Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 10. maj 2007 - Bruselj
Poenostavitev Poslovnika
 Javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza ***II
 Nazivne količine predpakiranih proizvodov ***II
 Odobritev motornih in priklopnih vozil ***II
 Naknadna namestitev ogledal na težka tovorna vozila ***I
 Vrh EU-Rusija
 Strategija EU za reforme v arabskem svetu
 Afriški rog: regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj
 Ocena EURATOMA
 Zaščita okolja pred sevanjem po nesreči vojaškega letala na Grenlandiji
 Stanovanjska in regionalna politika
 Prihodnja regionalna politika in inovacije
 Krepitev zakonodaje Skupnosti na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi

Poenostavitev Poslovnika
PDF 271kWORD 61k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o spremembah Poslovnika Evropskega parlamenta za prilagoditev notranjih postopkov zahtevam po poenostavitvi zakonodaje Skupnosti (2005/2238(REG))
P6_TA(2007)0173A6-0143/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga spremembe k Poslovniku (B6-0582/2005),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Strategija za poenostavitev zakonodajnega okolja (KOM(2005)0535)",

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006, zlasti točke 41,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2006 o strategiji poenostavitve zakonodajnega okolja(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2006 o izidu pregleda zakonodajnih predlogov, ki čakajo na obravnavo zakonodajalca(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji" (KOM(2006)0689),

–   ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0143/2007),

A.   ker se je Parlament v navedeni resoluciji z dne 16. maja 2006 o strategiji poenostavitve zakonodajnega okolja (točka 21) zavzel, "da bo razmislil o izboljšanju svojih postopkov in notranjih zakonodajnih tehnik, da bi s tem pospešil proces poenostavitve, vendar ob spoštovanju postopkov, ki jih predvideva primarno pravo, predvsem Pogodba o ES",

B.   ker so tehnike kodifikacije in ponovnega sprejetja eno najpomembnejših orodij za poenostavitev zakonodaje Skupnosti, ki je del nove Lizbonske strategije za rast in zaposlovanje v Evropi,

C.   ker Poslovnik vsebuje določbo o kodifikaciji, ki bi jo bilo treba pregledati, vendar ne vsebuje določbe o ponovnem sprejetju,

D.   ker Parlament želi s pregledom in pojasnitvijo svojih postopkov resno prispevati k prizadevanjem za poenostavitev in spodbuditi Komisijo, da v ta namen pripravi več predlogov,

E.   ker je zaželeno, da Svet sprejme podobne ukrepe,

1.   se odloči spremeniti svoj Poslovnik, kakor sledi;

2.   opozarja, da bodo spremembe začele veljati prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

Izvirno besedilo   Spremembe
Sprememba 1
Člen 80
1.  Kadar Komisija Parlamentu predloži predlog uradne kodifikacije zakonodaje Skupnosti, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Če se ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb obstoječe zakonodaje Skupnosti, se uporablja postopek iz člena 43.
1.  Kadar Komisija Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Skupnosti, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni1, ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.
2.  Predsednik pristojnega odbora ali poročevalec, ki ga ta odbor imenuje, lahko sodeluje pri pregledu in reviziji predloga kodifikacije. Po potrebi lahko pristojni odbor da svoje mnenje vnaprej.
2.  Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.
3.  Ne glede na določbe člena 43(3) se poenostavljeni postopek ne more uporabljati v zvezi s predlogom uradne kodifikacije, kadar temu postopku nasprotuje večina članov odbora, pristojnega za pravne zadeve, ali pristojnega odbora.
3.   Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.
Vendar lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev predloge sprememb, ki vsebujejo tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne za zagotavljanje skladnosti predloga s pravili kodifikacije in da ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.
4.Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.   
Če ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Skupnosti, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.
V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.
__________________________
Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994, Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, točka 4, UL C 102, 4.4 1996, str. 2.
Sprememba 2
Člen 80 a (novo)
Člen 80 a
Ponovno sprejetje pravnih aktov
1.  Kadar Komisija predloži Parlamentu predlog ponovnega sprejetja zakonodaje Skupnosti, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve in pristojnemu odboru.
2.  Odbor, pristojen za pravne zadeve na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni1, pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.
V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 80(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.
3.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.
V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 150 in 151, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.
Vendar lahko predloge sprememb za dele, ki ostajajo nepremenjeni, izjemoma sprejme posamično predsednik tega odbora, če meni, da to zahtevata nujna skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Razloga morata biti navedena v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.
4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.
V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.
______________________
1 Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, točka 9, UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

(1) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 136.
(2) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 140.


Javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza ***II
PDF 327kWORD 69k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in 1107/70 (13736/1/2006 – C6-0042/2007 – 2000/0212(COD))
P6_TA(2007)0174A6-0131/2007

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (13736/1/2006 – C6-0042/2007)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2000)0007)(3)

–   ob upoštevanju prvega spremenjenega predloga Komisije (KOM(2002)0107)(4),

–   ob upoštevanju drugega spremenjenega predloga Komisije (KOM(2005)0319)(5),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0131/2007),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 10. maja 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in 1107/70

P6_TC2-COD(2000)0212


(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. .../ 2007.)

(1) UL C 70 E, 27.3.2007, str. 1.
(2) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 262.
(3) UL C 365 E, 19.12.2000, str. 169.
(4) UL C 151 E, 25.6.2002, str. 146.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Nazivne količine predpakiranih proizvodov ***II
PDF 267kWORD 67k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (13484/1/2006 – C6-0039/2007 – 2004/0248(COD))
P6_TA(2007)0175A6-0144/2007

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (13484/1/2006 – C6-0039/2007),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0708),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0171),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0144/2007),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 10. maja 2007 z namenom sprejetja Direktive 2007/…/ES Evropskega parlamenta in sveta o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS

P6_TC2-COD(2004)0248


(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2007/45/ES.)

(1) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 52.


Odobritev motornih in priklopnih vozil ***II
PDF 266kWORD 71k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ("Okvirna direktiva") (9911/3/2006 – C6-0040/2007 – 2003/0153(COD))
P6_TA(2007)0176A6-0145/2007

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9911/3/2006 – C6-0040/2007),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0418)(2),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0738)(3),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0145/2007),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;.

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 10. maja 2007 z namenom sprejetja Direktive (ES) št…/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ("Okvirna direktiva")

P6_TC2-COD(2003)0153


(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2007/46/ES.)

(1) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 370.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Naknadna namestitev ogledal na težka tovorna vozila ***I
PDF 266kWORD 66k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali (KOM(2006)0570 – C6-0332/2006 – 2006/0183(COD))
P6_TA(2007)0177A6-0124/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0570)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1)(c) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0332/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0124/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. maja 2007 z namenom sprejetja Direktive 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali

P6_TC1-COD(2006)0183


(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2007/38/ES.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Vrh EU-Rusija
PDF 132kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o vrhu EU-Rusija, ki bo 18. maja 2007 v Samari
P6_TA(2007)0178RC-B6-0190/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani(1), ki je začel veljati leta 1997 in preneha veljati leta 2007,

–   ob upoštevanju cilja EU in Rusije, določenega v skupni izjavi po vrhu v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, da se ustvarijo skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravice, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti in skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno s kulturo,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njenih petih protokolov,

–   ob upoštevanju dialoga med EU in Rusijo o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju javne izjave, ki jo je Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja Sveta Evrope dne 13. marca 2007 podal o Republiki Čečeniji Ruske federacije,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 2. maja 2007 o dogajanju pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji(2),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti

   resolucije z dne 26. aprila 2007 o nedavni zadušitvi demonstracij v Rusiji(3),
   resolucije z dne 13. decembra 2006 o vrhu EU-Rusija, ki je bil 24. novembra 2006 v Helsinkih(4),
   resolucije z dne 25. oktobra 2006 o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske(5),
   resolucije z dne 15. junija 2006 o vrhu EU-Rusija, ki je bil dne 25. maja 2006 v Sočiju(6),
   resolucije z dne 19. januarja 2006 o Čečeniji po volitvah in civilni družbi v Rusiji(7),
   resolucije z dne 15. decembra 2005 o spoštovanju človekovih pravic v Rusiji in novi zakonodaji o NVO(8), in
   resolucije z dne 26. maja 2005 o odnosih EU-Rusija(9),

–   ob upoštevanju 19. vrha EU-Rusija, ki bo 18. maja 2007 v Samari,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker so se odnosi med EU in Rusijo v zadnjih letih nenehno razvijali, kar je povzročilo močno in vsestransko gospodarsko povezovanje in soodvisnost, ki bosta v naslednjih letih še večja,

B.   ker so okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo poglavitni za stabilnost, varnost in blaginjo vse Evrope in njenih sosednjih držav,

C.   ker je Ruska federacija članica Sveta Evrope in se je zavezala ciljem te organizacije za spodbujanje demokracije in utrjevanje demokratične stabilnosti v Evropi,

D.   ker vlada široka zaskrbljenost nad stanjem demokracije in človekovih pravic v Rusiji, nad neodvisnostjo tamkajšnjega sodstva, npr. v zadevi Jukos, povečanim nadzorom nad mediji, nezmožnostjo ruske policije in sodnih organov, da poiščejo odgovorne za umore novinarjev, in nad pretirano represivnimi ukrepi proti opoziciji,

E.   ker se v Čečeniji še vedno dogajajo hude kršitve človekovih pravic v obliki umorov, prisilnih izginotij, mučenja, ugrabitev in samovoljnega pridržanja,

F.   ker doslej posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah niso prinesla bistvenega napredka, čeprav gre za področje, ki bi moralo biti prednostna naloga odnosov med EU in Rusijo,

G.   ker bi moralo biti hitro in popolno izvajanje štirih zgoraj omenjenih skupnih prostorov v središču pogajanj o novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju,

H.   ker bi osnovna načela za gospodarske in trgovinske odnose med EU in Rusko federacijo morale biti vzajemnost, preglednost, predvidljivost, zanesljivost, nediskriminacija in dobro upravljanje,

I.   ker bi moral prihodnji sporazum med EU in Rusko federacijo vključevati načela energetske listine, s ciljem oživiti vezi in rešiti Evropo skrbi, da Rusija uporablja svoje bogate energetske vire kot politično orožje,

J.   ker je Svet za pravosodje in notranje zadeve 19. aprila 2007 odobril sprejetje dveh sporazumov o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev in ker so se 22. aprila 2007 začeli pogovori, da bi omogočili potovanja brez vizumov, kar kaže na konkreten napredek glede skupnega prostora svobode, varnosti in pravice;

K.   ker je Rusija podpisala in ratificirala Kjotski protokol k Okvirni konvenciji ZN o klimatskih spremembah,

L.   ker je sklenitev novega Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusko federacijo izjemnega pomena za njuno sodelovanje v prihodnosti, zlasti pri nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov, krepitvi varnosti in stabilnosti v Evropi ter utrjevanju spoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države kot osnove za to sodelovanje,

M.   ker je bil začetek pogajanj o novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju preložen in pogojen s preklicem prepovedi glede poljskega uvoza, ki jo je Ruska federacija uvedla leta 2005; ker si EU glede uvoza poljskega mesa prizadeva najti kompromis, da bi prekinila politični zastoj,

N.   ker je bilo po nedavnih dogodkih v Estoniji zaustavljeno normalno delovanje estonskega veleposlaništva v Moskvi in so protestniki, ki so obkrožili zgradbo in zažgali estonsko zastavo, fizično napadli več diplomatov, med njimi tudi vodjo misije,

O.   ker ni bistvenega napredka pri iskanju rešitve trajnih sporov v skupnih sosednjih državah; ker sta mir in stabilnost v interesu tako Rusije kot EU,

P.   ker je pomembno, da EU govori z enim glasom in pokaže solidarnost in enotnost v svojih odnosih z Rusko federacijo ter da ti odnosi temeljijo na skupnih interesih in vrednotah;

1.   ponovno izraža prepričanje, da je za doseganje pragmatičnega sodelovanja Rusija pomembna partnerica, s katero EU nima zgolj skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč si z njo deli tudi cilj tesnejšega sodelovanja na mednarodnem prizorišču in v skupni soseščini;

2.   poudarja pomen krepitve enotnosti in solidarnosti med državami članicami EU pri njihovih odnosih z Rusijo; zato pozdravlja skupni pristop, ki ga je EU sprejela pri pogajanjih z Rusko federacijo, da bi Rusija preklicala prepoved uvoza poljskih kmetijskih izdelkov;

3.   obžaluje, da ta pogajanja niso bila uspešna in da se zato niso začela pogajanja o novem Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, ter spodbuja nemško predsedstvo, naj nadaljuje z napori za čimprejšnje sprejetje pogajalskega mandata za nov sporazum in takojšen začetek pogajanj;

4.   poziva Evropsko unijo, naj pokaže solidarnost z Estonijo in govori z Rusijo z enim glasom glede nedavnih dogodkov v Talinu; poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje svoje obveznosti iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih ter zagotovi zaščito tujih diplomatov in normalno delovanje tujih veleposlaništev;

5.   pozdravlja nenehno izmenjavo mnenj o človekovih pravicah v Rusiji, ki je del posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah; vendar poudarja zelo zaskrbljujoče razmere v Rusiji v smislu spoštovanja človekovih pravic, demokracije, svobode izražanja, pravic civilne družbe ter posameznikov, da nasprotujejo oblastem in od njih zahtevajo, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja;

6.   ponovno izraža stališče, da bi moralo biti močno varstvo človekovih pravic in demokratičnih vrednot temeljno načelo pri vseh stikih EU z Rusijo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te vrednote ostale na prvem mestu na pogajanjih med EU in Rusijo in da se bo pri dodelitvi vsake finančne pomoči Rusiji upoštevala krepitev demokratičnih standardov v tej državi;

7.   izraža veliko zaskrbljenost ob dejstvu, da so v zadnjih tednih ruske oblasti proti mirnim protivladnim protestnikom v Moskvi in Sankt Peterburgu uporabile silo; poudarja, da sta svoboda govora in pravica do združevanja temeljni človekovi pravici in da bi zato nadaljevanje takšnega trenda pomenilo kršitev mednarodnih obveznosti Rusije;

8.   je zelo zaskrbljen, ker ruske in mednarodne organizacije za varstvo človekovih pravic še vedno poročajo o uporabi mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja v zaporih, na policijskih postajah ter v tajnih centrih za pridržanje v Čečeniji; močno obsoja tako ravnanje in poziva ruske oblasti, da v Republiki Čečeniji zagotovijo popolno spoštovanje pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, katere podpisnica je tudi Rusija, in da vse kršitelje teh pravic privedejo pred sodišče; pri tem poudarja, da je ruska vlada zavrnila mandat posebnega poročevalca ZN, ki je bil potrjen oktobra 2006, o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, ki je nameraval nenapovedano obiskati zapore na severnem Kavkazu;

9.   izraža zaskrbljenost zaradi socialne in politične polarizacije ter omejitve demokratičnih svoboščin pred parlamentarnimi volitvami decembra 2007 in predsedniškimi volitvami marca 2008; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo svoboden in pravičen postopek za oboje volitve, da bodo opozicijskim strankam dale možnost volilne kampanje, ter naj preneha določenim političnim strankam odvzemati pravni status in s tem možnost sodelovanja na volitvah zaradi pretiranih novih zahtev glede njihovega članstva in glede obsega njihove ozemeljske organiziranosti in naj upoštevajo načelo svobode izražanja; poudarja, da bo svoboda medijev ključna za zagotovitev svobodnih in poštenih volitev; poudarja pomen nevladnih organizacij, ki delujejo neodvisno od nacionalnih vlad, za razvoj civilne družbe;

10.   poudarja potrebo po sodelovanju z Rusijo kot pomembno partnerico pri zagotavljanju miru, stabilnosti in varnosti, v boju proti mednarodnemu terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter pri obravnavanju drugih varnostnih vprašanj, kot so okoljska in jedrska tveganja, droge, trgovina z orožjem in ljudmi ter čezmejni organizirani kriminal v evropski soseščini;

