Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je vložila skupina ALDE v zvezi s pridelavo opija za medicinske namene v Afganistanu (B6-0187/2007);

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu, od katerih je bila zadnja z dne 18. januarja 2006(1);

–   ob upoštevanju poročila Urada ZN za droge in kriminal ter Svetovne banke za leto 2006 o proizvodnji drog v Afganistanu;

–   ob upoštevanju Letnega poročila 2007, ki ga je Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) izdal junija leta 2007;

–   ob upoštevanju resolucije Ekonomsko-socialnega sveta ZN (ECOSOC) 2005/25 z dne 22. julija 2005 o lajšanju bolečin z uporabo opioidnih analgetikov, v kateri je obravnavana izvedljivosti možnega mehanizma takšne pomoči, , resolucije ECOSOC 2004/40 z dne 21. julija 2004 o smernicah za psihosocialno podprto farmakološko zdravljenje ljudi, odvisnih od opioidov, resolucije ECOSOC 2005/26 z dne 22. julija 2005 o povpraševanju in ponudbi opiatov, ki se uporabljajo za medicinske in znanstvene potrebe, resolucije generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 58.22 z dne 25. maja 2005 o preprečevanju in nadziranju raka, resolucije generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 55.14 z dne 18. maja 2002 o zagotavljanju dostopnosti bistvenih zdravil, ter končnih priporočil 12. mednarodne konference organov za nadzor nad drogami, ki je potekala v Seulu od 3. do 6. aprila 2006 in pozvala zakonodajalce k delu za boljši dostop do narkotičnih sredstev p roti bolečinam;

–   ob upoštevanju poročila o misiji svoje ad hoc delegacije v Afganistanu julija 2005 in svoje misije za opazovanje volitev septembra 2005;

–   ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje parlamentarnih volitev in volitev v provincialne svete, ki so potekale 18. septembra 2005;

–   ob upoštevanju člena 114(3) svojega Poslovnika;

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0341/2007);

A.   ker mednarodna politika o drogah temelji na konvencijah Združenih narodov iz let 1961, 1971 in 1988, ki prepovedujejo zlasti proizvodnjo, trgovanje, prodajo in uživanje številnih snovi, razen za medicinske ali znanstvene namene,

B.   ker je v poročilu Urada ZN za droge in kriminal "Afganistan: raziskava o opiju 2006" poudarjeno, da so leta 2006 na površinah, na katerih nezakonito pridelujejo opij, proizvedli rekordno količino približno 6 100 ton, kar je skoraj 50 % več kot v letu 2004,

C.   ker so v afganistanski nacionalni strategiji za nadzor nad drogami, sprejeti januarja 2006, obravnavani zmanjšanje ponudbe in povpraševanja, druge možnosti za preživljanje ter okrepitev vladnih institucij, in ker je ministrstvo za boj proti drogam, ustanovljeno s sredstvi EU, vodilna agencija za izvajanje te strategije,

D.   ker je afganistanska vlada ustanovila odbor za nadzor nad drogami, ki ga sestavljajo uslužbenci ministrstev za boj proti drogam, zdravje in finance, da bi "urejal podeljevanje dovoljenj, prodajo, distribucijo, uvoz in izvoz vseh drog v državi za zakonite namene",

E.   ker bi morala Evropska unija storiti več za občutno zmanjšanje pridelave opija (z udeležbo v skladu za boj proti drogam in skladu za nagrajevanje dobrih rezultatov (Good Performance Fund)), saj je po letnem poročilu o opijskem maku za Afganistan za leto 2007 Urada ZN za droge in kriminal pridelava opija dosegla novo zastrašujočo raven, dvakratno količino pridelave izpred samo dveh let; ker je Afganistan že skoraj postal edini ponudnik najbolj smrtonosne droge na svetu, saj pokriva 93 % svetovnega trga opiatov, čeprav je treba omeniti, da se je število provinc v državi, ki ne gojijo opija, več kot podvojilo, od 6 iz 2006 na 13 v letu 2007, in to zaradi uspešnih projektov podpiranja alternativnih načinov preživljanja in večje varnosti na severu, ter učinkovitega programa osveščanja, vključno s sistemom nagrajevanja dobrih rezultatov, in da prihaja kar 50 % celotnega pridelka iz province Helmand,

F.   ker Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad ocenjujeta, da je skoraj 40 % afganistanskega BDP povezanega z opijem, in ker Urad ZN za droge in kriminal ocenjuje, da je 3,3 milijona ljudi (od 31 milijonov prebivalcev) dejavnih v sektorju, povezanem z makom, kar pomeni dohodek v višini 1 965 USD na družino na leto,

G.   ker je leta 2007 kmetijska vrednost pridelanega opija skupno znašala 1 milijardo USD, kar je 13% zakonitega BDP v Afganistanu, ki znaša 7.5 milijarde USD, in ker je skupna potencialna vrednost pridelave opija v državi leta 2007, ki so jo ustvarili kmetje, lastniki laboratorijev in afganistanski prekupčevalci dosegla 3,1 milijarde USD, kar predstavlja skoraj polovico zakonitega BDP države ali 32 % celotnega gospodarstva, vključno s sektorjem opija,

H.   ker afganistanski kmetje opiate proizvajajo predvsem iz finančnih razlogov in ker bodo morali dovoljeni opiati, da bodo postali ekonomsko privlačni, omogočiti višji dohodek od tistega, ki prihaja od nedovoljenih opiatov,

