Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2006,

–   ob upoštevanju členov 195, 230 in 232 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 43 Listine o temeljnih človekovih pravicah Evropske Unije,

–   ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2001 o spremembi člena 3 prepisov in splošnih pogojev, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic(2) (v nadaljevanju "statut"),

–   ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga sklenila Evropski parlament in varuh človekovih pravic dne 15. marca 2006 in je začel veljati dne 1. aprila 2006,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. oktobra 2005 v zvezi s pooblastilom za sprejetje in posredovanje sporočil Evropskemu varuhu človekovih pravic in za nastop javnih uradnikov pred njim (SEK(2005)1227),

–   ob upoštevanju pisma Evropskega varuha človekovih pravic predsedniku Evropskega parlamenta z dne 11. julija 2006, katerega namen je bila revizija statuta,

–   ob upoštevanju druge in tretje povedi člena 195(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0301/2007),

A.   ker je bilo letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2006 uradno posredovano predsedniku Evropskega parlamenta dne 12. marca 2007 in ker je Evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros predstavil svoje poročilo Odboru za peticije dne 2. maja 2007 v Bruslju,

B.   ker ima po členu 41 Listine o temeljnih pravicah "vsakdo ... pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku",

C.   ker ima po členu 195(1) Pogodbe ES in po členu 43 Listine o temeljnih pravicah "vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic…pravico, da se glede nepravilnosti pri delovanju institucij in organov Skupnosti obrne na varuha človekovih pravic Unije, razen glede Sodišča in Sodišča prve stopnje v njuni pravosodni funkciji'',

D.   ker je zaradi vedno bolj participativne demokracije v Evropi in boljšega informiranja državljanov Evropske unije o njej nujno, da državljani dobijo od institucij in evropskih organov hitre in konkretne odgovore na svoja vprašanja, pritožbe in peticije in ker je bistveno, da imajo te institucije in organi na voljo potrebna proračunska sredstva in človeške vire, da se zagotovi, da državljani dejansko prejmejo hitre in konkretne odgovore,

E.   ker se druge glavne institucije Unije kljub temu, da je minilo že poldrugo mandatno obdobje od sprejetja resolucije, s katero je Parlament dne 6. septembra 2001 sprejel Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropskega varuha človekovih pravic, še niso odzvale na nujen poziv, da svojo prakso uskladijo z določbami omenjenega kodeksa,

F.   ker več kot tri četrtine pritožb v letu 2006 ni sodilo v obseg pooblastil varuha človekovih pravic, v glavnem zato, ker niso bile usmerjene zoper institucijo ali organ Skupnosti, čeprav se je število pritožb ustalilo na že prej visoki stopnji iz leta 2004,

G.   ker iz opravljenih preiskav izhaja, da v 95 primerih (oziroma v 26 % obravnavanih primerov) ni bilo mogoče ugotoviti nepravilnosti,

H.   ker morajo ostati dejavnosti varuha človekovih pravic in Odbora za peticije ločene in bi si morala z namenom, da se preprečijo spori v zvezi s pristojnostjo, vzajemno posredovati zadevne primere,

I.   ker je leta 2006 znatno upadlo število primerov nepravilnosti, ki so bile rešene sporazumno, po drugi strani pa se je precej povečalo število preiskav, ki so se končale s kritičnimi pripombami, in znižalo število s strani institucij sprejetih priporočil,

J.   ker niti kritične pripombe, ki jih vsebujejo sklepi ob nerazrešljivih primerih nepravilnosti, niti priporočila ali morebitna posebna poročila niso zavezujoča, saj pooblastila varuha človekovih pravic obsegajo zgolj področje spodbujanja samonadzora institucij in organov Evropske unije, ne sežejo pa na neposredno odpravljanje primerov nepravilnosti,

K.   ker je predstavitev posebnega poročila v Evropskem parlamentu edina možnost posredovanja v primeru, ko institucija noče upoštevati priporočil varuha človekovih pravic,

L.   ker ima od začetka veljavnosti Pogodbe iz Nice Parlament enako pravico kot države članice, Svet in Komisija, da se obrne na Sodišče evropskih skupnosti zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitev Pogodbe ES ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil,

M.   ker je leta 2006 varuh človekovih pravic s tem, ko je Parlamentu predstavil dve posebni poročili(3) po tem, ko sta Svet in Komisija zavrnila pomemben osnutek priporočila, svoja pooblastila uporabljal premišljeno,

