju priporočil iz poročila z dne 13. januarja 2006 o vključitvi temeljnih človekovih pravic žensk in glede na spol specifičnemu pristopu ter nasilju nad ženskami, ki navajajo ugotovitve poročila posebne poročevalke Združenih narodov Yakin Ertürk o nasilju nad ženskami, vzrokih zanj in njegovih posledicah, pripravljenemu po misiji v Mehiko januarja 2006,

–   ob upoštevanju priporočil iz poročila z dne 10. februarja 2005 o vključitvi temeljnih človekovih pravic žensk in glede na spol specifičnem pristopu ter nasilju nad ženskami, ki navajajo ugotovitve poročila Yakin Ertürk, pripravljenemu po misiji v Gvatemalo,

–   ob upoštevanju skupne javne obravnave o umorih žensk: primer Mehike in Gvatemale z dne 19. aprila 2006 Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Pododbora za človekove pravice,

–   ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi strani(1), Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani podpisanega leta 2003 in Okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo(2),

–   ob upoštevanju dokumenta Komisije o regionalni strategij za Srednjo Ameriko in državnega strateškega dokumenta za Mehiko za obdobja 2001-2006 in 2007-2013,

–   ob upoštevanju tretjega cilja Razvojnih ciljev tisočletja, ki se nanaša promocijo enakosti med spoloma in samostojnost žensk,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0338/2007),

A.   ker so Mehika in vse ostale srednjeameriške države podpisale in ratificirale Splošno deklaracijo človekovih pravic Združenih narodov,

B.   ker je bila Mehika izvoljena v predsedstvo Sveta Združenih narodov za človekove pravice,

C.   ker ima Mehika od leta 1999 dalje status opazovalke pri Svetu Evrope in ker se v skladu s tem statusom udeležuje sej odbora ministrov in veleposlanikov; ker je Mehika ratificirala tudi Palermski protokol,

D.   ker je Mehika ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča,

E.   ker besedna zveza umor žensk temelji na definiciji nasilja nad ženskami, ki je v členu 1 konvencije iz Belém do Pará definirana takole: vsakršno dejanje ali ravnanje na podlagi spola, ki povzroči smrt ali fizične, spolne ali psihološke poškodbe ali trpljenje ženske ne glede na to, ali je izvršeno v javnem ali zasebnem okolju; in ker je kaznovanje in izkoreninjenje umorov žensk dolžnost in mora biti prednostna naloga vsake pravne države,

F.   ker je ta resolucija poziv k učinkovitemu izboljšanju nezadovoljivih razmer v določenih državah ter posledično ugotovitve in predlogi v njej nikakor niso obtožbe vlad popolnoma suverenih držav, ki so v mednarodni politiki priznane za enakopravne partnerice,

G.   ker ima nasilje na ženskami tudi svetovne in ne le lokalne razsežnosti in zadeva vse države, tudi evropske; ker bi se ta resolucija morala upoštevati kot del svetovne strategije, ki naj bi določila skupne ukrepe in prizadevanja Evropske Unije in njenih partnerjev za izkoreninjenje in preprečevanje nasilnih smrti žensk vsepovsod; ker je v tem smislu prav tako treba spodbujati dialog, sodelovanje in medsebojno izmenjavo dobrih praks med državami Latinske Amerike in Evrope,

H.   ker večino umorov žensk v Cuidad Juárezu in v Gvatemali zaznamuje izjemna surovost in ker je bilo veliko število teh žensk žrtev spolnega nasilja, ki je že samo po sebi oblika krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja; ker v primeru Ciudad Juáreza vlogo igra kombinacija različnih dejavnikov, kot so demografska rast in migracijski tokovi, ki sovpadajo z razširjenostjo organiziranega kriminala in ker se je veliko število teh umorov zgodilo na območjih, kjer obratujejo mehiška proizvodna podjetja, imenovana maquiladoras, ki nimajo zadostnih sredstev za varnostne ukrepe za zaščito žensk; ker, kot navaja Yakın Ertürk, posebna poročevalka Združenih narodov v svojem poročilu o Mehiki, je treba na teh območjih vzpostaviti potrebno infrastrukturo za večjo varnost prevažanja delavcev,