11.   poziva Komisijo in Svet, da si skupaj z rusko vlado prizadevata za skupne pobude za krepitev varnosti in stabilnosti v skupni soseščini, zlasti z okrepljenim dialogom glede Ukrajine in Belorusije ter s skupnimi prizadevanji za končno razrešitev trajnih sporov v Gorskem Karabahu, Moldaviji in Gruziji z zagotovitvijo popolne ozemeljske celovitosti teh držav;

12.   poziva EU in Rusijo kot članico varnostnega sveta ZN, da prevzameta odgovornost za iransko jedrsko vprašanje;

13.   izraža zaskrbljenost glede izjav, s katerimi se je predsednik Putin odzival na načrte Združenih držav, da na Poljskem in v Češki republiki namestijo dele svojega protibalističnega raketnega sistema, ter poziva vse vpletene strani, naj začnejo z dialogom; poziva ZDA, naj povečajo svoja prizadevanja za posvetovanja in pojasnila o načrtovanem sistemu raketne obrambe, da omogočijo Natu in EU ostati združena; zahteva temeljito razpravo o teh predlogih, tudi o potrebi po njih, o oceni tveganja in o možnosti različnih varnostnih območij, tako v okviru EU kot Nata; poudarja pomen posvetovanj o sistemu v okviru sveta Nato-Rusija;

14.   poziva EU in Rusijo, da kot članici četverice prevzameta odgovornost za razrešitev spora na Bližnjem vzhodu ter spodbujata prizadevanja za organizacijo mednarodne mirovne konference o miru v bližnjevzhodni regiji; nadalje poziva Rusijo kot članico kontaktne skupine in Varnostnega sveta ZN, naj sodeluje pri iskanju trajne rešitve za kosovsko vprašanje ter kot udeleženka šeststranskih pogajanj pomaga najti rešitev za širjenje jedrskega orožja v Severni Koreji;

15.   poziva Rusijo, naj ne odlaga dalje odločitve o končnemu statusu Kosova na podlagi Ahtisaarijevega načrta o nadzorovani neodvisnosti; opozarja na posledice, ki bi jih lahko takšno odlaganje imelo za stabilnost regije, ter poziva oblasti v Moskvi, naj ravnajo konstruktivno;

16.   ugotavlja, da evropska sosedska politika že ponuja kar nekaj možnosti za večstransko sodelovanje; poziva k ustanovitvi skupnosti EU-Črno morje po vzoru Severne dimenzije, da bi okrepili in spodbudili večji dialog za stabilnejšo, varnejšo in bolj demokratično soseščino;

17.  pozdravlja napredek, dosežen z latvijsko-ruskim mejnim sporazumom, a vseeno poudarja, da je potreben še dodaten napredek, da se čim prej zagotovita ratifikacija in začetek izvajanja mejnega sporazuma med Rusijo in Estonijo;

18.   ponovno izreka podporo ruskemu članstvu v Svetovni trgovinski organizaciji, ki bo tej državi pomagalo, da svoja pravila uskladi s pravili svetovnega trga; meni, da bi moral pristop k tej organizaciji privesti do močnejšega gospodarskega povezovanja med EU in Rusijo;

19.   ponovno poudarja pomen vzpostavitve skupnega gospodarskega prostora (SGP) ter nadaljnjega razvijanja ciljev, o katerih je bil dosežen dogovor v časovnem načrtu za SGP, zlasti kar zadeva oblikovanje odprtega in povezanega trga med EU in Rusijo; pričakuje, da bo Rusija odpravila embargo na nekatere moldavske in gruzijske izdelke;

20.   poudarja pomen izboljšanja naložbenega okolja v Rusiji, kar je mogoče doseči le z omogočanjem in spodbujanjem nediskriminatornih in preglednih pogojev poslovanja, zmanjševanjem birokracije in vzajemnimi naložbami; izraža zaskrbljenost zaradi nepredvidljivosti oblasti pri izvajanju predpisov;

21.  pozdravlja okrepljen dialog med EU in Rusijo o energetskih vprašanjih; poudarja pomen uvoza energije za evropsko gospodarstvo, saj je to potencialna možnost za nadaljnje trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med EU in Rusijo; poudarja, da bi morala biti načela soodvisnosti in preglednosti osnova takšnega sodelovanja, kot tudi enak dostop do trgov, infrastrukture in naložb; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo načela Pogodbe o energetski listini, njej priložen prehodni protokol ter sklepi G8 vključeni v novi Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, vključno z nadaljnjim sodelovanjem na področju energetske učinkovitosti, prihrankov energije in obnovljivih virov energije; opozarja, da bi ta načela morala veljati za vse glavne energetsko infrastrukturne projekte, kot je baltski plinovod; poziva Evropsko unijo, da v pogovorih z Rusijo o teh občutljivih energetskih vprašanjih nastopa enotno;

22.   podpira izmenjavo informacij o napredni tehnologiji na področju energetike in spodbuja stike med energetskima sektorjema EU in Rusije ter prizadevanja, potrebna za izboljšanje energetske učinkovitosti in za razvoj tehnologije brez emisij CO2, ki predstavljajo pomembno priložnost za sodelovanje, zlasti industrijsko, z izmenjavo najboljše prakse in tehnologije med ruskimi podjetji in podjetji EU;

23.  poziva Rusijo in države članice EU, naj dosežejo cilje iz Kjotskega protokola, in vztraja pri posebni odgovornosti razvitih držav, da prevzamejo vodilno vlogo pri zmanjševanju emisij; poziva Rusijo, naj prevzame dejavno vlogo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih ter pripomore k hitremu dogovoru do leta 2008 in najkasneje do leta 2009, da se zagotovi neokrnjenost svetovnega trga z ogljikom;

24.  pozdravlja pobude za ukinitev vizumov med Evropsko unijo in Rusijo, kar zbuja upanje na boljše odnose; poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju nezakonitega priseljevanja, boljšega nadzora nad osebnimi dokumenti in boljše izmenjave informacij o terorizmu in organiziranem kriminalu; poudarja, da morata Svet in Komisija zagotoviti, da bo Rusija izpolnjevala pogoje, določene v sporazumih, doseženih s pogajanji, o odpravi vizumov med obema stranema, da bi se izognili vsakršni kršitvi varnosti in demokracije v Evropi;

25.  poziva Svet in Komisijo, da podvojita prizadevanja za odpravo težav pri prečkanju meje med EU in Rusijo, pripravita konkretne načrte in polno uporabita novi sosedski in partnerski instrument ter sredstva programa INTERREG za čezmejno sodelovanje;

26.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije ter Svetu Evrope.

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 1.
(2) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0169.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0566.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0448.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0270.
(7) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 302.
(8) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 525.
(9) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 235.


Strategija EU za reforme v arabskem svetu
PDF 290kWORD 77k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o reformah v arabskem svetu: kakšno strategijo potrebuje Evropska unija? (2006/2172(INI))
P6_TA(2007)0179A6-0127/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju smernic in strategij, ki sta jih sprejeli Komisija in Svet v zvezi z državami arabskega sveta;

–   ob upoštevanju vmesnega poročila o Strateškem partnerstvu Evropske unije za sredozemsko regijo in Bližnji vzhod, ki ga je Svet sprejel decembra 2006,

–   ob upoštevanju Evropske strategije za arabski svet, ki jo je visoki predstavnik EU predstavil leta 2003,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Razširjena Evropa – sosedstvo: Nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedi" (KOM(2003)0104), Strateškega dokumenta Komisije o evropski sosedski politiki (KOM(2004)0373), predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (KOM(2004)0628), Sporočila Komisije Svetu o predlogih Komisije za akcijske načrte v okviru evropske sosedske politike (ESP) (KOM(2004)0795) in akcijskih načrtov za zadevne države ter njenega sporočila o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju političnih prednostnih nalog, ki si jih je zastavilo evropsko predsedstvo Evro-sredozemske parlamentarne skupščine (ESPS) in so bile oblikovane dne 21. aprila 2005, in sicer o okrepitvi dialoga o človekovih pravicah s parlamenti partnerskih držav,

–   ob upoštevanju resolucij ESPS, ki so bile sprejete na zasedanjih v Rabatu dne 21. novembra 2005 in v Bruslju dne 27. marca 2006,

–   ob upoštevanju poročil o človekovem razvoju v arabskem svetu, ki so bila v okviru Programa za razvoj Združenih narodov (UNDP) objavljena leta 2002, 2003 in 2005, zlasti poročila iz leta 2004 z naslovom "Za svobodo v arabskem svetu",

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o politiki Evropske unije za Sredozemlje, zlasti resolucije z dne 12. februarja 2004 o pobudi za nov zagon dejavnostim EU na področju človekovih pravic in demokratizacije v sodelovanju s sredozemskimi partnerji(1), petletnega programa dela, sprejetega na Evro-sredozemskem vrhu dne 28. novembra 2005 v Barceloni, in resolucije z dne 27. oktobra 2005 o ponovni oceni Barcelonskega procesa(2),

–   ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov in Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0127/2007),

A.   ker se izraz "arabskost", kot pojem skupne identitete, nanaša na skupne značilnosti narodov in držav s širokega geografskega območja, ki se razteza od Magreba do Perzijskega zaliva preko Mašreka in Bližnjega vzhoda, in si ti narodi in države izraz tudi prilaščajo,

B.   ker se pomen izraza "arabskost" spreminja glede na različne razmere, naj si bodo politične (monarhija, arabske republike in celo znotraj izraelske države in palestinske oblasti), verske (suniti – vključno z vahabiti –, alaviti, Druzi, šiiti, kristjani različnih cerkva) ali sociološke (velika mesta, podeželje, gorska območja, nomadska ljudstva), čeprav ga zaznamujejo skupni parametri, ki presegajo nacionalne meje,

C.   ker je evropsko dojemanje arabskega sveta ponavadi omejeno na dvostranske odnose na državni ali podregijski ravni, in ker bi bilo treba osvežiti splošno strategijo EU za arabski svet, pri čemer bi se bilo treba ne le opreti na obstoječe regionalne organizacije (Arabska liga, Svet za sodelovanje zalivskih držav in Zveza arabskega Magreba, če bo spet oživela) in na obstoječa orodja in strukture (Euromed, program Meda, pridružitveni sporazumi, evropska sosedska politika), pač pa tudi okrepiti podporo nedržavnim dejavnikom v regiji,

D.   ker je bila strategija za arabski svet, ki jo je leta 2003 predstavil visoki predstavnik EU, v veliki meri rezultat nevarnosti in groženj, ki so se pojavile po terorističnih napadih dne 11. septembra 2001,

E.   ker mora Evropa za premostitev prepada med obema stranema Sredozemlja, boljšo integracijsko politiko v državah članicah in odpravo stereotipov in predsodkov bolje spoznati mnogotere obraze družb v arabskem svetu in njegove kulturne raznolikosti,

F.   ker so spremembe, ki so nastale ob koncu hladne vojne in bipolarnega sveta, spodbudile želje arabskih družb po osamosvojitvi ter ambicije nekaterih arabskih vlad ter gospodarskih in družbenih sil po dejavnem sodelovanju v procesu globalizacije in večpolarnosti,

G.   ker postaja v arabskem svetu vse močnejši glas civilne družbe in sil, ki v preteklosti niso smele spregovoriti, in ker te zahtevajo več pozornosti in pristojnosti kakor tudi vedno večjo politično vlogo,

H.   ker so dosedanji poskusi reform oziroma tako imenovane arabske renesanse večinoma propadli in ker predstavlja državni nacionalizem precejšnjo oviro pri vsakem poskusu ustvarjanja arabske enotnosti,

I.   ker Zaključna deklaracija, ki so jo sprejeli na vrhu sveta Arabske lige v Tunisu dne 23. in 24. maja 2004, med drugim navaja zavezanost reformam in modernizaciji držav članic Arabske lige preko demokratične konsolidacije in politične udeležbe,

J.   ker je v skupnem interesu arabskih držav in njihovih evropskih partneric, da se izvedejo politične, gospodarske in družbene reforme, s katerimi bi dali nov zagon sodelovanju, stabilnosti, demokratizaciji in izboljšanju življenjskega standarda ter prispevali k zmanjšanju socialnih razlik v regiji,

K.   ker so nadaljnji koraki za politično in gospodarsko liberalizacijo ter spoštovanje človekovih pravic in napredek na socialnem področju ter področju vzgoje in izobraževanja pogoj za večjo stabilnost v teh državah in ker nasprotno nepripravljenost za spremembe ni garancija za resnično stabilnost,

L.   ker se v prispevkih Združenih narodov in zlasti priporočilih skupine na visoki ravni Zavezništva civilizacij in programa ZN za razvoj iz zadnjih nekaj let odražajo pretanjene razlike, ki zaznamujejo arabski svet, in so zaradi tega ti prispevki in priporočila tako kakovostni, da zadošča že njihovo preoblikovanje v konkretne in prave politike,

M.   ker so evropski odnosi z oblastmi teh držav predolgo temeljili le na stabilnosti in strateškem partnerstvu, brez da bi si zastavljali vprašanje, ali tamkajšnje oblasti spoštujejo univerzalne človekove pravice, kar je spodkopavalo napore akterjev civilne družbe za reformo družbe od znotraj,

N.   ker je treba ustvariti okvir, v katerem lahko med vsemi elementi arabskih družb poteka svoboden in odprt dialog, ki bo sprožil resnični reformni proces od znotraj,

O.   ker je Arabska listina o človekovih pravicah, sprejeta leta 1994, izraz želje po zagotovljenem spoštovanju človekovih pravic v arabskem svetu, a so žal nekatera določila zapisana tako, da dopuščajo različne razlage;

P.   ker je Arabsko gibanje prenove, kot so si ga zamislili njegovi utemeljitelji, projekt, v katerem je laična družba vpisana kot glavni cilj; ker se včasih zdi, da smeri, v katere gre danes politični islam, ne prinašajo ustreznih odgovorov na težave, ki se porajajo ob politični reformi; ker je zaskrbljen nad dejstvom, da je politična reforma v slepi ulici, zaradi česar uspeva radikalni islamizem in z njim pogojena nestrpnost do Židov; ker je treba poudariti, da je to, kako zmeren je islam, odvisno od bolj ali manj trdnega institucionalnega okvira, v katerem se razvija, ter od tega, kolikšen vpliv na oblikovanje politike ta okvir omogoča,

1.   je prepričan, da je arabska identiteta združljiva tako s pojmom modernosti kot z zavezanostjo h korenitim reformam; ocenjuje, da je nemoči, ki sproža občutke o "arabski nesreči", mogoče narediti konec s prenovljenim partnerstvom, ki bo zasnovano na razumevanju, vzajemnem zaupanju, spoštovanju tradicij in verodostojnosti drugega; opozarja, da vpliv zahoda na arabske kulture ni najustreznejša rešitev in da so pojmi demokracije, človekovih pravic in pravne države splošne vrednote, ki so jih številne islamske oblasti in vlade že razglasile za skladne z islamom;

2.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije o krepitvi Evropske sosedske politike (ESP); meni, da je ESP ključno orodje za spodbujanje reforme pri južnih in vzhodnih sosedih EU; izraža razočaranje nad predlagano višino sredstev za pomoč pri upravljanju in meni, da je za učinkovito delovanje potrebno njihovo zvišanje;

3.   ocenjuje, da partnerstvo EU in njenih držav članic z državami arabskega sveta potrebuje novega zagona, ki ga narekujejo značilne omejitve iz dvostranskih in področnih strategij, ki jih je EU v zadnjih desetletjih vodila do teh držav, pa tudi racionalizacija njenih zunanjih ukrepov, pri tem bi se bilo treba osredotočiti na povsem specifične sektorje in sodelovati z obstoječimi političnimi strukturami, kot so Arabska liga, Svet za sodelovanje zalivskih držav in Zveza arabskega Magreba, če bo oživela; poudarja, da bi morala med ta prizadevanja na regionalni ravni spadati pomoč organizacijam civilne družbe in reformnim gibanjem, pa tudi ciljno usmerjeno sodelovanje, zlasti s političnimi organizacijami, ki si za demokracijo prizadevajo z nenasilnimi sredstvi;