N.   ker je potrebno nov pristop varuha človekovih pravic do Komisije, katerega del je spodbujanje storitvene kulture kot sestavnega dela dobrega ravnanja javnih uslužbencev in je nepogrešljivo sredstvo za spreminjanje nepravilnega dejanja ali ravnanja v ustrezno, treba izvajati soglasno in od spodaj navzgor,

O.   ker lahko kritične pripombe Evropskega varuha človekovih pravic v 41 primerih slabega upravljanja iz poročila za leto 2006 (kritične pripombe, osnutki priporočil in posebna poročila) služijo tudi za to, da se v prihodnosti ne bi ponovile napake in nepravilnosti, tako da institucije in druge organizacije EU sprejmejo in izvajajo potrebne ukrepe,

P.   ker prostovoljno sodelovanje, ki ga je uvedel varuh človekovih pravic pod okriljem evropske mreže varuhov človekovih pravic, že več kot deset let deluje kot prožen sistem izmenjave informacij, izkušenj o najboljših upravnih praksah in za usmerjanje prijaviteljev k varuhu človekovih pravic ter k drugim podobnim organizacijam, ki jim lahko najbolje pomagajo,

Q.   ker se je vloga varuha človekovih pravic, to je varovanje evropskih državljanov, tako zaradi njegove neodvisnosti kot zaradi demokratičnega nadzora nad preglednostjo njegovega delovanja, ki ga izvaja Parlament, po več kot desetletju od začetka delovanja nadalje razvila,

R.   ker je varuh človekovih pravic izjavil, da je pripravljen uporabiti svojo pristojnost izvajanja preiskave na lastno pobudo, kadar državljani tretjih držav izven Evropske unije pri varuhu človekovih pravic vložijo pritožbo, ki sicer sodi v okvir njegovih pooblastil,

S.   ker sta varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov dne 30. novembra 2006 podpisala Memorandum o soglasju v zvezi s sodelovanjem in načinom izvajanja svojih pooblastil,

T.   ker je med vodilnimi načeli evropskega vključevanja tudi načelo demokratične enakosti vseh evropskih državljanov brez narodnostne ali jezikovne diskriminacije in ker državljani, organizacije in podjetja še vedno vlagajo številne pritožbe, ker v postopkih za oddajo javnega naročila oziroma razpisnih postopkih Skupnosti niso dobili zahtevanih informacij v svojem jeziku,

U.   ker je varuh človekovih pravic julija 2006 ponovno vložil zahtevo za revizijo svojega statuta in ker je Evropski parlament na podlagi omenjene resolucije z dne 6. septembra 2001 že sprejel del njegovih zahtev, ki zadevajo spremembo člena 3 tega statuta,

1.   odobri letno poročilo za leto 2006, ki ga je predstavil Evropski varuh človekovih pravic, ceni predstavitev konsolidiranega modela povzetka ocene opravljenih dejavnosti in tematske analize odločitev in težav, ki nastajajo v različnih fazah postopka; vendar poziva varuha človekovih pravic, naj uporabi tehnične rešitve, ki bodo olajšale branje različnih poglavij, kot so statistične preglednice in povzetki analitičnega dela;

2.   poziva, naj se vsem evropskim institucijam in organom namenijo potrebna proračunska sredstva in človeški viri, da se zagotovi, da državljani dobijo hitre in konkretne odgovore v zvezi s svojimi poizvedovanji, pritožbami in peticijami;

3.   meni, da je varuh človekovih pravic opravljal dejavnosti v okviru svojih pooblastil uravnoteženo in dinamično, kar velja za pregled in obravnavo pritožb, potek in zaključek preiskav, ohranjanje konstruktivnih odnosov z institucijami in organi Evropske unije ter osveščanje državljanov, da od teh institucij in organizacij zahtevajo spoštovanje svojih pravic;

4.   spodbuja Evropskega varuha človekovih pravic, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji ter organizira svoje dejavnosti učinkovito in prilagodljivo, da bo v očeh državljanov veljal za varuha dobrega upravljanja v institucijah Skupnosti;

5.   poudarja, da je glavni namen posredovanja varuha človekovih pravic, da poišče sporazumno spravo med pritožnikom in institucijo in tako prepreči spor pred sodiščem;

6.   se strinja s širšim pojmovanjem izraza ''nepravilnosti pri dejavnostih institucij ali organov Skupnosti'', ki se ne nanaša samo na nezakonite dejavnosti pri upravljanju ali kršitve zavezujočih pravnih predpisov ali načel, temveč na primer tudi na primere nedejavnega, malomarnega ali nepreglednega upravljanja in na kršitve drugih načel dobrega upravljanja;