I.   ker se umorov žensk, ki so predmet te resolucije, ne more pojasniti s splošno razširjenostjo nasilja, temveč je treba upoštevati diskriminacijo, ženskam nenaklonjeno lokalno socialno in ekonomsko okolje, ki je še bolj nenaklonjeno avtohtonim prebivalkam, kot tudi visoko stopnjo revščine, ekonomsko odvisnost žensk, delovanje zločinskih tolp ter neuspelo razpustitev nezakonitih varnostnih sil in organov,

J.   ker Resolucija št. 1454 (2005) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope navaja, da si mehiške oblasti trenutno na vseh ravneh izjemno prizadevajo izboljšati družbene razmere v teh mestih ter se borijo proti nasilju nad ženskami, prizadevajo pa si tudi za preiskavo umorov in izginotij žensk ter za sojenje tako storilcem kot uradnikom, ki so bili na začetku površni pri preiskavah in so ovirali sodni proces,

K.   ob upoštevanju nekaterih primerov nekaznovanja na tem področju, kar pomeni, da storilci niti dejansko niti zakonsko niso kazensko, upravno, disciplinsko ali civilno odgovorni za ta dejanja in ob upoštevanju neizvajanja preiskav ali neizrečenih sodb, pomanjkanja proračunskih sredstev in pogostega oviranja dostopa do pravice za ženske in njihove sorodnike,

L.   ker je dolžnost vsake pravne države, da spodbuja politike za primerno zaščito žensk na splošno, še posebej tistih, ki so v najmanj ugodnem položaju, pred diskriminacijo, nasiljem in končno tudi pred umori; ker morajo države najprej povečati ozaveščenost organov na vseh ravneh in celotne družbe o resnosti tega vprašanja,

M.   ker je v boju proti umorom žensk in nekaznovanosti treba predvideti več preventivnih ukrepov, izkoreninjenje diskriminacije na zakonodajnem področju, omogočiti pritožbene postopke in zaščitne ukrepe za tiste, ki se pritožijo, in okrepitev sodnega procesa in postopkov (zlasti pri boju proti organiziranemu kriminalu) in sicer vse od sodnih preiskav do izvajanja odločb,

N.   ker je obnova ali okrepitev institucij bistvena za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami ter ker so v obeh primerih potrebni človeški viri in finančna sredstva,

O.   ker je v točki 9 izjave o izhodiščih z ukrepanje, ki izhaja iz 4. svetovne konference Združenih narodov o ženskah v Pekingu 1995 temeljno načelo vseh mednarodnih konferenc minulega desetletja definirano takole: "Izvajanje teh izhodišč, tudi v nacionalnih zakonodajah in skozi oblikovanje strategij, politik, programov in prednostnih razvojnih nalog, izhaja iz suverene odgovornosti vsake države, ki deluje ob spoštovanju vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ob upoštevanju in strogem spoštovanju različnih verskih in etičnih vrednot, kulturne dediščine, filozofskih prepričanj posameznikov in njihovih skupnosti, kar bi moralo pripomoči k temu, da ženske polno uživajo svoje temeljne pravice, s čimer bodo doseženi enakopravnost, razvoj in mir",

P.   ker je uporaba metode mučenja za pridobitev samoobdolžitvenih priznanj domnevnih storilcev umorov žensk, nesprejemljiva,

Q.   ker sta bili žrtve umorov dve nizozemski državljanki, Hester Van Nierop, ki je bila umorjena leta 1998, in Brenda Susana Margaret Searle, umorjena leta 2001, s sodbo z dne 26. februarja 2007(3) sta bila storilca obsojena na 33 in 39 let zapora, vendar sodba ni dokončna, ker sta se nanjo pritožila,

R.   ker je problematika umorov žensk in v nekaterih primerih nekaznovanost storilcev kaznivih dejanj nad ženskami še vedno prisotna,

S.   ker je nasilje v državah, kjer družbeni stereotipi ženske portretirajo kot glavne žrtve teh oblik nasilja, ponavljajoč pojav,

T.   pozdravlja zakonodajne ukrepe, ki so bili sprejeti v Mehiki, še posebej splošni zakon o pravicah žensk do življenja brez nasilja iz februarja 2007 ter oblikovanje specializiranih institucij na zvezni in lokalni ravni, kot so med drugim posebni tožilec za zločine, povezane z nasiljem nad ženskami, ustanovljen leta 2006, komisija za Juárez in nacionalni institut za ženske,

U.   priznava trud srednjeameriških držav, kar zadeva zakonodajno urejanje priznavanja pravic žensk v njihov sodnem sistemu, vendar ostaja zaskrbljen zaradi težav in zamud pri uveljavljanju te zakonodaje,