4.   poudarja, da je reformni proces v arabskem svetu šibak tudi zaradi težav in sporov med nekaterimi arabskimi državami; meni, da bi morala EU storiti vse, kar je v njeni moči, da bi olajšala politično in gospodarsko integracijo teh držav; opozarja, da bo lahko EU imela resnični vpliv le, če ne bo zbujala vtisa, češ da je večvredna ali da že bolje ve, kako in kaj, in bo raje iz evropsko-arabskega dialoga ustvarila resničen, enakopraven dialog;

5.   je mnenja, da je sicer izjemno pomembno, da se v evropsko-arabskih odnosih bistven poudarek nameni boju proti terorizmu, a je za učinkovite in čvrste odnose še bolj pomembno, da boj proti terorizmu ne zasenči ali zadrži cele vrste drugih posameznih vprašanj skupnega interesa, kot so gospodarski in družbeni razvoj, zaposlovanje, trajnostni razvoj, kakovostno javno upravljanje in s tem povezano preprečevanje korupcije, razvoj in utrditev močne in resnične civilne družbe kot temeljne sile za spodbujanje demokratičnega sistema in strpnosti, prizadevanje za enakost žensk in moških, polno spoštovanje in nediskriminacija različnih spolnih usmeritev, varovanje svetovne kulturne dediščine, medkulturni dialog, dobro upravljanje, svobodni in objektivni mediji, politično udejstvovanje, krepitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, svoboda vesti in verska svoboda, svoboda izražanja in združevanja, preprečevanje mučenja in odprava smrtne kazni, zavračanje nestrpnosti in fundamentalizma, vse to za izgraditev resničnega območja miru in blaginje za vse;

6.   poziva arabske države, da si prizadevajo za odpravo nekaznovanosti in vzpostavijo prehodne pravosodne mehanizme, ki bodo žrtvam hujših oblik kršitev človekovih pravic zagotovili pravno varstvo, in omogočili obsodbo ljudi, ki so takšna kazniva dejanja zagrešili; v tem smislu poziva arabske države, da ratificirajo Rimski statut o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča in podpišejo Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji;

7.   pozdravlja obstoječe oblike dialoga med Evropsko unijo in arabskim svetom kot tudi številne projekte in pobude za sodelovanje, ki potekajo v okviru barcelonskega procesa, strateškega partnerstva za Sredozemlje in Bližnji Vzhod in sodelovanja s Svetom za sodelovanje arabskih zalivskih držav;

8.   vztraja na pomembni vlogi, ki jo ima ESPS kot demokratični organ, ki okoli 3 stebrov Barcelonskega procesa združuje parlamentarce z obeh strani Sredozemlja; poziva k še dodatni krepitvi sodelovanja med ESPS, Komisijo in Svetom Evropske unije; ponovno izraža pripravljenost in voljo ESPS, da kot parlamentarna ustanova Barcelonskega procesa po svojih močeh prispeva k razrešitvi izraelsko-arabskega spora;

9.   meni, da je treba v nadaljevanju spodbuditi tretji steber Barcelonskega procesa, to je medčloveško in družbeno sodelovanje, ki bo pripomoglo k odpravi stereotipov in nesporazumov, ki stojijo na poti odkritega in globokega zbližanja med narodi z obeh strani Sredozemlja; poziva akterje evro-sredozemskega partnerstva, še posebej pa vlade, da podprejo delo evro-sredozemske fundacije Anna Lindh za dialog med kulturami in ji zagotovijo pomembna sredstva za utrditev njene mreže omrežij, v kateri je združenih več kot 1 200 organizacij in združenj, ki si v domačih družbah prizadevajo za dialog;

10.   poziva EU, njene države članice in celotno mednarodno skupnost, naj razvijejo uravnotežene odnose z državami v regiji; poudarja, da bi enostransko in neenako podpiranje oziroma obsojanje določenih držav lahko privedlo do polarizacije in zaostrilo že tako zapletene razmere v arabskem svetu;

11.   je prepričan, da bi v prizadevanja za začetek novih pogajanj z arabskim svetom ne smeli biti vključeni ljudje, organizacije in države, ki opravičujejo teroristične dejavnosti in državi Izrael odrekajo zakonito pravico do obstoja;

12.   poudarja, da je vsako poglabljanje evropsko-arabskih odnosov odvisno od prizadevanj in sposobnosti Evrope, da uskladi svojo zgodovinsko odgovornost do izraelske države in judovskega naroda z nalogo, da igra aktivnejšo in učinkovitejšo vlogo in zagotovi večje spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava, kar bi v končni fazi privedlo do trajne razrešitve konflikta, zlasti z ustanovitvijo demokratične palestinske države, ki bi sobivala v miru in varnosti z državo Izrael;

13.   s tem v zvezi pozdravlja pobudo za mir Saudske Arabije, ki je bila soglasno sprejeta dne 28. marca 2007 na vrhu Arabske lige v Riadu; meni, da je pobuda pomemben prispevek arabskega sveta k poskusom ponovnega začetka mirovnega procesa in iskanja celovite rešitve izraelsko-palestinskega spora; poziva Svet, naj si na vso moč prizadeva ta predlog obravnavati na naslednjem srečanju Četverice in da poišče način, ki bo Arabsko ligo tesneje povezal s tem okvirom;

14.   razume, da je ena izmed šibkih točk evropsko-arabskega dialoga pomanjkanje verodostojnosti, ki zaradi nezadovoljivega delovanja demokracije, gospodarstva in družbe včasih zaznamuje arabske politične sogovornike, celo v njihovih lastnih državah;

15.   zaradi tega zahteva, da Evropa podeli tudi vidno politično podporo civilnim, združevalnim in verskim akterjem, zlasti političnim organizacijam, ki si za demokracijo prizadevajo z nenasilnimi sredstvi, z izjemo fundamentalističnih sektaških in ekstremnih nacionalističnih sil ter, kjer je potrebno, vključi laike in zmerne islamiste – po potrebi še posebej islamske laike –, ki jih je Evropa spodbudila, da sodelujejo v demokratičnem procesu, in s tem upošteva kulturno dojemanje in politični pragmatizem; meni, da je uspeh takšne podpore najbolj odvisen od popolnega razumevanja političnih in družbenih struktur, razvoja in zmožnosti delovanja v skladu z lokalno politično dinamiko; ocenjuje, da bi bilo – v skladu s predlogi za dialog med civilizacijami in vsemi tovrstnimi pobudami ZN – treba za ponoven zagon medkulturnega dialoga potrditi skupni imenovalec vsesplošnega humanizma, ki presega dogme in ločevanja;

16.   zato izraža trdno prepričanje, da mora Evropska unija vzpostaviti širok kulturni dialog in z njim pri arabskih sogovornikih spodbujati vrednote, na katerih je zgrajena Unija (pravna država, človekove pravice, demokracija itd.), seveda ob upoštevanju razlik v kulturnem in političnem dojemanju;

17.   ugotavlja, da je bil pri liberalizaciji trgovinske menjave med arabskimi državami in pri krepitvi zasebnega sektorja dosežen le omejen napredek; poziva Svet in Komisijo, da podvojita napore za spodbujanje trajnostnega in pravičnega razvoja v arabskih državah, ki bi prispeval k zmanjševanju neenakosti; to naj storita s podporo strukturnim in socialnim politikam, ki bodo omejile socialno škodljive posledice gospodarskih reform; se zavzema za gospodarsko povezovanje arabskih držav, še posebej v bistvenih sektorjih, kot sta energijski in telekomunikacijski, da bi zagotovili dinamiko razvoja, ki bi koristila tudi drugim sektorjem, hkrati pa vzpostavili vzporedno politiko spodbujanja reform ob natančnih in omejenih tehničnih in političnih pogojih; pozdravlja napore za oblikovanje evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja in pozdravlja sporazum iz Agadirja, ki spodbuja medregionalno trgovino; pričakuje sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Svetom za sodelovanje zalivskih držav;

18.   z ozirom na politične reforme in demokratični napredek ugotavlja, da so razmere v arabskem svetu zelo raznolike in da bi zaradi tega ne bilo prav, da se vzpostavijo enotni modeli;

19.   izraža željo, da bi si arabske države, ki tega še niso storile, bolj prizadevale za versko svobodo ali pravico ljudi in skupnosti do svobodnega izražanja svoje veroizpovedi in verovanja ter zagotovile tudi neodvisnost in ločitev državnih institucij in politične moči od verskih oblasti; ob tem meni, da bi morali milijoni v Evropi živečih muslimanov s posredovanjem svoje izkušnje arabskim državam pomagati, da se začno ravnati po načelu vzajemnosti, stalnici mednarodnih odnosov;

20.   poudarja, da podpore razvoju civilne družbe in spoštovanju temeljnih pravic, zlasti tistih, ki izhajajo iz svobode izražanja in vere, ne smemo zamešati z izbiro režimov ali načinom izbora voditeljev; poudarja, da je sicer treba pospremiti preobrazbo regije, a vseeno spoštovati tudi voljo ljudi in upoštevati kulturne, zgodovinske in politične razlike; poudarja, da se volja tamkajšnjih ljudi lahko razlikuje od tega, kar poznamo v Evropi, in da moramo to razliko dopustiti, saj bi dejstvo, da bi jih silili v posnemanje evropskih modelov, lahko imelo nasprotni učinek; nenazadnje poudarja, da bodo spremembe legitimne le, če jih bodo sprejeli in podprli ljudje, ki jih spremembe zadevajo;

21.   izraža zlasti željo, da bi se povečala zavest o vlogi žensk in njihove emancipacije v civilni in politični družbi;

22.   poziva Arabsko ligo, da ponovno pregleda in jasno zapiše nekatere določbe iz Arabske listine o človekovih pravicah ter razvije mehanizme za izvajanje nadzora nad tem, ali države podpisnice upoštevajo in izvajajo njena določila;

23.   opozarja, da je krepitev demokracije in načel pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin eden osrednjih ciljev zunanje politike Evropske unije; dejansko upoštevanje tega cilja zahteva, da se vodi ambiciozna politika človekovih pravic, ki bo temeljila na spoštovanju klavzule o človekovih pravicah in demokraciji iz sporazumov in na strukturiranem in poglobljenem političnem dialogu na tem področju; hkrati opozarja, da so arabske države ratificirale mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, s čimer so se obvezale k spoštovanju teh pravic v svojih državah;

24.   poziva Komisijo, da v skladu z akcijskimi načrti Evropske sosedske politike in odločitvami, sprejetimi v okviru Barcelonskega procesa, v arabskem svetu še bolj spodbudi upoštevanje načel pravne države in podpre gibanje za reformo pravnega sistema, s katero bi ustrezno mesto pridobile vrednote, ki izhajajo iz splošnega sistema človekovih pravic; podpre naj tudi gibanje za politično reformo, ki bi uzakonila delovanje opozicije; pri tem naj se opre na obstoječe institucije, da ne bi prišlo do grobega spodkopavanja temeljev; spodbuja Komisijo, naj za podporo civilni družbi in gibanjem za politične reforme v regiji v polni meri uporabi možnosti, ki jih ponuja Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDČP);

25.   v tem oziru Komisijo poziva, da ponudi ustrezno podporo vsem akterjem reformnega gibanja v arabskem svetu, tako državnim kot iz vrst civilne družbe, in da podpre ustanavljanje skupnih arabskih ustanov, še zlasti parlamentarnih; prav tako Komisijo poziva, da z Arabsko ligo na najvišji instanci, kot dopolnilo pa tudi v vseh sferah skupnega interesa, vzpostavi redni formalni mehanizem za dogovarjanje in nadaljnje ukrepanje; zavzema se za redna vrhunska srečanja med Evropsko unijo in Arabsko ligo, ki bi služili pripravi skupnih delovnih načrtov in področij dela;

26.   opozarja na pomen novih medijev, katerim izreka spodbudo pri širjenju demokratičnih vrednot v arabskem svetu in pri oblikovanju vsearabske javne sfere, katero bo odlikovalo razpravljanje in soočanje idej; v zvezi s tem opozarja na potrebo po predvajanju programa Euronews v arabščini in perzijščini;

27.   poziva Komisijo, Svet in države članice, da med EU in arabskimi državami spodbudijo izmenjavo študentov, profesorjev, znanstvenikov in raziskovalcev, k čemur naj prispevajo tudi z vzpostavitvijo prožnejšega vizumskega režima;

28.   spodbuja države članice, naj na svojem nacionalnem ozemlju ustanovijo učne centre, namenjene izmenjavi kultur in primerjalnimi študijami med arabskimi in evropskimi državami, da se ustvarijo prostor za podrobne interdisciplinarne študije in mostovi za medsebojno razumevanje;

29.   poziva Komisijo, da v arabskem svetu z vsemi sredstvi spodbudi univerzitetno in znanstveno raziskovalno dejavnost ter spodbudi izvajanje ambiciozne politike s področja knjižnega trga za razvoj založništva, izdajanja in prevajanja znanstvenih in književnih del po cenah, dostopnih vsem slojem prebivalstva;

30.   poziva Komisijo, da podpre pobude za preprečevanje korupcije v arabskem svetu, zlasti pobude za uvedbo jasnih pravil glede imenovanja javnih uslužbencev;

31.   meni, da bi bila lahko podobno kot v primeru nedavne Tretje konference za Libanon v Parizu, finančna pomoč Evropske unije najprimernejši podporni instrument za zagotavljanje vidne prisotnosti Unije in njenih držav članic prek strateške in pogojne podpore reformam v arabskih državah, ob spoštovanju obstoječih sporazumov in politične stvarnosti posameznih držav in regij;

32.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Arabski ligi, Svetu za sodelovanje zalivskih držav ter vladam in parlamentom držav članic, arabskih držav ter Izraela.

(1) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 656.
(2) UL C 272 E, 9.11.2006, str. 570.


Afriški rog: regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj
PDF 349kWORD 94k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o Afriškem rogu: regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj (2006/2291(INI))
P6_TA(2007)0180A6-0146/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju strategije EU "EU in Afrika: na poti k strateškemu partnerstvu" (Evropska strategija za Afriko), ki jo je sprejel Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005,

–   ob upoštevanju Skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije "Evropsko soglasje" (Evropsko soglasje o razvoju), ki je bilo podpisano dne 20. decembra 2005(1),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami Skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega dne 23. junija 2000(2) v Cotonouju, kakor je bil spremenjen s Sporazumom o spremembi Sporazuma o partnerstvu, podpisanim v Luksemburgu dne 25. junija 2005(3) (Sporazum iz Cotonouja), zlasti člena 8 Sporazuma,

−   ob upoštevanju Strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju in prometu z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom, ki jo je sprejel Evropski svet z dne 15. in 16. decembra 2005,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Strategija za Afriko: Regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj v Afriškem rogu" (KOM(2006)0601),

–   ob upoštevanju svojih resolucij o Darfurju, zlasti tistih z dne 15. februarja 2007(4), 28. septembra 2006(5), 6. aprila 2006(6), 23. junija 2005(7) in 16. septembra 2004(8),

–   ob upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta ZN 1706(2006), ki predlaga 22 000 pripadnikov mirovnih sil za Darfur,

–   ob upoštevanju Mirovnega sporazuma za Darfur, podpisanega v Abudži, Nigerija, dne 5. maja 2006,

–   ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN 1325(2000) o ženskah, miru in varnosti, ki govori o vplivu vojne na ženske inProtokolu iz Maputa o pravicah žensk v Afriki z dne 26. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki je zavezujoča in se uporablja brez izjeme,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 12. in 13. februarja 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o Somaliji(9),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose o Sudanu/Darfurju z dne 5. marca 2007,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 6. aprila 2006 o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju(10),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0146/2007),

A.   ker naj bi na Drugem vrhu EU-Afrika, ki bo leta 2007 v Lizboni, voditelji držav in vlad odobrili skupno strategijo EU in Afrike, ki bo predstavljala zavezo EU, da svojo strategijo za Afriko preoblikuje v skupno strategijo EU in Afrike; ker Parlament do zdaj še ni bil vključen v posvetovanja,

B.   ker zgoraj navedeno sporočilo Komisije o Strategiji za Afriko temelji na konceptu povezovanja varnostnih in razvojnih vprašanj ter ugotavlja, da ni razvoja brez trajnega miru in obratno, poleg tega pa želi biti vodilo za oblikovanje državnih in regionalnih strateških dokumentov,