7.   spodbuja varuha človekovih pravic, naj si še naprej prizadeva za pristno storitveno kulturo kot sestavni del dobre upravne prakse, da se zagotovi pripravljenost javne uprave Evropske unije na odprtost in dialog z državljani-uporabniki, na priznavanje napak, na opravičilo zanje in na iskanje zadovoljivih rešitev za pritožnika;

8.   meni, da ni zadovoljivo, da so nekatere druge institucije in organi skupnosti, predvsem Komisija in Svet, sprejeli ločene kodekse dobrega ravnanja javnih uslužbencev (Komisija je 13. septembra 2000 sprejela kodeks za odnose svojega osebja z javnostjo, Svet pa 25. junija 2001 kodeks za profesionalne odnose svojega osebja z javnostjo);

9.   poudarja, da se ''Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev'', ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic in ga je Parlament odobril 6. septembra 2001, nanaša na osebje vseh institucij in organov Skupnosti in da se ga za razliko od drugih kodeksov redno posodablja in objavlja na spletni strani varuha človekovih pravic;

10.   poudarja, da je varuh človekovih pravic splošni učinek veljavnosti kodeksa za vse pojasnil v pismu predsedniku Parlamenta z dne 11. marca 2002, ki je tudi objavljeno na spletni strani varuha človekovih pravic; zato meni, da kakršen koli veljaven kodeks v opisanem okviru ne more nadomestiti ali razveljaviti ''evropskega'';

11.   spodbuja institucije h konstruktivnemu sodelovanju z varuhom človekovih pravic na vseh stopnjah postopka, k sprejemanju sporazumnih rešitev, k nadaljnjemu ukrepanju na podlagi varuhovih kritičnih pripomb in k izvajanju varuhovih osnutkov priporočil;

12.   spodbuja varuha človekovih pravic, naj vsako leto pripravi seznam najboljše upravne prakse in seznam upravnih praks, ki niso skladne z njegovimi sklepi, in naj predstavi raziskavo o rezultatih nadaljnjega ukrepanja na podlagi njegovih kritičnih pripomb;

13.   spodbuja vse, ki so jim kritične pripombe namenjene, naj jih upoštevajo in naj se po njih v prihodnosti ravnajo, da se izognejo neskladju med uradnimi izjavami in upravnimi akti ali opustitvami;

14.   vse institucije in organe Skupnosti opozarja na obveznosti, ki izhajajo iz izvajanja Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(4), ki jo je treba dejansko izvajati tudi zato, da se zagotovi verodostojnost predloga njene revizije, ki je trenutno v obravnavi, in iz obveznosti iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov(5);

15.   ponovno poziva Komisijo, naj ustrezno uporablja diskrecijska pooblastila za začetek postopka zaradi kršitve iz člena 226 Pogodbe ES oziroma za predloge kazni po členu 228 Pogodbe ES, ob tem pa ravna z vso skrbnostjo, potrebno za preprečevanje zamud in neupravičene ne-dejavnosti, saj so nezdružljive s pooblastili Komisije za nadzor nad izvajanjem zakonodaje Skupnosti;

16.   meni, da lahko Parlament zakonito uporabi možnost sodnega postopka pred Sodiščem v zvezi z dejanjem ali opustitvijo iz varuhovega priporočila, kadar institucija noče upoštevati priporočila iz posebnega poročila varuha človekovih pravic, čeprav ga je potrdil parlament;

17.   odločno poziva vse institucije in organe Skupnosti ter stalna predstavništva držav članic, naj v interesu preglednosti in spoštovanja pravil dobrega upravljanja, ki so predstavljena v poročilu, med seboj sodelujejo, ne da bi odgovornost prenesli na središča upravljanja, ki jih varuh človekovih pravic težko nadzoruje, kot so predsedstvo Sveta ali nadzorni svet evropskih šol;

18.  poziva Evropski urad za izbor osebja, naj dejansko in v celoti spoštuje predpise in uveljavljeno prakso na področju odprtosti in preglednosti natečajnih postopkov, zlasti v zvezi z dostopom kandidatov do informacij o popravljenih preizkusih, naj odpravi jezikovno diskriminacijo in naj svojih odgovornosti ne prelaga na odločitve izpitne komisije;

19.   toplo pozdravlja dejstvo, da je Evropski varuh človekovih pravic izrazil namen, da bo obravnaval dejavnosti odobritev kreditov s strani Evropske investicijske banke zunaj EU in uporabil svojo pravico izvajanja preiskave na lastno pobudo, ter poudarja, da bo moral varuh človekovih pravic ovrednotiti in zagotoviti notranjo zmogljivost obravnavanja zadevnih pritožb;