I.   ker je Evropska unija še vedno največji donator pri prizadevanju za zmanjšanje ponudbe opija s projekti za spodbujanje drugih možnosti za preživljanje, ki so nujno potrebne za dopolnjevanje nacionalne prehrane, s katerimi bi nadomestili pridelavo nedovoljenih kultur,

J.   opozarja na priznanje Komisije, navedeno v državnem strateškem dokumentu Komisije za Afganistan (2007–2013), da rastoča gospodarska dejavnost pridelave opija in nevarnost, da bi državo prevzele interesne skupine, povezane z drogami, pomenita veliko grožnjo za razvoj, državotvornost in varnost v Afganistanu,

K.   ker obstajajo utemeljene trditve, da se uporniki, samovoljni vojaški poveljniki ter talibanske in teroristične skupine večinoma financirajo s trgovino z nedovoljenimi drogami,

L.   ob upoštevanju, da je Senlis Council, mednarodni ustvarjalni trust za varnost in razvoj, 25. junija 2007 predstavil podrobno tehnično dokumentacijo, v kateri je opisano, kako bi lahko v afganistanskih vaseh deloval projekt "Mak za zdravila", ki bi vključeval sistem za integriran socialni nadzor, proizvodnjo afganistanskih zdravil v vaseh, obvezno gospodarsko diverzifikacijo in splošen razvoj podeželja,

M.   je seznanjen z ugotovitvijo Svetovne zdravstvene organizacije, da se v 10 državah porabi 80 % zakonitih opiatov, ki so na voljo po svetu, in da je med ostalimi 180 državami večina držav v razvoju, kar je 80 % svetovnega prebivalstva; ugotavlja tudi, da je Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB) pozval mednarodno skupnost, naj spodbuja predpisovanje sredstev proti bolečinam zlasti v revnih državah, saj o resno pomanjkljivem zdravljenju poročajo v več kot 150 državah, v katerih zdravijo le redke, ki potrebujejo zdravljenje, in še v 30 državah, v katerih je zdravljenje še bolj pomanjkljivo ali ni razpoložljivih podatkov, ugotavlja, da člen 23 Konvencije Združenih narodov iz leta 1961 določa pogoje za pridelavo, proizvodnjo in prodajo opija pod nadzorom vladne agencije, in vztraja, da mora afganistanska vlada izpolniti te pogoje, zlasti glede južnih provinc v državi, kjer se pridela preveč opija,

N.   ugotavlja, da člen 23 konvencije Združenih narodov iz leta 1961 določa pogoje za pridelavo, proizvodnjo in prodajo opija pod nadzorom vladne agencije, in vztraja, da mora afganistanska vlada izpolniti te pogoje, zlasti glede južnih provinc v državi, kjer se pridela preveč opija,

O.   ker je Mednarodni nadzorni svet za droge pojasnil, da je na svetu presežek ponudbe opiatov za medicinske namene, čeprav v tej oceni ni upoštevano potencialno povpraševanje,

P.   ker je Mednarodni nadzorni svet za droge v svojem poročilu zapisal, da obstaja prevelika svetovna ponudba opiatov za medicinske namene,

Q.   ker afganistanska ustava določa, da "država preprečuje vse načine pridelave in tihotapljenja drog" in ker afganistanski zakon proti drogam iz leta 2005 dopušča odobritev proizvodnje in distribucije dovoljenih substanc v Afganistanu,

R.   ker je prepričan, da je za spodbujanje in krepitev miru in varnosti v Afganistanu poleg sedanje mednarodne prisotnosti potrebno tudi večje sodelovanje civilne družbe, da bi spodbudili družbeno-politični napredek in gospodarski razvoj ter pridobili "srca in misli" lokalnega prebivalstva,

S.   ponovno opozarja na izredno visoke stroške in resne napake v zvezi z učinkovitostjo strategije boja proti drogam, ki pri pripravi in izvajanju ukrepov, posvečenih alternativnim možnostim preživljanja ne upošteva regionalne, družbene in gospodarske raznolikosti afganistanskega podeželja, ampak temelji le na izkoreninjenju,

T.   ker meni, da je spodbujanje procesa izgradnje institucij, demokratizacije in uveljavljanja pravne države, pravičnega pravnega sistema in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin mogoče doseči le s politiko, ki ne vsiljuje nasilnih rešitev, kot je prisilno izkoreninjenje kultur, v prakse, ki same po sebi niso nasilne,

U.   ker se mora boj proti proizvodnji drog v Afganistanu razlikovati glede na kraj, ker je treba prizadevanja, da kmetje ne bi proizvajali drog, natančno omejiti na področja, kjer obstajajo zakonite možnosti za preživljanje (kraji, kjer je dostop do obdelovalnih površin in vode lažji, oddaljenost od trgov manjša in delež kmetovalcev večji), in ker je treba programe za druge možnosti preživljanja usmeriti zlasti v revnejša območja z omejenimi viri, ki so najbolj odvisna od opija,

V.   ker državni strateški dokumenti za Afganistan za obdobje 2007–2013 namenja ustrezen poudarek razvoju podeželja in upravljanju, več pozornosti pa bi bilo treba nameniti reformi afganistanskih ministrstev, ki so odgovorna za nadzor nad proizvodnjo drog, zlasti ministrstva za notranje zadeve,

1.   na Svet naslavlja naslednja priporočila:

2.   naroča svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Islamske republike Afganistan.

(1) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 176.