C.   ker je namen Evropske strategije za Afriko oblikovati celovit in dolgoročen okvir za odnose EU z afriško celino, njeni osnovni cilji pa so doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT), spodbujanje trajnostnega razvoja, varnost in dobro upravljanje v Afriki,

D.   ker člen 8 Sporazuma iz Cotonouja določa okvir za izvajanje političnega dialoga o posebnih političnih vprašanjih, ki zadevajo vse strani ali so splošno pomembna za pogodbenice, ter zagotavlja, da imajo v tem dialogu pomembno vlogo široko zasnovane politike za spodbujanje miru in preprečevanje, obvladovanje ter reševanje sporov, v katerih je prisotno nasilje,

E.   ker člen 11 Sporazuma iz Cotonouja z naslovom "Politike za vzpostavitev miru, preprečevanje in reševanje sporov" določa, da se pogodbenice zavzemajo za obsežno in celovito politiko vzpostavitve miru ter preprečevanja in reševanja sporov s posebnim poudarkom na izgradnji regionalnih, podregionalnih in nacionalnih zmogljivosti,

Varnostna razsežnost

F.   ker je Afriški rog ena od regij, ki je v svetovnem merilu najbolj nagnjena k nastanku sporov, in ena od najrevnejših regij na svetu s sistematično negotovostjo, v kateri politični spori sprožajo in spodbujajo drug drugega, s težavnimi meddržavnimi odnosi, nestabilnimi, spornimi, nerazvitimi in negotovimi mejami, in v tej regiji države skupinam, ki se vojskujejo v sosednjih državah, nudijo zatočišče, zaledne baze in vojaško podporo ter jih diplomatsko priznavajo,

G.   ker so osnovni vzroki za spore na splošno kršitve človekovih pravic, odsotnost demokracije in pravne države, slabo upravljanje in korupcija, etnične napetosti, neučinkovita uprava, organiziran kriminal, trgovina z drogami in orožjem, nenadzorovano in nezakonito širjenje osebnega in lahkega orožja ter tudi revščina, brezposelnost ter socialne, gospodarske in politične krivice in neenakosti, hitra rast prebivalstva in slabo upravljanje in/ali izkoriščanje naravnih virov,

H.   ker so spori v Afriškem rogu dobili regionalno razsežnost z vpletenostjo sosednjih in drugih držav, pa tudi vedno širšo mednarodno razsežnost,

Regionalni okviri in zunanji akterji

I.   ker je Medvladna oblast za razvoj (MVOR) osrednji del politične in varnostne strukture Afriškega roga in bistvena za preprečevanje konfliktov v njem ter je edina podregionalna organizacija, katere članica je Somalija,

J.   ker Afriška unija (AU) razvija zmogljivosti za sodelovanje pri posredovanju v sporih in ohranjanju miru ter ker je Sklad za mir v Afriki eden od najbolj oprijemljivih vidikov sodelovanja EU in AU,

Razvojna razsežnost

K.   ker dolgotrajna nestabilnost regije ogroža njen politični, socialni in gospodarski razvoj ter je ena od glavnih ovir za doseganje RCNT,

L.   ker države Afriškega roga sodelujejo v različnih regionalnih gospodarskih organizacijah in pobudah, kot so Vzhodnoafriška skupnost (VAS)(11), Skupni trg Vzhodne in Južne Afrike (Comesa)(12) in Pobuda za porečje reke Nil(13),

M.   ker se težave v regiji poglabljajo zaradi regionalnega vpliva rasti prebivalstva, podnebnih sprememb in s tem povezanih pritiskov na naravne vire, predvsem nafto, zaradi napetosti, ki jih povzroča tekmovanje za vodne vire iz Nila in velik delež nomadov, ki se ukvarjajo z živinorejo ter jih vežejo etnične in jezikovne vezi, ne pa politične meje, in so med najbolj zapostavljenimi skupinami v regiji,

N.   ker so bolezni, povezane z revščino, zlasti HIV/aids, tuberkuloza in malarija, glavni vzroki in tudi posledice velike revščine v regiji,

O.   ker je v večini držav v regiji manj kot 50 % otrok vpisanih v osnovno šolo,

P.   ker so ženske in otroci najranljivejši skupini med konflikti in so enostavno izpostavljeni kakršni koli kršitvi osnovnih človekovih pravic, vključno z nasiljem, etničnim posilstvom, mučenjem in pohabljanjem spolnih organov, poleg tega pa zaradi bolezni bolj trpijo kot moški in nimajo dostopa do izobrazbe in naravnih virov;

1.   obžaluje dejstvo, da o pripravi strategije EU in Afrike na nobeni stopnji ni bilo ustreznih posvetovanj z Evropskim parlamentom ali parlamenti afriških držav, s Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU in s predstavniki civilne družbe, kar zbuja dvom o demokratični legitimnosti skupne zaveze;

2.   opozarja, da je za oblikovanje trajnostnega pristopa k vzpostavitvi trajnega miru v Afriškem rogu potrebna kombinacija vseh sedanjih instrumentov in pravnih okvirov EU za Afriko; poziva k polnem izvajanju členov 8 do 11 Sporazuma iz Cotonouja;

Varnostna razsežnost

3.   poudarja, da je treba spore v Afriškem rogu obravnavati s celovitim, za konflikte dovzetnim regionalnim pristopom, ki bo omogočil oblikovanje celovite rešitve za regionalno dinamiko in sisteme sporov;

4.   meni, da ukrepi EU v zvezi z Afriškim rogom ne smejo obravnavati le varnostnih vprašanj, ampak tudi strukturne vzroke za spore, ki so povezani z družbeno, politično in gospodarsko izključenostjo in krepitvijo varnosti in zakonitosti;

5.   poudarja, da EU ob spoprijemanju z varnostnimi vprašanji in prizadevanjih za protiteroristične politike ne sme zanemariti človekovih pravic in humanitarnega prava; poziva države članice, naj razkrijejo in prijavijo vse "mednarodne izročitve" oseb, ki so bile aretirane v regiji zaradi suma terorizma;

6.   poziva Svet in Komisijo, da odločno ukrepata proti nekaznovanju v regiji, trgovini z orožjem, zlorabam človekovih pravic, kršitvam prekinitev ognja ter napadom na civiliste, pripadnike mirovnih sil in humanitarne delavce, ter podpreta sodelovanje Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC);

7.   poudarja, da je dolgotrajni mir na Afriškem rogu odvisen tudi od prizadevanja EU za demokracijo in spoštovanje človekovi pravic v tej regiji; poziva EU, naj javno obsodi represivne režime v regiji; izraža veliko zaskrbljenost nad represijo v Etiopiji – gostiteljici AU – od zrežiranih volitev leta 2005 dalje in katere žrtve so opozicijski voditelji, novinarji, zagovorniki človekovih pravic in navadni državljani;

Regionalni pristop vzpostavitve miru

8.   poziva k utrditvi prisotnosti EU v regiji z imenovanjem predstavnika EU za Afriški rog, čigar naloga bo usklajevanje pobud EU v regiji in bo glavni sogovornik za vse države Afriškega roga, ter bo Parlamentu predložil redna poročila;

9.   spodbuja Komisijo in Svet, naj napredujeta pri ustanavljanju delegacije EU v AU s sedežem v Etiopiji poleg delegacije Komisije v Etiopiji;

10.   poziva Komisijo in Svet, da začneta s postopkom posvetovanja z drugimi zainteresiranimi stranmi, povezanimi z regijo, in sicer z ZN, AU, MVOR, Arabsko ligo, ZDA in Kitajsko, o pobudi za sklic obsežne konference o varnosti, miru in razvoju, na kateri bodo hkrati obravnavana ta varnostna vprašanja vseh držav Afriškega roga; poudarja, da bi morala biti takšna pobuda izhodišče za začetek ukrepov za krepitev zaupanja prebivalstva in držav regije;

11.   je trdno prepričan, da bi morala EU v prizadevanju za reševanje krize v regiji Afriškega roga zlasti iskati afriške rešitve, to pomeni rešitve, ki se lahko dosežejo s sodelovanjem sedanjih regionalnih organizacij, in sicer AU in MVOR; vendar poudarja potrebo po krepitvi teh organizacij z izgradnjo zmogljivosti in institucij ter zlasti s Skladom za mir, v smislu preprečevanja in reševanja sporov;

12.   opozarja, da so za izboljšanje zmožnosti Afrike za preprečevanje, obvladovanje in reševanje afriških sporov potrebni dejanski ukrepi, ki bi podprli izvajanje mirovnega in varnostnega načrta AU z zagotavljanjem tehnične podpore, strokovnega znanja in izkušenj ter pomoči pri izgradnji institucij afriškim silam za posredovanje in Komisiji AU za mir in varnost;

13.   opozarja na pomembno vlogo regionalnih pobud, kot je Mehanizem za medsebojno pregledovanje afriških držav, pri preprečevanju korupcije in spodbujanju dobrega upravljanja; poudarja, da bi morale afriške države te pobude izvajati, Komisija in države članice pa v ta namen zagotoviti tehnično in finančno pomoč;

14.   poziva države članice, da spodbudijo nastanek pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta za spremljanje in označevanje osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter podprejo regionalne pobude za boj proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v državah v razvoju;

15.   pozdravlja pobudo Unicefa o mednarodni konferenci o otrocih vojakih, ki je dne 5. in 6. februarja 2007 potekala v Parizu, in poudarja, da je treba ustaviti nezakonito in nesprejemljivo izkoriščanje otrok v oboroženih spopadih;

16.   poudarja, da je nujno treba odpraviti nezakonito trgovino in zagotoviti boljši nadzor nad trgovanjem z osebnim in lahkim orožjem; pozdravlja resolucijo z naslovom "Za pogodbo o trgovini z orožjem: uvedba skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prenos konvencionalnega orožja, ki jo je dne 6. decembra 2006 sprejela generalna skupščina ZN

17.   poziva Komisijo in Svet, da okrepita sedanje pobude za razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo (DDR) ter Reformo varnostnega sektorja (RVS) in jih razširita na druge države/regije;

18.   poudarja potrebo po podpiranju vloge nacionalnih in mednarodnih NVO, organizacij, ki temeljijo na skupnosti (CBO), temeljnih gibanj in drugih nedržavnih akterjev pri vzpostavljanju miru in preprečevanju konfliktov;

Razvojna razsežnost/osi regionalnega povezovanja

19.   poudarja, da je treba zmanjšanju revščine, kar naj bi dosegli z uresničevanjem RCNT in Deklaracije tisočletja, nameniti prednost in da mora biti ta cilj jasno razviden v vseh ustreznih politikah EU za regijo, vendar meni, da razvojnih ciljev tisočletja ne bo mogoče preprosto doseči s tem, da se bo zanje namenilo več denarja, saj je treba najprej treba odkriti in odpraviti temeljne vzroke revščine;

20.   je trdno prepričan, da imajo države Afriškega roga razen skupnih varnostnih težav skupen razvojni načrt, ki zahteva skupno prizadevanje ter mobilizacijo političnega vodstva in družb v teh državah; poudarja dejstvo, da se lahko te zadeve v celoti obravnavajo le z skupnimi ukrepi, dovzetnimi za konflikte in usmerjenimi k iskanju skupnih rešitev;

21.   poudarja dejstvo, da bi organiziranje pobud in regionalnega sodelovanja na temelju jasno opredeljenih skupnih vprašanj, kot so tokovi beguncev, nadzor meja, varnost hrane, naravni viri, energija, okolje, izobraževanje, infrastruktura, nadzor nad orožjem in enakost med spoloma, zagotovilo trdno podlago za pozitiven politični dialog med državami Afriškega roga;

22.   poziva Komisijo, naj nameni ustrezno pozornost potrebam regije pri oblikovanju državnih in regionalnih strateških dokumentov za države AKP ter tematskih strateških dokumentov in letnih akcijskih programov v okviru Instrumenta za razvojno sodelovanje(14);

23.   poziva Komisijo, da spodbuja boljše usklajevanje med svojimi oddelki in državami članicami, da bi uskladila posredovanja na področjih, kot sta Partnerstvo EU-Afrika za infrastrukturo in Pobuda o upravljanju EU, ter zagotovila usklajevanje na teh področjih z ZN, ZDA, Kitajsko in drugimi mednarodnimi subjekti;

24.   izraža zaskrbljenost nad napovedmi poznavalcev, po katerih bo Afrika, ki sicer najmanj prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zaradi nizke stopnje razvitosti in revščine utrpela najhujše posledice globalnega segrevanja; poudarja, da mora mednarodna skupnost temu delu Afrike ponuditi podporo, da se bo lažje prilagodila hudim posledicam podnebnih sprememb;

25.   opozarja, da mora biti trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z izkoriščanjem vode ter dostopom do energetskih virov in njihovo uporabo, sestavni del razvojnih načrtov in strategij za boj proti revščini in preprečevanje konfliktov v regiji Afriškega roga;

26.   meni, da je potrebna podpora EU za trajnostno upravljanje zemljišč in program dezertifikacije prek tematskega programa o okolju in trajnostnem upravljanju naravnih virov ter za Sklad z oskrbo z vodo AKP-EU, da bi izboljšali okoljsko zaščito vodnih virov;

27.   poziva Svet in Komisijo, da si prizadevata za dialog s Kitajsko, ob upoštevanju dejstva, da je Kitajska okrepila svoje politično in gospodarsko delovanje v Afriki ter veliko vlagala v infrastrukturo in razvojne projekte v državah, kot je Sudan;

28.   poziva Svet in Komisijo, da spodbujata VAS, Comeso ter Pobudo za porečje reke Nil, da izmenjujejo informacije o svoji vlogi in dejavnostih med seboj ter z državami Afriškega roga in ključnimi subjekti v regiji; poudarja pozitivne izkušnje VAS, Comese ter Pobude za porečje reke Nil na področjih, kot so nadzor meja, prizadevanja za boj proti trgovini z osebnim in lahkim orožjem in njegovemu širjenju, carinska unija VAS, spodbujanje trgovine in vlaganj (Comesa) ter sodelovanje za trajnostno rabo voda v porečju reke Nil;

29.   pozdravlja namen EU, da sodeluje z različnimi partnerji za obravnavo vprašanja migracije, beguncev in notranje razseljenih oseb (NRO) ter predlog za zagotovitev dodatne podpore gostiteljskim skupnostim, državam in ustreznim organizacijam, ki delujejo na tem področju, da bi preprečili migracijo jug-jug in begunske krize;

30.   meni, da je sodelovanje lokalnih skupnosti v gospodarskih dejavnostih na podeželskih in mestnih območjih ključno za potrditev njihovega socialnega in ekonomskega položaja v družbah po spopadih;

31.   poudarja, da mora biti boj proti HIV/aids, tuberkulozi in malariji ter zapostavljenim boleznim in pohabljanju ženskih spolnih organov ena ključnih strategij za izkoreninjenje revščine in spodbujanje gospodarske rasti v državah Afriškega roga; poudarja, da je treba ukrepe EU oblikovati tako, da so usmerjeni k prikrajšanim in ranljivim skupinam;

Državna raven
Sudan

32.   poziva Svet, Komisijo in države članice, da v celoti prevzamejo svojo odgovornost in si čim bolj prizadevajo za zaščito prebivalcev Darfurja pred humanitarno katastrofo, ki jo povzročajo nenehne kršitve premirja vseh strani ter zlasti nasilje, usmerjeno k civilnemu prebivalstvu, in napadanje civilne pomoči;

33.   izraža globoko zaskrbljenost nad najnovejšim razvojem dogodkov v Darfurju in sudansko vlado poziva, naj prepreči, da bi milice džandžavid nadaljevale z nasiljem nad prebivalci; vztrajno poziva sudanske oblasti, da brez nadaljnjega zavlačevanja omogočijo namestitev mešanih mednarodnih sil AU in ZN ter se zavzema za določitev datuma začetka nameščanja;

34.   obžaluje, da je bilo po navedbah virov ZN v zadnjih šestih mesecih tarča neposrednih napadov oboroženih skupin kar trideset NVO in predstavnikov ZN in ubitih dvanajst humanitarnih delavcev;