V.   ker je bila Medparlamentarna zveza za dialog in sodelovanje ustanovljena z namenom, da se združijo poslanke iz Španije, Mehike in Gvatemale z namenom pospeševanja zakonodajnih ukrepov za izkoreninjenje nasilja nad ženskami,

W.   ker morajo biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanjih dejavnosti Evropske unije,

X.   ker so klavzule o človekovih pravicah in demokraciji iz Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Mehiko pravno zavezujoče in vzajemne,

Y.   ker Evropska unija in njeni partnerji s tem, ko s tretjimi državami podpišejo sporazume, ki vsebujejo klavzulo o človekovih pravicah, sprejmejo odgovornost, da od trenutka podpisa zagotovijo upoštevanje teh mednarodnih pravil o človekovih pravicah z obeh strani,

1.   poziva vlade te regije in institucije EU, da zagotovijo natančno upoštevanje priporočil različnih poročil in mednarodnih instrumentov za zaščito človekovih pravic, še posebej tistih v povezavi s prej omenjenimi človekovimi pravicami žensk; se v zvezi s tem zaveda dosežka Mehike pri uveljavljanju enakopravnosti žensk in moških, pozdravlja zvezni zakon o preprečevanju in izkoreninjenju diskriminacije in poziva Mehiko, naj nadaljuje po tej poti;

2.   nujno poziva mehiško in srednjeameriške vlade, naj sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje Razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih sprejeli Združeni narodi;

3.   poziva vlade držav članic, naj v okviru dvostranskih odnosov z latinskoameriškimi državami ter evropske institucije, naj v okviru strateških partnerstev z istimi državami z uporabo programov sodelovanja ter s finančnimi in tehničnimi sredstvi podpirajo politike za preprečevanje in zaščito na področju nasilja nad ženskami, kot je oblikovanje ali okrepitev programov osveščanja in izobraževanja o problematiki spola, naj povečajo proračun organov, zadolženih za preiskave umorov, naj ustvarijo učinkovite sisteme zaščite prič, žrtev in njihovih sorodnikov, okrepijo zmogljivosti sodišč, varnostnih sil in javnih tožilstev in s tem omogočijo sojenje in kaznovanje krivcev in naj se borijo proti trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu; prav tako poziva, naj spodbujajo boljše usklajevanje na teh področjih na vseh vladnih ravneh;

4.   poziva evropske institucije, naj spodbujajo sodelovanje in dialog med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Mehiko in srednjeameriškimi državami, pri čemer pa naj se podprejo pobude, ki se na vseh ravneh izvajajo z namenom izkoreninja nasilja nad ženskami, in naj spodbujajo zaščitne ukrepe za žrtve in njihove sorodnike;

5.   poziva Evropsko unijo, naj spodbuja institucionalno usklajevanje z Mehiko in srednjeameriškimi državami ter podpre oblikovanje programa izmenjav in sodelovanja na področju boja proti nasilju nad ženskami in spodbuja naj tudi sodelovanje med javnimi upravami držav članic in njihovih partneric, da bi uresničili programe pomoči in vzajemnega učenja;

6.   se zaveda očitne pripravljenosti za boj proti nekaznovanosti, ki so jo politične stranke, udeleženke gvatemalskega kongresa, pokazale s svojo podporo mednarodnemu odboru proti nekaznovanosti v Gvatemali; poziva vlado, ki bo izvoljena v tej državi, naj nadaljuje s prizadevanji v boju proti nekaznovanosti in zagotovi potrebne institucionalne pogoje za dokončanje mandata mednarodnega odbora ter poziva mednarodno skupnost, naj spremlja izvajanje skupnega boja proti nekaznovanosti;

7.   spodbuja srednjeameriške države, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami; poziva, naj ti ukrepi v celoti zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, kot jih opredeljujeta Splošna deklaracija človekovih pravic in Ameriška deklaracija o človekovih pravicah in dolžnostih iz leta 1948, na primer z zagotovitvijo brezplačne odvetniške pomoči za ženske žrtve in njihove sorodnike; poziva mehiško vlado, naj nadaljuje z odločnim ukrepanjem prejšnjih vlad;