20.   poziva varuha človekovih pravic, naj pretehta možnost sprejetja protokola o soglasju z Evropsko investicijsko banko o načinih sodelovanja med institucijami v zvezi z izvajanjem pristojnosti varuha človekovih pravic, da preiskuje pritožbe v zvezi s slabim upravljanjem pri dejavnostih Evropske investicijske banke, ter meni, da bi bila le-ta najprimernejši subjekt za dejavno obveščanje državljanov, ki jih zadevajo finančni projekti banke, o možnosti pritožbe varuhu človekovih pravic, tudi kadar gre za državljane tretjih držav, ki prebivajo izven EU;

21.   pozdravlja dejstvo, da varuh človekovih pravic lahko izvaja preiskave o ravnanju organov, ki delujejo v okviru tretjega stebra EU;

22.   je seznanjen z dejstvom, da je varuh človekovih pravic predstavil zgoraj omenjeni posebni poročili, eno je že doseglo želeni učinek, drugo pa bo obravnaval Parlament; podpira sklepe varuha človekovih pravic naslovljene na Svet o tem, da je treba konsistentno uporabljati predpise o jezikovnih ureditvah v predsedstvih Sveta in da je treba pojasniti položaj predsedstva kot dela Sveta v njegovi institucionalni vlogi;

23.   bi podprl krepitev notranjih parlamentarnih postopkov, da bi zagotovil, da bi Odbor za peticije v prihodnje hitreje pregledal letno poročilo varuha človekovih pravic;

24.   spodbuja varuha človekovih pravic, naj Parlamentu predstavi zahteve, ki se mu zdijo primerne za izboljšanje izmenjave informacij med posameznimi službami in za okrepitev sodelovanja v okviru člena 1 okvirnega sporazuma o sodelovanju z dne 15. marca 2006, posebno pozornost pa naj posveti področjem komuniciranja, informacijski tehnologiji in prevajanju;

25.   pozdravlja ohranitev plodnih odnosov s člani Odbora za peticije Evropskega parlamenta, kar zadeva udeležbo varuha človekovih pravic na sestankih Odbora za peticije in upoštevanje posameznih pristojnosti in posebnih pravic; poziva varuha človekovih pravic, naj Odboru za peticije nemudoma predstavi svoje stališče o najpomembnejših preiskavah na lastno pobudo, da se ustvarijo koristne sinergije;

26.  poudarja, da se strinja z zahtevo po spremembi statuta varuha človekovih pravic v zvezi z dostopom do dokumentov in zaslišanjem prič, kar je povedal že leta 2001, pri tem pa sprejema načelo, da bodo naknadno zahtevane prilagoditve služile pojasnitvi pristojnosti varuha človekovih pravic v luči rastočih zahtev, ki se mu jih pri opravljanju njegovih funkcij nalaga, in dejstvo, da so glavne institucije večino prilagoditev že sprejele;

27.   poudarja, da te spremembe ne bi smele vplivati na razlog in bistvo vloge varuha človekovih pravic, ki je varovanje državljana v odnosu do javne uprave Evropske unije;

28.   priznava uporabnost evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki v skladu z načelom subsidiarnosti zagotavljajo izvensodnih sredstvih;

29.   v okviru evropske mreže varuhov človekovih pravic spodbuja posvetovanje varuha človekovih pravic z Odborom za peticije pri reševanju vprašanj, ki so že bila obravnavana v peticijah;

30.   odobrava vedno večje sodelovanje medijev pri objavi dela varuha človekovih pravic in njegovo komunikacijsko strategijo, ki se uresničuje prek različnih kanalov obveščanja in osveščanja državljanov ter z oblikovanjem mnogovrstnih oblik dialoga približuje državljane institucijam in organom Evropske unije in s tem vodi do razširjene osveščenosti o pravicah in pristojnostih Skupnosti ter boljšega razumevanja območja pristojnosti varuha človekovih pravic;

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

(1) UL L 113, 4.5.1994, stran 15. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2002/262/ES, ESPJ, Euratom (UL L 92, 9.4.2002, stran 13). (2) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 336. (3) Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu, ki je sledilo osnutku priporočila Svetu Evropske unije v zvezi s pritožbo 1487/2005/GG in Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu, ki je sledilo osnutku priporočila Evropski komisiji v zvezi s pritožbo 289/2005/(WP)GG (4) UL L 145, 31.5.2001, str. 43. (5) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).