35.   poziva vse sprte strani, da se zavedajo svoje dolžnosti spoštovati humanitarno pravo in zagotoviti popoln, varen in neoviran dostop humanitarnega osebja do vseh ljudi v Darfurju, ki to potrebujejo, ter zagotoviti izvajanje humanitarne pomoči, zlasti za NRO;

36.   poziva k izvajanju režima sankcij Varnostnega sveta ZN prek usmerjenih gospodarskih sankcij, vključno s prepovedmi potovanj, zamrznitvijo sredstev in embargom na nafto; poziva, da se da na voljo oprema za uveljavitev prepovedi zračnega prometa nad Darfurjem, ki jo je uvedla Resolucija Varnostnega sveta ZN 1591(2005);

37.   poudarja, da je treba za zagotovitev večje varnosti in boljše zaščite civilistov čim hitreje uresničiti odločitev sudanske vlade in ZN o namestitvi mešanih sil AU in ZN;

38.   poziva mednarodno skupnost, zlasti ZN, EU in njene države članice, ZDA, Kitajsko, Indijo, Arabsko ligo in AU, naj začnejo mirovne pogovore za izboljšanje vsebine mirovnega sporazuma za Darfur, da bi bil sprejemljiv za vse strani in bi se tako bolj zavedale odgovornosti, ki izhaja iz sporazuma;

39.   poudarja dejstvo, da bi imel neuspeh pri reševanju spora v Darfurju resne posledice ne le za vzhodnoafriško regijo, ampak tudi za druge sorazmerno stabilne dele Afrike, in sicer Srednjo Afriko in območje Velikih jezer;

40.   poziva mednarodno skupnost, naj se ne osredotoči na konflikt v Darfurju in zato izključi vse druge konfliktne razmere v Sudanu ter naj zlasti prizna nestabilnost miru v južnem Sudanu, ki izhaja iz počasnega napredka pri izvajanju Celovitega mirovnega sporazuma in velikega tveganja za destabilizacijo zaradi napetosti med severom in jugom, medplemenskih sporov in pogostosti posedovanja orožja v družbi;

Somalija

41.   obsoja tuje posege v Somaliji in etiopsko vlado poziva, naj iz te države odpokliče svoje vojake; podpira napotitev mirovnih sil AU v okviru skupnega političnega sporazuma med sprtimi stranmi in oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki bo sposobna pritegniti zvezo islamskih sodišč, pripravljeno na mirovni proces in spravo, ter poglavarje plemen, ki niso zastopana v sedanji vladi;

42.   meni, da bi bilo treba mirovno misijo AU v Somaliji, AMISOM, oblikovati na podlagi širšega političnega postopka, ki ga podpira prebivalstvo in ima jasen mandat, dobre zmogljivosti, jasne cilje in strategijo umika;

43.   pozdravlja podporo EU AMISOM-u, vendar poudarja, da mora biti prispevek EU pogojen z začetkom vključujočega političnega dialoga in sprave s strani somalijskih oblasti, da bi takoj obravnavali izzive sprave, izgradnje institucij in zagotovitve miru za Somalce;

44.   poudarja osrednjo vlogo vsevključujočega političnega dialoga, ki bo povzročil spravo in obnovo države; pozdravlja zavezanost prehodne zvezne vlade Somalije, da skliče široko spravno konferenco (nacionalni spravni kongres) vodij klanov, verskih skupnosti, civilne družbe, poslovnih skupnosti in političnih vodij; opozarja, da mora korak naprej pomeniti vzpostavitev kredibilne in vsevključujoče vlade;

45.   poziva k ponovni oceni vloge Mednarodne kontaktne skupine za Somalijo, ki vključuje EU, Italijo, Švedsko, Združeno kraljestvo, ZN, AU, MVOR, Ligo arabskih držav, Norveško, Združene države Amerike, Kenijo in Tanzanijo in je bila ustanovljena maja 2006 kot forum za usklajevanje dejavnosti mednarodne skupnosti v Somaliji, da bi se prizadevanja osredotočila na vprašanja upravljanja in izgradnje institucij, človekoljubne pomoči razseljenim osebam in prebivalstvu v stiski ter izboljšanja stabilnosti in varnosti v regiji;

46.   poziva somalijsko prehodno zvezno vlado, naj prekliče izredno stanje v državi in ponovno uvede funkcijo predsednika parlamenta, kar je temeljni pogoj za izvedbo procesa narodne sprave;

47.   poudarja, da mora somalijska prehodna zvezna vlada nujno vzpostaviti predstavniške organe v ključnih mestih, vključno z Mogadišem in Kismaayem, kar bo kratkoročno omogočilo vzpostavitev politične stabilnosti in upravljanje lokalne varnosti; poudarja še, da je treba opustiti načelo nasilne razorožitve, še zlasti v Mogadišu, in se namesto tega pogajati o načrtu za prostovoljno razorožitev;

48.   meni, da bi bilo treba zahtevo Somalilanda po neodvisnosti preučiti v sklopu širšega varnostnega načrta za Somalijo;

Etiopija

49.   poziva Svet in Komisijo, da od etiopske vlade zahtevata, da razkrije skupno število oseb, priprtih po vsej državi, omogoči obiske Mednarodnega odbora Rdečega križa in vsem pridržanim osebam omogoči dostop do njihovih družin, pravno svetovanje in zdravstveno oskrbo, če to zahteva njihovo zdravstveno stanje, ter takoj in brezpogojno izpusti vse politične zapornike in izpolni svoje obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in vladavino prava;

50.   poziva Etiopijo, da sprejme razmejitev, kot jo je določila Komisija za meje ZN;

Eritreja

51.   zahteva od Sveta in Komisije, da ukrepata v zvezi z eritrejsko vlado, da bi izpustila vse politične zapornike, zapornikom s posebnimi obtožbami omogočila hiter in pravičen postopek ter razkrila kraj pridržanja zapornikov, ki so pridržani v tajnih zaporih;

52.   spodbuja eritrejskega predsednika, naj ohrani pogoste stike s predstavniki EU in veleposlaniki različnih držav članic v Eritreji;

Uganda

53.   poziva Svet in Komisijo, da olajšata mirovni proces v severni Ugandi, v katerem morajo vse sprte strani izkazati resnično in trajno zavezanost mirovnemu procesu, spoštovati sporazum o prekinitvi sovražnosti ter odpraviti sovražno in podžigajočo propagando;

54.   poziva k začetku resničnega postopka sprave s tistimi, ki so odgovorni za ugotovljene vojne zločine; poudarja osrednjo vlogo ICC za kazenski pregon tistih, ki so obtoženi za vojne zločine; poziva Svet in Komisijo, naj podpreta lokalna gibanja za alternativno sodstvo in spravo v severni Ugandi ter med prebivalci severnega dela in prebivalci ostalega dela države;

o
o   o

55.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam Evropske unije ter Združenim narodom, Afriški uniji in Medvladni oblasti za razvoj.

(1) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(2) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
(3) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0052.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0387.
(6) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 320.
(7) UL C 133 E, 8.6.2006, str. 96.
(8) UL C 140 E, 9.6.2005, str. 153.
(9) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0322.
(10) UL C 293 E, 2.12.2006, str. 316.
(11) Članice VAS so: Uganda, Kenija in Tanzanija.
(12) Članice COMESA-e so: vse države Afriškega roga, razen Somalije.
(13) Članice Pobude za porečje reke Nil so: Burundi, Demokratična republika Kongo, Egipt, Eritreja, Etiopija, Kenija, Ruanda, Sudan, Tanzanija in Uganda.
(14) Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).


Ocena EURATOMA
PDF 238kWORD 90k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o oceni Euratoma – 50 let evropske politike za jedrsko energijo (2006/2230(INI))
P6_TA(2007)0181A6-0129/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, podpisane 25. marca 1957 v Rimu (Pogodba Euratom),

–   ob upoštevanju preambule Pogodbe Euratom, kjer je kot glavni namen Pogodbe navedena ustanovitev Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), da se ustvarijo "razmere, potrebne za razvoj močne jedrske industrije, ki bo zagotavljala povečano preskrbo z energijo, vodila k modernizaciji tehničnih postopkov in hkrati s številnimi drugimi načini uporabe prispevala k blaginji njihovih narodov",

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in zlasti odločitve z dne 14. novembra 1978(1), sodbe z dne 22. aprila 1999(2) in sodbe z dne 10 decembra 2002(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Usmeritveni jedrski program, predložen v skladu s členom 40 Pogodbe Euratom v mnenje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru" (KOM(2006)0844),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji(5),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 14. decembra 2006 o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite(6),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva(7),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/970/Euratom z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011)(8),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (Euratom) št. 1908/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo in pri razširjanju rezultatov raziskav (2007–2011)(9),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/976/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011)(10),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/977/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu, ki ga bo s pomočjo neposrednih ukrepov izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011)(11),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. novembra 2005 o predlogu Uredbe Sveta o izvajanju Protokola št. 9 o jedrski elektrarni Bohunice V1 na Slovaškem, kakor je priložen Aktu o pogojih pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2005 o uporabi finančnih sredstev, namenjenih za razgradnjo jedrskih elektrarn(13),

–   ob upoštevanju javnega posvetovanja o tej temi, ki ga je 1. februarja 2007 pripravil Odbor za industrijo, raziskave in energetiko,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A6-0129/2007),

A.   ker so bile pogodbe pogosto temeljito spremenjene, da bi se prilagodile novim potrebam in izzivom, Pogodba Euratom pa je bila v svoji 50-letni zgodovini spremenjena samo enkrat(14), sicer pa je v temeljnih določbah in svojem bistvu ohranila prvotno obliko,

B.   ker se Pogodba Euratom v zadnjih 50 letih sicer ni veliko spreminjala, vendar je v istem obdobju nastala obširna sekundarna zakonodaja, ki izvira iz nje, bila pa je tudi predmet mnogih odločb Sodišča Evropskih skupnosti, s katerimi se je začetno področje uporabe te pogodbe znatno razširilo,

C.   ker je Pogodba Euratom uvedla visoke varnostne standarde za ravnanje z radioaktivnimi gorivnimi elementi ter odpadki v Evropski uniji, ker določa enotne standarde za varstvo zdravja delavcev in javnosti kot tudi postopke za njihovo izvajanje in ker nasprotuje širjenju jedrskega materiala za vojaške namene,

D.   ker je Pogodba Euratom izčrpen in skladen pravni okvir za varno uporabo jedrske energije v Evropi v korist vseh držav članic,

E.   ker več držav članic ni nikoli izkoristilo jedrske možnosti, ker imajo druge dejavno politiko za postopno opuščanje in ker tretje še vedno podpirajo jedrski sektor,

F.   ker je Konvencija v svojem osnutku Pogodbe o ustavi za Evropo (ustavne pogodbe) predlagala ločitev Pogodbe Euratom od pravne strukture prihodnje ustave; ker je Konvencija pri obravnavi prihodnosti Evropske unije in podpisu ustavne pogodbe ohranila sedanje stanje določb Pogodbe Euratom v obliki priloženega protokola,

G.   ker so Avstrija, Irska, Madžarska, Nemčija in Švedska ustavni pogodbi dodale izjavo, da je treba posodobiti temeljne določbe Pogodbe Euratom ter v ta namen čim prej sklicati revizijsko konferenco,

H.   ker je nedavna širitev povečala raznolikost na področju jedrske energije v EU in potrebo po ukrepanju Skupnosti na jedrskem področju,

I.   ker petdeseta obletnica sprejetja Pogodbe Euratom omogoča Evropskemu parlamentu, da preuči njeno vsebino in ustreznost ter izrazi zaskrbljenost, ker temeljne določbe Pogodbe Euratom niso bile spremenjene vse od začetka njene veljavnosti pred 50 leti,

J.   ker so razmišljanja o trajanju Pogodbe Euratom neločljivo povezana s cilji Komisije glede evropske politike za varnejšo, bolj trajnostno in konkurenčno energijo in prispevajo k boju proti podnebnim spremembam, kot je zapisano v nedavno sprejetem navedenem sporočilu Komisije z dne 10. januarja 2007,

50 let Pogodbe Euratom

1.   poudarja, da je Evropska unija po podpisu Pogodbe Euratom leta 1957 postala vodilna svetovna sila v jedrski industriji in eden glavnih akterjev v jedrskih raziskavah na področju nadzorovane termonuklearne fisije in fuzije; ugotavlja, da je sedaj evropska industrija navzoča v celotnem jedrskem gorivnem ciklu in je zato razvila lastne tehnologije, med katerimi so nekatere rezultat partnerstev na evropski ravni, npr. tehnologija bogatenja z ultracentrifugacijo;

2.   ugotavlja, da na tej točki razprav o energetski odvisnosti skoraj popoln nadzor evropske jedrske industrije nad gorivnim ciklom zagotavlja Evropski uniji industrijsko in tehnološko neodvisnost, zlasti v zvezi z bogatenjem goriva;

3.   opozarja, da je bilo z jedrsko energijo zlasti zaradi Pogodbe Euratom konec leta 2006 v 152 reaktorjih po 15 državah članicah proizvedenih 32 % evropske električne energije, kar pomeni največji delež elektrike, ki ne temelji na ogljiku, v Evropski uniji in enega najbolj konkurenčnih virov ter s tem prispeva k ciljem energetske politike za Evropo iz navedenega sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007;

4.   glede boja proti podnebnim spremembam poudarja, da je Komisija v Zeleni knjigi z naslovom "K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo" (KOM(2000)0769) ocenila, da bi se z jedrsko energijo prihranilo več kot 300 milijonov ton emisij CO2 leta 2010, "kar ustreza emisijam CO2 približno100 milijonov avtomobilov"; opozarja, da je Komisija v Prilogi I k sporočilu z dne 10. januarja 2007 menila, da je jedrska energija za energijo vetra na morju in malimi vodnimi elektrarnami vir energije, kjer nastaja najmanj ogljika;

5.   ugotavlja, da so države ustanoviteljice Evropske skupnosti za atomsko energijo v desetih poglavjih določile vrsto določb, da bi natančno opredelile razvoj jedrske energije v Skupnosti, da se te določbe še vedno uporabljajo in nenehno dopolnjujejo s sprejemanjem zakonodaje na podlagi Pogodbe Euratom ter pomembno prispevajo k varnemu delovanju jedrskih obratov v Evropi;

6.   ugotavlja, da soglasje o jedrski energiji iz leta 1957 med državami članicami ne obstaja več;

7.   ugotavlja, da so se spremenila pričakovanja o jedrski energiji, izražena pred petimi desetletji v Pogodbi Euratom; ugotavlja, da so ta pričakovanja zdaj bolj povezana s potrebo po tem, da bi Pogodba Euratom predstavljala stabilen pravni okvir, ki bi urejal nadzor rabe jedrske energije v Evropski uniji in spremljal integracijo držav, ki uporabljajo jedrsko energijo, v Evropsko unijo s prenosom pravnega reda iz Euratoma; poudarja, da so pomembna poglavja iz naslova II Pogodbe Euratom omogočila zaščito javnosti, delavcev in okolja pred ionizirajočim sevanjem (poglavje 3), razvoj raziskav na področju ravnanja z odpadki in varnosti elektrarn (poglavje 1) ter varnostni nadzor cepljivih snovi v Evropi (poglavje 7);

8.   opozarja, da so se začetne raziskovalne dejavnosti najprej razvile v okviru Pogodbe Euratom (poglavje I) in da je to privedlo do ustanovitve Skupnega raziskovalnega središča, prve raziskovalne institucije EU; poziva, da se program za jedrske raziskave in razvoj vključi v proračun splošnega okvirnega programa za raziskave ter da zanj veljata enak nadzor in javna odgovornost kot pri vseh drugih programih za raziskave;

9.   meni, da mora zakonodaja, ki je nastala na podlagi poglavja III Pogodbe Euratom (varovanje zdravja), ostati v pristojnosti Evropske unije za zagotovitev, da se osnovni standardi za varstvo delavcev in širše javnosti uporabljajo in razširijo na okolje, ter da zakonodaja na razvojni način upošteva rezultate mednarodnih znanstvenih študij;