8.   poziva mehiško vlado in vlade srednjeameriških držav, naj iz svojih nacionalnih zakonov zbrišejo vse proti ženskam diskriminatorne navedbe; priznava napredek Mehike na tem področju s sprejetjem zveznega zakona za preprečevanje in izkoreninjenje diskriminacije in splošnega zakona o enakosti med moškimi in ženskami ter poziva oblasti, naj spodbujajo zakonodajne pobude, s katerimi se hudo nasilje znotraj družine in spolno nadlegovanje na delovnem mestu in v vseh sferah javnega življenja označi za zločin, hkrati pa naj oblikujejo politike in zakonodajo za boj proti nekaznovanosti in spodbujajo enakopravnost med spoloma, pri tem pa naj uporabijo ugotovitve in priporočila, ki so jih podali akterji civilne družbe, ki delajo na umorih žensk in njihovih žrtvah;

9.   poziva mehiško vlado in vlade srednjeameriških držav, naj spoštujejo in olajšajo delovanje nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe, ki delajo v podporo sorodnikom žrtev umorov žensk, kakor tudi zagovornikov človekovih pravic, tako da ustvarijo sistem učinkovite zaščite prič in naj spodbujajo mehanizme povračila za sorodnike žrtev, ki ne vključujejo le finančnega nadomestila, ampak jim zagotovijo tudi psihološko pomoč in dostop do sodišč, vzpostavijo pa naj tudi dialog z omenjenimi akterji civilne družbe ter priznajo njihovo bistveno družbeno vlogo;

10.   poziva mehiško vlado in vlade srednjeameriških držav, naj v nacionalnih zakonodajah in na vseh vladnih ravneh zagotovijo delovne pravice žensk in naj spodbujajo podjetja, naj v okviru njihove družbene odgovornosti spoštujejo integriteto, varnost, fizično in duševno dobrobit ter delovne pravice svojih delavk;

11.   poziva vlade Beliza, Hondurasa in Nikaragve, naj nemudoma ratificirajo izbirni protokol Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

12.   poziva Komisijo, naj v okviru veljavnih sporazumov in tistih, ki so še predmet pogajanj, spodbuja vključitev vzajemne obveznosti za oblikovanje mehanizmov za izvajanje klavzule o človekovih pravicah in demokraciji, čigar formulacija mora temeljiti na dolžnostih in obveznostih iz mednarodnih paktov, ki so jih podpisale države članice, Mehika in srednjeameriške države, posebna pozornost pa naj se nameni spoštovanju pravic žensk in enakopravnosti med ženskami in moškimi, kot je predvideno v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenemu izbirnemu protokolu ter tudi v Ameriški deklaraciji o človekovih pravicah in dolžnostih iz leta 1948;

13.   poziva Komisijo in države članice, naj v okviru sodelovanja z Mehiko in srednjeameriškimi državami dajo prednost preoblikovanju in krepitvi sodnih in kazenski sistemov teh regijah, spodbujanju izmenjave dobrih praks, osveščanju in zaščitnim mehanizmom za žrtve, priče in družinske člane, zlasti v primerih naznanitve umorov žensk; meni, da bi lahko v to sodelovanje vključili druge akterje, kot sta Mednarodni urad za delo in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da bi po potrebi razvili programe, s katerimi bi ženskami zagotovili varnost, dostojne pogoje dela in enakopravnost pri plačilu;

14.   poziva Komisijo, naj pripravi metodičen predlog - ki naj bi se ga med drugim obravnavalo na vrhu Skupne parlamentarne skupščine Evro-Latinska Amerika in na vrhu EU-Latinska Amerika in Karibske države, ki se bo odvijal maja 2008 v Limi - o načinu usklajevanja različnih evropskih pobud, namenjenih boju proti umorom žensk in nekaznovanosti zanje, ob sodelovanju z institucijami in lokalnimi organizacijami, izvede naj tudi akcije osveščanja svojih zaposlenih na temo razlik med spoloma in nasilja nad ženskami; poziva tudi, naj te pobude redno predstavlja in se o njih razpravlja v Odboru za pravice žensk in enakost spolov ob sodelovanju z delegacijo za odnose z državami Srednje Amerike in delegacijo pri skupnemu parlamentarnemu odboru EU-Mehika;

15.   poziva delegacijo Komisije v Mehiki, naj čim prej začne izvajati nov program na področju človekovih pravic, ki bo nadaljeval z delom, opravljenim v zadnjih letih na treh oseh: prvič, na področju usklajevanja mehiške zakonodaje v skladu z obveznostmi, podanimi na mednarodni ravni na področju človekovih pravic, drugič, na izkoreninjenju nasilja nad ženskami in tretjič, na reformi sodnega sistema;