10.   poudarja, da področje uporabe te zakonodaje ni omejeno samo na območja z jedrskimi obrati, ampak danes zajema tudi zaščito sosednjih držav članic in držav izven Evropske unije, in sicer zaradi stalnega nadzora odlaganja radioaktivnih odpadkov ter sprejetja predpisov o transportu izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, o zaščiti prehrambene verige in radiološki nevarnosti;

11.   ugotavlja, da je namen poglavja IV Pogodbe Euratom (Naložbe) pridobiti natančne informacije na ravni Skupnosti o naložbenih programih držav članic;

12.   vendar ugotavlja, da Komisija ob objavi usmeritvenih jedrskih programov Skupnosti ni dejansko ocenila potreb po jedrskih naložbah, zlasti glede na probleme pri zanesljivosti oskrbe z energijo, boju proti podnebnim spremembam ter konkurenčnosti Evropske unije ob upoštevanju oživitve jedrske industrije po vsem svetu;

13.   vendar pozdravlja v Pogodbi Euratom navedeno obveznost obveščanja o vsaki novi naložbi na jedrskem področju v Evropi, kar omogoča tudi izdelavo zemljevida vseh jedrskih dejavnostih Evropske unije, ta obveznost pa je specifična za evropsko jedrsko industrijo;

14.   ocenjuje, da bodo skupna podjetja (poglavje V Pogodbe Euratom) uporabno orodje za izvajanje javne politike, zlasti na področju raziskav, kjer je bil ta pravni instrument uporabljen že večkrat, zlasti pri ustanovitvi skupnega evropskega projekta Torus leta 1978 v Culhamu in nedavni vzpostavitvi evropskega pravnega subjekta za izgradnjo mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER);

15.   ocenjuje, da ima Pogodba Euratom z ustanovitvijo Agencije (poglavje VI), odgovorne za oskrbo uporabnikov v Uniji v skladu z načelom enakega dostopa do snovi, na voljo instrument, ki je nujno potreben v času razmisleka o zanesljivosti oskrbe z energijo;

16.   meni, da so nadzorni ukrepi (poglavje VII) eden od največjih dosežkov izvajanja Pogodbe Euratom in dajejo Komisiji možnost za natančnejše poznavanje zalog in tokov jedrskih snovi v Evropski uniji;

17.   ugotavlja, da dajejo ti nadzorni ukrepi državam dobaviteljicam jedrskih snovi resnično zagotovilo glede uporabe teh snovi ter so dopolnilo nadzoru Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) nad neširjenjem teh snovi;

18.   ugotavlja, da je na podlagi poglavja X Pogodbe Euratom (Zunanji odnosi) pristop Evropske skupnosti za atomsko energijo k več mednarodnim konvencijam, zlasti h Konvenciji o jedrski varnosti ter Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in o varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki, omogočil Skupnosti sodelovanje v mednarodnih prizadevanjih pri teh vprašanjih in spodbujanje pomembnega napredka v Evropski uniji;

19.   prav tako ugotavlja, da je Evropska skupnost za atomsko energijo na podlagi poglavja X Pogodbe Euratom sklenila številne sporazume o sodelovanju na področju raziskav, sodelovala v mednarodnih projektih, kot je Forum IV. generacije o prihodnjih reaktorskih sistemih, in vodila mednarodna pogajanja o projektu ITER;

Institucionalna razprava

20.   ugotavlja, da glavne določbe Pogodbe Euratom niso bile spremenjene od 1. januarja 1958, ko je pogodba začela veljati;

21.   potrjuje, da se mora v skladu z načelom subsidiarnosti vsaka država članica odločiti, ali bo uporabljala jedrsko energijo ali ne;

22.   nadalje ugotavlja, da nekatere države članice, ki odkrito nasprotujejo jedrski energiji in so se pridružile Skupnostima (Evropski skupnosti in Skupnosti Euratom), niso bile nikoli kakorkoli dolžne razvijati jedrsko energijo na svojem ozemlju; v skladu s tem ugotavlja, da že veliko let velja, da Pogodba Euratom pri spodbujanju jedrske energije ne nalaga obveznosti, ampak vzpostavlja pravni okvir na voljo vsem;

23.   poudarja, da Pogodba Euratom ne zavira razvoja notranjega trga za elektriko, še manj pa ovira prosti pretok blaga, oseb in kapitala; s tem v zvezi opozarja, da se skupno pravo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti nanaša na jedrske dejavnosti in ugotavlja, da na primer pretok jedrskih snovi, opreme in tehnologije znotraj in zunaj Evropske unije urejajo pravila o nadzoru snovi "z dvojno uporabo", sprejeta na osnovi trgovinske politike iz Pogodbe ES; dodaja, da za zakonodajo Euratoma veljajo konkurenčno pravo in pravila o državni pomoči iz naslova VI Pogodbe ES; zato povzema, da Pogodba Euratom v nobenem primeru ne predstavlja zaščitniškega okvira za jedrsko energijo;

24.   ugotavlja, da ponuja Pogodba Euratom državam, ki so izbrale jedrsko možnost, instrumente za razvoj (skupna podjetja, podpora raziskavam in razvoju, posojila Euratom), vendar dostopnosti teh instrumentov dodaja čvrst pravni okvir (o varovanju zdravja, nadzornih ukrepih, preskrbi), da pomiri države članice, ki niso izbrale te možnosti;

25.   ugotavlja, da pravni okvir Euratom v dobro Skupnosti velja tudi za države članice, ki ne pridobivajo jedrske energije, a imajo na svojem ozemlju raziskovalne jedrske reaktorje, ter tem državam članicam nudi instrumente (kot so okvirni programi za raziskave in razvoj Euratom), s katerimi lahko dobijo sredstva, na primer na področju medicinskih raziskav;

26.   meni, da se je bilo ne glede na razlike v mnenjih o jedrski energiji moč na osnovi določb Pogodbe Euratom izogniti širjenju jedrskih snovi, določbe o zdravju, varnosti in preprečevanju radioaktivnega onesnaževanja pa so zelo koristne in bi jih bilo treba skrbno uskladiti z določbami o zdravju in varnosti iz Pogodbe ES;

Pomanjkljivosti

27.   obžaluje, da se večje pristojnosti Evropskega parlamenta in zlasti razširitev postopka soodločanja na večino evropske zakonodaje niso upoštevala pri Pogodbi Euratom; meni, da ima Evropski parlament ne glede na tehnični značaj navedene pogodbe pravico do uradnega sodelovanja pri besedilih, katerih pravna podlaga je Pogodba Euratom;

28.   šteje dejstvo, da je Parlament skoraj povsem izključen iz zakonodajnega postopka, povezanega s Pogodbo Euratom, ter da je bil le pri enem od desetih poglavij Pogodbe sploh zaprošen za mnenje, za nesprejemljivo pomanjkanje demokratičnosti;

29.   vseeno ugotavlja, da Evropski parlament prek Medinstitucionalnega sporazuma sodeluje pri pogajanjih o okvirnem programu Euratom za jedrske raziskave in usposabljanje (2007-2011) (Okvirni program Euratom za raziskave in razvoj); ugotavlja tudi glede na dokumente, ki so bili nedavno obravnavani v Odboru Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko (Okvirni program Euratom za raziskave in razvoj, Direktiva o čezmejnih pošiljkah radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, instrument za jedrsko pomoč itd.), da Svet redno v celoti ali delno upošteva spremembe besedil Euratom, ki jih predlaga Evropski parlament, čeprav postopek predvideva samo posvetovanje z njim; vseeno meni, da to ni dovolj;

30.   poudarja pomen člena 203 Pogodbe Euratom, ker omogoča prilagodljivost – na primer z vzpostavitvijo instrumenta za jedrsko sodelovanje – pri izvajanju zakonodajnih pobud, ki prvotno niso bile predvidene v Pogodbi Euratom; meni, da je treba preučiti, kako je mogoče uporabiti člen 203 za oblikovanje novih pobud in po možnosti za prilagoditev Pogodbe Euratom;

31.   obžaluje, da na področju jedrske varnosti, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje jedrskih objektov ni usklajenih standardov z resnično dodano vrednostjo, zlasti v primerjavi z obstoječim mednarodnim okvirom;

32.   poziva Komisijo, naj se zgleduje po izkušnjah pri izvajanju konvencij IAEA (Konvencije o jedrski varnosti ter Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in o varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki) ter naj upošteva ocene Agencije za jedrsko energijo pri OECD (NEA) o najbolj naprednih nacionalnih praksah na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki; ugotavlja, da usklajene pobude za oblikovanje skupnega pristopa k jedrski varnosti, kot jih izvaja Združenje zahodnoevropskih jedrskih upravnih organov (WENRA), verjetno prispevajo k oblikovanju zakonodajne podlage;

33.   ugotavlja, kot je potrdila navedena sodba Sodišča, v zadevi C-29/99 Komisija proti Svetu, da ima Komisija pristojnosti na področju jedrske varnosti na podlagi Pogodbe Euratom in je pristojna za predložitev predlogov na tem področju;

Smernice za prihodnost

34.   ocenjuje, da je Pogodba Euratom kljub pomanjkljivostim sedaj še vedno nujen pravni okvir za države članice, ki želijo razviti svoje sektorje jedrske energije, pa tudi za države članice, ki želijo izkoristiti ugodnosti pravnega varstva zase, za svoje prebivalstvo in okolje;

35.   ponovno poziva, naj se skliče medvladna konferenca za celostno revizijo pogodbe Euratom, za odpravo zastarelih določb te pogodbe, za ohranitev regulativnega režima jedrske industrije na ravni EU, za spremembo preostalih določb ob upoštevanju sodobne in trajnostne energetske politike in za vključitev relevantnih določb v ločenem poglavju Pogodbe ES o energetiki;

36.   opozarja, da so določbe Pogodbe Euratom jedro razprave o industrijskih vprašanjih, povezanih z Lizbonsko strategijo, in energetskih vprašanj (zlasti z vidika oskrbe), v času, ko si Evropska unija prizadeva opredeliti evropsko mešanico energetskih virov, ki ima nizko vsebnost ogljika, je konkurenčna in v čim večji meri izvira z ozemlja Unije;

37.   v zvezi s tem ugotavlja, da jedrska energija Evropski uniji zdaj zagotavlja 32 % električne energije in da jo je Komisija v svojem sporočilu z dne 10. januarja 2007 označila kot enega glavnih energetskih virov brez ogljikovega dioksida in kot tretji najcenejši vir v Evropi brez internalizacije stroškov ogljikovega dioksida; zato meni, da mora Evropska unija v skladu s Pogodbo Euratom zaščititi svojo vodilno vlogo na industrijskem in tehničnem področju, zlasti zaradi velike oživitve jedrskih dejavnosti pri drugih udeležencih (Rusija, ZDA) in vstopa novih udeležencev na svetovno jedrsko prizorišče (Kitajska in Indija), ki bodo srednjeročno tekmeci Evropske unije;

38.   meni, da bi se zaradi odsotnosti pravnega okvira, določenega v Pogodbi Euratom, ponovno nacionalizirala jedrska politika v Evropi, kar bi pomenilo nazadovanje pravnega reda Skupnosti ter povečalo nevarnost pravne negotovosti za vseh 27 držav članic;

39.   poziva, naj se spoštujejo načela poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev za različne vire energije;

40.   meni tudi, da bi črtanje enega ali več poglavij iz Pogodbe Euratom ali vključitev nekaterih določb v Pogodbo ES omajalo Pogodbo Euratom kot celoto, saj bi to oslabilo nadzor uporabe jedrske energije v Evropi; dodaja, da bi pomanjkanje skladnega pravnega okvira povzročilo, da bi bilo sprejemanje pravnega reda Pogodbe Euratom za prihodnje države članice veliko bolj zapleteno;

41.   meni, da nadzor uporabe jedrske energije v Evropi glede na zelo specifične značilnosti tega energetskega vira zahteva ohranitev namenskega pravnega okvira, kot je Pogodba Euratom, kjer se že 50 let izkazuje uporabnost vseh njenih določb; dodaja, da bi njena delna vključitev v hipotetično poglavje o energiji v Pogodbi ES oslabila celoten pravni nadzor jedrske energije v Evropi in odpravila posebne postopke nadzora nad jedrsko energijo, ki jih zdaj vsebuje Pogodba Euratom;

42.   vendar meni, da je treba Pogodbo Euratom nekoliko prenoviti;

43.   meni, da je ne glede na možnost kratkoročnih prilagoditev potrebna celovita revizija Pogodbe Euratom, da se nadomesti pomanjkanje demokratičnosti ter da so vprašanja skupne varnosti in zaščite v središču jedrskih dejavnosti Unije in njenih držav članic;

44.   poziva k prenovi postopkov odločanja pri Pogodbi Euratom, kar bi omogočilo tesnejše sodelovanje Evropskega parlamenta v zakonodajnih postopkih na jedrskem področju, večjo preglednost in večje sodelovanje državljanov Unije; zato poziva Svet in Komisijo, naj obravnavata pomanjkanje demokratičnosti pri Pogodbi Euratom in v postopek soodločanja vključita zakonodajo, ki se sprejema v skladu s to pogodbo;

45.   meni, da se lahko te spremembe izvedejo na podlagi člena 203 Pogodbe Euratom, ne da bi to hkrati pomenilo spremembe v strukturi in vsebini te pogodbe; poziva Svet, da preuči to možnost;

46.   ugotavlja, da je treba glede na potrebno prilagoditev evropske energetske politike in podaljšanje življenjske dobe elektrarn na ravni Skupnosti nujno razviti trdno zakonodajo in sprejeti konkretne ukrepe na področjih jedrske varnosti, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje jedrskih objektov ter prispevati k zagotavljanju, da spodbujanje raziskav in razvoja na področju varne uporabe jedrske energije pritegne čim več pozornosti in dobi čim več podpore; poziva Komisijo, naj pregleda ustrezne osnutke zakonodajnih predlogov in predloži nove predloge za direktive o varnosti jedrskih objektov, ravnanju z odpadki ter o zaprtju in razgradnji jedrskih objektov, pri čemer naj upošteva načelo, da plača povzročitelj obremenitve;

47.   poziva Komisijo in Svet, naj hitro preučita to vprašanje in se o njem posvetujeta z Evropskim parlamentom;

48.   poziva k razvoju programov za izobraževanje in usposabljanje na jedrskem področju na evropski ravni in k ukrepom za zagotavljanje financiranja ambicioznih raziskovalnih programov, da bo mogoče odgovoriti na izzive na področjih fisije (varnost, ravnanje z odpadki, prihodnji reaktorji) in varstva pred sevanjem ter zagotoviti potrebno ohranjanje ustrezne pripravljenosti in človeških virov, da ostaja odprta možnost uporabe jedrske energije na podlagi trajnostne in konkurenčne evropske industrije;

49.   poziva k uvedbi evropskega mehanizma za usklajevanje najboljših nacionalnih praks za zaščito delavcev in javnosti pred sevanjem, ki bi dopolnil usklajevanje v tem sektorju, doseženo s Pogodbo Euratom;

50.   močno spodbuja Komisijo, naj redno pripravlja, kot predvideva Pogodba Euratom, dejansko v prihodnost usmerjene usmeritvene jedrske programe za jedrsko proizvodnjo in naložbene cilje v globalnem okviru vse večje konkurence v tem sektorju, pri čemer naj bodo upoštevani tudi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; v zvezi s tem ugotavlja, da je uporaba vseh drugih energetskih virov tudi v nacionalni pristojnosti, cilji (včasih celo zavezujoči) pa so vseeno določeni na ravni Skupnosti kot v primeru obnovljivih virov energije;

51.   poziva Svet, naj ob upoštevanju cilja zanesljivosti oskrbe in ciljev za zmanjšanje emisij CO2 opredeli usklajeno politiko, ki bi povsem v skladu z varnostnimi zahtevami spodbudila naložbe, namenjene podaljšanju življenjske dobe in izboljšanju delovanja obstoječih reaktorjev, ter tudi naložbe v nove zmogljivosti;

52.   obravnava pobudo Sveta za predvideno ustanovitev evropske skupine na visoki ravni za jedrsko varnost, zaščito in ravnanje z odpadki;

53.   pozdravlja pobudo o ustanovitvi evropskega jedrskega foruma za spodbujanje razprave na visoki ravni, ki bi vključevala politike, industrijo in civilno družbo;

54.   poziva k oživitvi vloge Agencije za preskrbo Euratom in k izvajanju pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbo Euratom, v celoti; meni, da je treba to vlogo obravnavati manj z vidika pomanjkanja urana ter bolj z vidika konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe, vključno z oskrbo s proizvedenim jedrskim gorivom; ocenjuje, da ji določbe Pogodbe Euratom omogočajo, da postane pravi observatorij za energijo na jedrskem področju, in v tem smislu spodbuja sedanje razmišljanje o izboljšanju položaja Agencije za preskrbo Euratom;

55.   poziva k nadaljevanju intenzivnega mednarodnega sodelovanja, ki temelji na Pogodbi Euratom, in poziva k stalni krepitvi sodelovanja z IAEA, da bi se preprečili podvojevanje ukrepov IAEA in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter da bi zagotovili največjo stopnjo zaščite na področjih varstva pred sevanjem, jedrske varnosti in neširjenja jedrskih snovi;

56.   poziva, naj se nadaljuje mednarodno sodelovanje na področju raziskav in razvoja na visoki ravni kot pri projektu ITER ali Forumu IV. generacije o prihodnjih reaktorskih sistemih;

o
o   o

57.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Odločitev v zadevi 1/78, PSES 1978, str. 2151.
(2) Zadeva C-161/97 P, Kernkraftwerke Lippe-Ems Gmbh proti Komisiji Evropskih skupnosti, PSES 1999, str. I-02057.
(3) Zadeva C-29/99, Komisija Evropskih skupnosti proti Svetu Evropske unije, PSES 2002, str. I-11221.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0603.
(5) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0599.
(7) UL L 337, 5.12.2006, str. 21.
(8) UL L 400, 30.12.2006, str. 60.Popravljena verzija v UL L 54, 22.2.2007, str. 21.
(9) UL L 400, 30.12.2006, str. 1. Popravljena verzija v UL L 54, 22.2.2007, str. 4.
(10) UL L 400, 30.12.2006, str. 404. Popravljena verzija v UL L 54, 22.2.2007, str. 139.
(11) UL L 400, 30.12.2006, str. 434. Popravljena verzija v UL L 54, 22.2.2007, str. 149.
(12) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 108.
(13) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 117.
(14) S Pogodbo o Evropski uniji, podpisano 7. februarja 1992 v Maastrichtu.


Zaščita okolja pred sevanjem po nesreči vojaškega letala na Grenlandiji
PDF 270kWORD 44k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o zaščiti okolja pred sevanjem po nesreči vojaškega letala na Grenlandiji (peticija št. 720/2002) (2006/2012(INI))
P6_TA(2007)0182A6-0156/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju peticije št. 720/2002,

–   ob upoštevanju člena 21 Pogodbe ES, ki dodeljuje vsakemu državljanu Unije pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament v skladu s členom 194 Pogodbe,

–   ob upoštevanju člena 107c Pogodbe Euratom in člena 194 Pogodbe ES, ki dodeljujeta vsakemu državljanu Unije in vsem fizičnim ali pravnim osebam s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovijo na Evropski parlament peticijo glede vprašanj, ki spadajo na področje delovanja Skupnosti in ki predlagatelje peticije neposredno zadevajo,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja(1),

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. aprila 2005 in 9. marca 2006 v zadevi C-61/03 Komisija proti Združenemu kraljestvu in zadevi C-65/04 Komisija proti Združenemu kraljestvu,

–   ob upoštevanju člena 192(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6–0156/2007),

A.   ob upoštevanju bistvenih vprašanj in resnih težav, na katere je opozoril predlagatelj peticije, ter ključnega pomena, ki jo ima cilj varovanja zdravja prebivalstva in okolja pred nevarnostmi, povezanimi z uporabo jedrske energije, kot jo priznava Sodišče Evropskih skupnosti,

B.   ker je peticija razkrila, da so bili delavci in posamezniki po nesreči vojaškega letala Združenih držav B-52, ki je prevažalo jedrsko orožje, v mestu Thule na Grenlandiji leta 1968 obsevani z izredno nevarnim plutonijem za izdelavo orožja,

C.   ker je veliko preživelih prebivalcev mesta Thule umrlo zaradi bolezni, povezanih s sevanjem, ker ni bilo zadostnega spremljanja njihovega zdravstvenega stanja, trenutni preživeli pa tvegajo, da bodo zboleli za takšno smrtonosno boleznijo,

D.   ker bi spremljanje zdravstvenega stanja preživelih v mestu Thule olajšalo zgodnje odkrivanje bolezni, povezanih s sevanjem, in zdravljenje teh bolezni,

E.   ker je danska vlada navedla, da namerava spodbujati največjo odprtost glede postopka "čiščenja" po nesreči v mestu Thule,

F.   ker člen 2(b) Pogodbe Euratom navaja, da Skupnost postavlja enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo uporabo,

G.   ker je Sodišče Evropskih skupnosti odločilo, da je poglavje Pogodbe Euratom o varovanju zdravja "smiselna celota, ki podeljuje Komisiji pristojnosti precejšnjega obsega, da se zavaruje prebivalstvo in okolje pred tveganjem jedrske kontaminacije"(2), in ker je podprlo tudi široko razlago določb tega poglavja, da se "zagotovi dosledno in učinkovito varovanje zdravja prebivalstva pred nevarnostmi, ki izhajajo iz ionizirajočih sevanj, ne glede na njihov izvor"(3),

H.   ker Komisija in Kraljevina Danska nista želeli priznati uporabnosti Pogodbe Euratom in sekundarne zakonodaje, sprejete v okviru te pogodbe, za posledice nesreče v mestu Thule,

1.   ugotavlja, da se v skladu z ustaljeno prakso Sodišča Evropskih skupnosti za prihodnje vplive razmer, ki so nastale pred začetkom veljavnosti nove zakonodaje, načeloma uporabljajo nova pravila zakonodaje Skupnosti;

2.   je sklenil, da se je Pogodba Euratom začela uporabljati takoj in je bila za Kraljevino Dansko zavezujoča od datuma njenega pristopa, pri čemer se je uporabljala za prihodnje vplive razmer, ki so nastale pred pristopom Kraljevine Danske k Skupnostim;

3.   ugotavlja, da se je Pogodba Euratom uporabljala za Grenlandijo dvanajst let, in sicer od pristopa Danske leta 1973 do začetka veljavnosti Pogodbe, ki glede na Grenlandijo spreminja pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, z dne1. januarja 1985; vendar glede na to, da ta pogodba nima učinka za nazaj, meni, da Kraljevino Dansko še vedno zavezujejo vse obstoječe pravne obveznosti v zvezi z dogodki, ki so se na Grenlandiji zgodili pred 1. januarjem 1985, in da posledice nesreče iz leta 1968 za zdravje ljudi niso omejene na Grenlandijo, saj je znano, da se je veliko delavcev, vključno z evropskimi državljani, preselilo na celinski del Danske;

4.   je seznanjen z nedavno sodno prakso, da se "Pogodba Euratom ne uporablja za uporabo jedrske energije v vojaške namene"(4); vendar meni, da je Sodišče Evropskih skupnosti svojo omejevalno razlago področja uporabe Pogodbe Euratom jasno povezalo s potrebo po zaščiti bistvenih interesov nacionalne obrambe držav članic;

5.   vztraja, da se navedeno omejevanje področja uporabe Pogodbe Euratom ne sme uporabiti za neizvajanje zakonodaje s področja zdravja in varnosti v razmerah, v katerih domnevni vojaški namen zadeva tretjo državo, v katerih se z uporabo jedrske energije krši mednarodni sporazum in v katerih je edina možna povezava z obrambnimi interesi države članice ta, da je bil jedrski material sproščen na njenem ozemlju;

6.   ugotavlja, da se člen 2(3) Direktive 96/29/Euratom uporablja v primerih trajne izpostavljenosti, ki izvira iz dolgotrajnih posledic izrednih radioloških dogodkov;

7.   poziva Kraljevino Dansko, da v tesnem sodelovanju z organi Grenlandije in v skladu s členom 38 Direktive vpelje nadzor in intervencijske ukrepe glede trajnih posledic nesreče v mestu Thule ter da v skladu s členom 53 Direktive uredi spremljanje izpostavljenosti sevanju in izvede ustrezne intervencije, glede na dejansko stanje;

8.   glede na to, da so temeljne pravice sestavni del splošnih načel zakonodaje Skupnosti, in ob upoštevanju pozitivnih obveznosti, ki izhajajo iz členov 2 in 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, poziva tiste države članice, ki se ukvarjajo z nevarnimi dejavnostmi, ki bi lahko imele prikrite škodljive posledice za zdravje tistih, ki sodelujejo pri teh dejavnostih, da zagotovijo vzpostavitev učinkovitega in dostopnega postopka, ki takšnim izpostavljenim osebam omogoča iskanje vseh pomembnih in ustreznih informacij;

9.   poziva države članice, da začnejo nemudoma izvajati in uporabljati Direktivo 96/29/Euratom, in zahteva od Komisije, da odločno preganja kakršno koli neizpolnjevanje teh obveznosti;

10.   dvomi, da je Kraljevina Danska v celoti izpolnjevala obveznosti v skladu z Direktivo 96/29/Euratom glede nesreče v mestu Thule in njenih posledic;

11.   je zelo zaskrbljen zaradi obstoječe vrzeli v varovanju javnega zdravja v zvezi z uporabo jedrske energije v vojaške namene;

12.   poziva Komisijo, da predloži predlog, v katerem so obravnavane zelo pomembne posledice uporabe jedrske energije v vojaške namene za javno zdravje in okolje, da se zapolni ta vrzel;

13.   meni, da se temeljne določbe Pogodbe Euratom od njenega začetka veljavnosti niso bistveno spremenile in jih je treba posodobiti;

14.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Kraljevine Danske.

(1) UL L 159, 29.6.1996, str. 1.
(2) Zadeva 187/87 Saarland [1988] ECR 5013, odstavek 11.
(3) Zadeva C-70/88 Parlament v. Svet [1991] ECR I-4529, odstavek 14.
(4) Zadeva C-61/03 Komisija v. Združeno kraljestvo [2005] ECR I-2477, "reaktor Jason", odstavek 44.


Stanovanjska in regionalna politika
PDF 139kWORD 80k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o stanovanjski in regionalni politiki (2006/2108(INI))
P6_TA(2007)0183A6-0090/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zakonodaje o strukturnih skladih za obdobje 2007-2013,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2006 o tematski strategiji za urbano okolje(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o urbani razsežnosti v okviru širitve(2),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 12. februarja 2001 o kakovosti arhitekturne zasnove mestnega in podeželskega okolja(3),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije: Kohezijska politika in mesta: prispevek mest in naselij k rasti in zaposlovanju v regijah (KOM(2006)0385),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije: Tematska strategija za urbano okolje (KOM(2005)0718),

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 22. junija 2005: Energetska učinkovitost ali Narediti več z manj (KOM(2005)0265),

–   ob upoštevanju Bristolskega sporazuma z dne 7. decembra 2005, ki med osmimi značilnostmi trajnostne zasnove mesta navaja kakovostno, dobro načrtovano in dobro zgrajeno mestno okolje,

–   ob upoštevanju Socialne listine Sveta Evrope - revidirana različica (STE 163), podpisane v Strasbourgu dne 3. maja 1996,

–   ob upoštevanju Evropske stanovanjske listine, ki jo je 26. aprila 2006 sprejela medskupina za mestna in stanovanjska vprašanja,

–   ob upoštevanju Vancouverske izjave o naseljih, objavljene na konferenci Združenih narodov o dostojnem bivanju (Habitat 1), ki je potekala od 31. maja do 11. junija 1976 v Vancouvru;

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij (345/2006) in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (407/2007) v skladu s členoma 117 in 118 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0090/2007),

A.   ker pomanjkanje dostojnih stanovanj po dostopnih cenah neposredno vpliva na življenje državljanov, saj omejuje možnosti za socialno vključevanje in mobilnost tako v mestih kot na podeželju,

B.   ker se številna mesta v Evropski uniji srečujejo z velikimi stanovanjskimi težavami, kot so prevelika ali nezadostna ponudba, odvisno od regije ali države, brezdomstvo, izjemen porast stroškov nakupa in vzdrževanja ter slabo stanje stanovanjskih objektov; ker slabo vzdrževanje pogosto vodi v rušenje obstoječega stanovanjskega premoženja, kar lahko zaradi pomanjkanja celostne razvojne strategije privede do novih neenakosti na stanovanjskem področju,

C.   ker je treba vprašanje stanovanj v mestih obravnavati kot del širšega urbanističnega načrtovanja, povezanega s težavami, kot so osiromašenje nekaterih četrti, propadanje okolja (onesnaženost zraka in vode, hrup, odpadki, pregosta naseljenost itd.), slabo delovanje javnih storitev, dostopnost, varnost itd.,

D.   ker zaradi nerešenih stanovanjskih problemov prihaja do družbene segregacije in getoizacije,

E.   ker imata demografski razvoj in izseljevanje lahko ponekod za posledico manjše povpraševanje po stanovanjih, prazna stanovanja in zaprtje zlasti kulturne in socialne infrastrukture, kar znižuje kakovost življenja v teh mestnih predelih, kjer največkrat ostanejo zgolj socialno šibkejše kategorije prebivalstva,

F.   ker kombinacija nizkih dohodkov, visokih cen energije in neustreznega ogrevanja ter izolacije privedejo do revščine in energetske izključenosti,

G.   ker se stanovanjska problematika ne omejuje zgolj na izgradnjo bivalnih površin, pač pa zajema tudi socialno infrastrukturo (kulturne centre, knjižnice, stadione, prostore za srečevanje in druženje itd.), ki so pomemben dejavnik družbenega vključevanja in preprečevanja občutka odtujenosti, ki je še posebej razširjen v velikih mestnih naseljih,

H.   ker je socialna izključenost v nasprotju z evropskim socialnim modelom,

I.   ker je treba poskrbeti za to, da bodo mestna središča in četrti ohranila utrip in da bodo ohranjene bistvene značilnosti zgradb, razglašenih za zgodovinski spomenik,

J.   ker širjenje mest poraja mnoge socialne in gospodarske težave, zlasti v prometu (preobremenjenost javnega prometa, odvisnost od osebnih avtomobilov) in okolju (povečana raba energije, onesnaženost), in težave, povezane z dostopnostjo storitev,

K.   ker je pomembna obnova in sprememba namembnosti opuščenih industrijski območij in zaščita še neokrnjenih območij,

L.   ker k razcvetu mestnih območij prispevajo finančni instrumenti kohezijske politike s spodbujanjem sanacije propadajočih skupnih površin, izvajanjem varnostnih ukrepov in preprečevanjem prestopništva, z ukrepi za učinkovito rabo vode in energije, s podporo socialnemu vključevanju itd.,

M.   ker se v velikih montažnih stanovanjskih objektih srečujejo s posebnimi problemi , kot so kakovost bivanja in težave, povezane z obnovo infrastruktur (financiranje vzdrževalnih in obnovitvenih del ter iskanje ustreznih tehničnih in tehnoloških rešitev),

N.   ker so z uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) na voljo sredstva za rešitev številnih posebnih primerov stanovanjskih vprašanj v novih državah članicah(4),

O.   ker so nastale težave z lastništvom stanovanj, zlasti zaradi neustreznih predpisov v zvezi z najemom in prenosom lastništva v nekaterih državah članicah,

P.   ob upoštevanju sedmega okvirnega programa za raziskave(5),

Q.   ob upoštevanju finančnih pobud Jeremie(6) in Jessica(7), ki sta bili oblikovani, prva v sodelovanju z Evropskim investicijski skladom in druga z Evropsko investicijsko banko,

R.   ker je stanovanjski sektor pomemben vir delovnih mest tako na področju gradnje kot obnove, preoblikovanja, storitev na lokalni ravni in finančnih storitev,