16.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da imajo programi s področja človekovih pravic v Mehiki in srednjeameriških državah samostojno proračunsko postavko iz sredstev, namenjenih dvostranskemu sodelovanju, da ne bi bremenili njihovih že zdaj bornih sredstev;

17.   poziva Komisijo in vlade držav članic, naj zagotovijo, da v politični dialog z mehiško vlado in vladami srednjeameriških držav ter tudi v dialog s civilno družbo vključijo vprašanje nasilja nad ženskami, zlasti umorov žensk, in dostopa sorodnikov žrtev in organizacij do sodstva;

18.   pozdravlja dosežke na področju vprašanj spola in poziva zadevna telesa Skupnosti, naj podpirajo vzpostavitev stalnega dialoga in izmenjavo pozitivnih izkušenj na tem področju in naj k njima tudi prispevajo; poziva Komisijo, naj v strateških dokumentih za posamezne države za obdobje 2007–2013 posveti več pozornosti umorom žensk, nasilju nad njimi in diskriminacijo do njih ter naj predlaga akcijski načrt;

19.   poziva države članice, naj podprejo ukrepe, sprejete na področju nediskriminacije med ženskami in moškimi ter naj prispevajo k vzpostavitvi strukturiranega dialoga, katerega namen bo izmenjava dobrih praks s tega področja;

20.   poziva, naj Komisija opravi presojo vpliva trajnostnega razvoja, ki naj se čim prej in v okviru pogajanj o bodočem pridružitvenem sporazumu ES - srednjeameriške države dopolni s študijo o presoji vpliva z vidika enakosti med spoloma, ter naj se njeni rezultati upoštevajo v pogajanjih;

21.   poziva Komisijo, naj poroča o napredku tega vprašanja znotraj pogajanj o bodočem pridružitvenem sporazumu ES - srednjeameriške države, preden se pogajanja sklenejo in vsekakor pred vrhom Evropske Unije in Latinske Amerike in Karibov v Limi;

22.   poziva stalna predstavništva držav članic pri Evropski uniji in njihova veleposlaništva, naj priredijo okroglo mizo o različnih oblikah nasilja nad ženskami, zlasti o umorih žensk in nekaznovanju v svetovnem kontekstu, ki naj vključuje različne parlamentarne povezave in pobude, raziskovalne centre, združenja za človekove pravice in pravice žensk ter sorodnike žrtev;

23.   poziva svojo delegacijo za odnose z državami Srednje Amerike in skupni parlamentarni odbor EU-Mehika, naj sistematično vključujeta umore žensk in nekaznovanje v Mehiki, Srednji Ameriki in Evropi v programe svojih parlamentarnih misij ter tudi v obiske mehiških parlamentarnih in srednjeameriških delegacij, da bi se zagotovilo sistematično spremljanje razmer na področju človekovih pravic, kot je predvideno v merilih, ki jih je leta 2006 odobrila konferenca predsednikov delegacij Evropskega parlamenta;

24.   predlaga, naj Odbor za pravice žensk in enakost spolov, Pododbor za človekove pravice in pristojne delegacije pred vrhom EU-Latinskoameriške države, predvidenim v Limi leta 2008, organizirajo skupno javno razpravo, da ocenijo sprejete ukrepe, ki veljajo tako v Evropski uniji kot Latinski Ameriki, in pri tem vključijo izkušnje teles, ustanovljenimi v Mehiki v okviru boja proti nasilju nad ženskami;

25.   poziva, naj se v to oceno vključijo vsi primeri žrtev, ki so državljanke držav članic;

26.   zaradi vseh teh razlogov poziva Svet in prihodnja predsedstva Sveta, naj iz razlogov, predstavljenih v tej resoluciji, sprejmejo smernice o pravicah žensk, ki bi bile neprecenljiv prispevek za utrditev skladnosti in doslednosti politike Evropske unije na področju človekovih pravic;

27.   naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in parlamentom držav članic, Združenih držav Mehike, Beliza ter republik Gvatemale, Kostarike, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Paname.

(1) UL L 276, 28.10.2000, str. 44. (2) 2 UL L 63, 12.3.1999, str. 39 (3) V primeru Brende Searle je proces proti odgovornim osebam trajal pet let in se je zaključil leta 2007.