S.   ker je Svet za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in varstvo potrošnikov kot prednostno nalogo evropske strategije socialnega vključevanja in socialnega varstva izpostavil problematiko brezdomcev in izključenosti zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja,

T.   ker za naložbe v socialna stanovanja velja, da že igrajo in še bodo igrale bistveno vlogo pri reševanju stanovanjskega vprašanja številnih prebivalcev, za katere so cene na stanovanjskem trgu nedostopne;

1.   meni, da je pravica do primernega in kakovostnega stanovanja po razumni ceni pomembna temeljna pravica, ki jo priznavajo razne mednarodne listine in ustave držav članic;

2.   želi, da države članice sprejmejo zakonske predpise, ki bodo zagotovili izvajanje pravice do primernega stanovanja dobre kakovosti in po dostopni ceni;

3.   meni, da prenova stanovanj za socialne namene in namene energetske učinkovitosti ni zgolj vprašanje, s katerim se morajo spopasti v urbanih naseljih, pač pa se je treba ustrezno odzvati na velike izzive, s katerimi se sedaj soočajo na podeželju, zlasti še v novih kohezijskih državah;

4.   želi, da se na evropski ravni določijo kazalniki kakovosti za opredelitev pojma primernega stanovanja;

5.   poudarja, da je za EU pomembno, da sprejme evropsko deklaracijo o stanovanjskem vprašanju na podlagi listine, ki jo je sprejela medskupina Parlamenta za mestna in stanovanjska vprašanja ter listine, ki so jo odobrile zastopane politične skupine; v zvezi s tem predlaga Odboru za regionalni razvoj, naj prevzame pobudo glede tega;

6.   vztraja, da je treba v okviru Lizbonske strategije okrepiti pravico do stanovanjske pomoči, kar bi omogočalo doseganje cilja socialnega vključevanja, to pa bi prispevalo tudi k resnični mobilnosti delavcev;

7.   vztraja, da je treba stanovanjsko politiko obravnavati v okviru politike prostorskega načrtovanja, ki spodbuja družbeno ravnovesje in raznolikost;

8.   upa, da bodo odgovorni na nacionalni in lokalni ravni sprejeli ukrepe, ki bodo mladim omogočili, da laže pridejo do prvega stanovanja;

9.   poziva Komisijo, naj stanovanjsko problematiko vključi v razpravo o mestih in trajnostnem razvoju regij ter v program dela skupne delovne skupine, ustanovljene za usklajevanje politike na področju urbane razsežnosti;

10.   poudarja pomen, ki ga imajo vprašanja varnosti v zvezi s/z:

   kriminalom, zlasti v revnih četrtih,
   stavbami (gradbeni in obratovalni standardi),
   električno, plinsko, vodovodno in komunalno infrastrukturo ter ogrevalnimi sistemi (varnost obstoječih sistemov in sanacijskih tehnologij in zamenjava zastarelih cevi);

11.   meni tudi, da je treba na skladen način obravnavati različne razsežnosti trajnostnega razvoja (solidarnost, okolje in energija), dostopnost, zdravje, varnost in kakovost uporabe ter zagotoviti, da bo strošek izboljšave stanovanj primerljiv s sredstvi, s katerimi razpolagajo gospodinjstva;

12.   poudarja pomen kulturnih centrov, medkulturnega dialoga in skupnih projektov, ki jih vodi več četrti skupaj, saj to pripomore k boljšemu vključevanju različnih skupnosti, ki živijo v mestih, predmestjih in bližnjih podeželskih predelih;

13.   poudarja, da je treba v razpravo o stanovanjski problematiki vključiti tudi stanovanjsko problematiko na podeželju ter tako prispevati k oblikovanju uravnotežene politike prostorskega načrtovanja, ki preprečuje segregacijo in upadanje števila prebivalcev na podeželju, še posebej ob upoštevanju številnih ovir, s katerim se srečujejo na teh območjih, kot so nizki dohodki, razpršena naselja in objekti v slabem stanju ter pomanjkanje najemniških, socialnih ali drugih stanovanj;

14.   opozarja tudi na posebnosti stanovanjskih vprašanj v malih mestih; meni, da so ta za podeželsko prebivalstvo privlačna ne le zaradi možnosti zaposlitve, pač pa tudi zato, ker omogočajo pridobitev višje stopnje izobrazbe in usposobljenosti ter ustrezajo zdravstvenim in kulturnim potrebam ljudi; poudarja, da je treba to vlogo majhnih mest nadalje razvijati, saj je tesno povezana s prestrukturiranjem podeželja, zlasti kar zadeva zdravstvene storitve, srednješolsko izobraževanje, razvoj malih in srednje velikih podjetij, turizem, zdraviliški sektor itd.;

15.   meni, da je za podeželske predele nujno treba predlagati spodbujevalne ukrepe za nakup, sanacijo in obnovo starih objektov, treba je podpreti javne in zasebne organe za svetovanje in pomoč posameznikom in podjetnikom pri njihovi namestitvi in izboljšati ponudbo javnih in zasebnih socialnih stanovanj, tako novih kot obnovljenih;

16.   spodbuja Komisijo, naj pripravi poglobljeno študijo stanovanjskih stroškov in povpraševanja na stanovanjskem in nepremičninskem trgu, države članice pa naj o tem pridobijo natančnejše podatke, pri čemer naj se bolje upošteva različno sestavo stanovalcev, spreminjanje tradicionalnih družinskih struktur, posebni položaj mladih in staranje ter upadanje prebivalstva; nadalje poziva države članice, naj pri načrtovanju in preoblikovanju stanovanjskih projektov ter zbiranju podatkov upoštevajo dostopnost in pogostost uporabe tehnične, socialne, kulturne in prometne infrastrukture;

17.   poudarja, da bi bilo treba stanovanjsko vprašanje kot nacionalno problematiko po načelu subsidiarnosti pretežno obravnavati na lokalni ravni, zaradi česar bi bilo treba pomoč ponuditi občinam; meni, da bi določitev evropskih smernic prispevala k izboljšanju zmogljivosti za reševanje teh problemov;

18.   meni, da je glede na številne dejavnike, ki vplivajo na stanovanjsko problematiko, nujen celovit pristop, ki bo zasnovan na načelu subsidiarnosti in bližine ter bo omogočil sočasno vzpostavitev različnih odločilnih dejavnikov za boljšo dostopnost do stanovanj, večjo kakovost objektov in življenja za vse generacije ter večjo privlačnost urbanega in podeželskega okolja;

19.   poudarja, da se večina socialnih stanovanj nahaja v zdravstveno ne najbolj ugodnem okolju in je njihova kakovost takšna, da ne zagotavlja dobrih življenjskih pogojev, zato je treba ne le spodbujati urejanje stanovanjskega vprašanja prek razvojnih dejavnosti, financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ampak tudi poskrbeti za bolj zdravo okolje uporabnikov socialnih stanovanjih, na ta način pa za kakovost njihovega življenja;

20.   meni tudi, da ima celosten pristop več možnosti za uspeh, če ga pripravijo lokalne in regionalne oblasti, ki imajo splošen pregled in lažje na najboljši način usklajujejo politike in pobude, ki se izvajajo v njihovem okolju, s tem pa prispevajo k dolgoročni viziji razvoja mesta. Zato spodbuja države članice, naj v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu vključijo mesta v načrtovanje in upravljanje strukturnih skladov, namenjenih sofinanciranju ukrepov s področja urbanizma, ki so upravičeni do sredstev v okviru operativnih programov, ter da na mesta prenesejo njihovo izvajanje;

21.   poziva države članice in/ali lokalne oblasti, da pri pripravi programov za urejanje stanovanjskega vprašanja, financiranih iz sredstev Skupnosti, zagotovijo, da bodo lokalne skupnosti na osnovi priporočila finskega predsedstva z naslovom "Zdravje v vseh politikah" izvedle oceno vpliva na zdravje, saj bodo na ta način pridobljene ugotovitve omogočale vzpostavitev zdravega okolja za socialno šibke;

22.   poudarja nujnost dialoga in posvetovanja med različnimi ravnmi lokalnih, regionalnih in vladnih oblasti za zagotovitev skladnega javnega in družbeno odgovornega ukrepanja prek horizontalnega usklajevanja (med vsemi politikami Skupnosti s področja stanovanjske problematike), vertikalnega usklajevanja (med dejavniki, ki se s to problematiko ukvarjajo na različnih ravneh, tj. evropski, državni, regionalni in lokalni) in mešanega usklajevanja (med javnimi organi, predstavniki družbeno-gospodarskega življenja in civilno družbo); izraža željo po obsežnem sodelovanju stanovalcev in njihovih organizacij, da bi dejansko lahko opredelili skupne cilje v zvezi z revitalizacijo, sanacijo, upravljanjem in ohranjanjem mestnega okolja;

23.   spodbuja k večji koordinaciji finančnih tokov in politik, ki vplivajo na stanovanjsko problematiko, zlasti z zagotavljanjem usklajenosti med ukrepi, ki jih podpira ESRR, finančnima instrumentoma Jessica in Jeremie, sedmim okvirnim programom za raziskave ter drugimi pobudami s področja stanovanjske problematike in prenove mest na evropski, državni regionalni in lokalni ravni, s posebno pozornostjo, namenjeno modernizaciji in obnovi stanovanjskih zgradb v zgodovinskih delih mest;

24.   izraža željo, da bi se ob predvideni reviziji uredb v zvezi s kohezijsko politiko leta 2009 ponovno odprla razprava o možnosti, da bi bile za varčevanje z energijo in zaščito okolja do skladov Skupnosti za prenovo socialnih stanovanj, ki jih sedaj prejemajo le nekatere države, upravičene vse države članice, saj so stanovanjske potrebe pereče po vsej Evrope; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj pobudo Jessica izvajata pod enakimi pogoji v vseh državah, vključno s stanovanjsko politiko v okviru celostnega pristopa;

25.   spodbuja zadevne države članice, naj v polni meri uporabijo sredstva, ki jih za reševanje stanovanjske problematike zagotavlja ESRR;

26.   poziva Komisijo, da pri nadzoru intervencij iz strukturnih skladov posebno pozornost nameni temu, da bodo pri gradnji socialnih stanovanj s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov polno upoštevana določila člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1080/2006 in da bodo privedla do tega, da bodo socialno šibkejšim kategorijam prebivalcev na voljo ustrezna stanovanja;

27.   potrjuje svojo podporo okrepljenemu partnerstvu med javnimi organi, predstavniki družbeno-gospodarskega življenja in civilno družbo ter poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev, še zlasti pri obnovi montažnih zgradb in opuščenih industrijskih območij;

28.   podpira ukrepe Komisije za rabo trajnostne energije, ki je namenjena ozaveščanju evropskih državljanov o nujnosti zmanjšanja porabe energije v gospodinjstvih; prav tako spodbuja Komisijo, da pospeši izvajanje obsežne informativne kampanje v okviru akcijskega načrta za energetsko učinkovitost;

29.   poziva Komisijo, naj v stanovanjskem sektorju spodbuja uporabo novih tehnologij in učinkovitejših gradbenih proizvodov, ki omogočajo manjšo porabo energije;

30.   poziva Komisijo, naj začne v okviru programa SAVE(8) izvajati pilotne ukrepe za sektor socialnih stanovanj, s katerimi bo spodbujala in širila najboljše projekte na področju energetske učinkovitosti;

31.   poudarja pomen izmenjave dobrih praks v stanovanjski politiki in spodbuja Komisijo, da oblikuje tematska omrežja za stanovanjsko vprašanje, podobna tistim v okviru programa URBACT; v zvezi s tem z zanimanjem sprejema pobudo Komisije "Regije za gospodarsko spremembo" (KOM(2006)0675) in pričakuje predstavitev načinov njenega izvajanja;

32.   spodbuja Komisijo, naj ustvari spletno stran v vseh jezikih Unije, ki bo nekakšen forum za sodelovanje ter izmenjavo informacij in dobrih praks po vzorcu evropskega omrežja urbanističnega znanja (EUKN – European Urban Knowledge Network);

33.   poziva Komisijo, naj pripravi študijo o porazdelitvi pristojnosti in odgovornosti med državno, regionalno in lokalno ravnijo ter pravnem okviru za stanovanjsko vprašanje v posameznih državah članicah; meni, da bo študija omogočila premišljeno sprejemanje sklepov in določitev obsega delovanja EU na področju stanovanjskega vprašanja, tako da bodo ukrepi Skupnosti predstavljali resnično dodano vrednost v primerjavi z državnimi, regionalnimi in lokalnimi ukrepi, ob upoštevanju poslanstva držav članic pri zagotavljanju dostojnih stanovanj dobre kakovosti in po dostopni ceni, kar je v splošnem interesu;

34.   močno podpira idejo o poenostavitvi birokracije na vseh ravneh za bolj učinkovito načrtovanje in upravljanje z zemljišči;

35.   poudarja pomen usposabljanja izvajalcev na terenu, vključno s posebnim usposabljanjem v zvezi z urbanističnim načrtovanjem, gradnjo, sanacijo, upravljanjem in ohranjanjem obstoječe stavbne dediščine, in spodbuja financiranje tečajev usposabljanja v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS);

36.   poudarja, kako pomembno je, da organi za upravljanje z zemljišči v fazi oblikovanja in izvajanja politik prostorskega načrtovanja in načrtovanja posegov upoštevajo dostopnost stanovanj, javnih storitev in mestnega prometa za invalidne osebe in starejše ter načrtujejo površine za gibanje in rekreacijo otrok in mladine;

37.   spodbuja skupino EIB in Komisijo, naj v okviru pobude Jeremie in v sinergiji s pobudo Jessica vzpostavita posebno strategijo za razmah gradbeništva zlasti v novih državah članicah, pri čemer naj bi šlo za strukturno pomoč razvoju stanovanjskega sektorja, kjer bi se okrog urbanističnih načrtov zbrali lokalni in regionalni viri;

38.   spodbuja državne, regionalne in lokalne oblasti, naj opredelijo raznolikost razmer v mestih in območjih držav članic ter stanovanjsko politiko oblikujejo in ponovno pregledajo v skladu z načelom dolgoročne izvedljivosti;

39.   poziva nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, da se v prvi vrsti spopadejo z eno od osrednjih nalog stanovanjske politike, ki je odprava brezdomstva;

40.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0367.
(2) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 127.
(3) UL C 73, 6.3.2001, str. 6.
(4) Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj: člen 7(2) in uvodni izjavi 5 in 6.
(5) Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013).
(6) Skupna evropska sredstva za mikro, mala in srednje velika podjetja.
(7) Skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja.
(8) SAVE – večletni program za spodbujanje energetske učinkovitosti


Prihodnja regionalna politika in inovacije
PDF 241kWORD 104k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o prispevanju prihodnje regionalne politike k inovativni zmogljivosti Evropske Unije (2006/2104(INI))
P6_TA(2007)0184A6-0096/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 3, 158, 159 in 160 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(1) ter popravka Uredbe(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada(3),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj(4),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu(5),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropski skupini za ozemeljsko sodelovanje(6),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(7),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(8),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2005 o znanosti in tehnologiji - smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju(10),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Kohezijska politika za podporo rasti in novim delovnim mestom: Strateške smernice Skupnosti, 2007–2013" (KOM(2005)0299),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU" (KOM(2006)0502),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Več raziskav in inovacij - naložba za rast in zaposlovanje: Skupni pristop" (KOM(2005)0488),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskem parlamentu z naslovom "Kohezijska politika in mesta: prispevek mest k rasti in delovnim mestom v regijah" (KOM(2006)0385),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Tretje poročilo o napredku glede kohezije: K novemu partnerstvu za rast, delovna mesta in kohezijo" (KOM(2005)0192),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz Lizbone z dne 23. in 24. marca 2000,

−   ob upoštevanju Evropske listine za mala podjetja, ki jo je pozdravil Evropski svet na svojem vrhu v Feiri dne 19. in 20. junija 2000,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu svetu spomladi 2006 z naslovom "Čas za višjo prestavo: Novo partnerstvo za rast in delovna mesta" (KOM(2006)0030),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu svetu na neuradnem srečanju v Lahtiju dne 20. oktobra 2006 z naslovom "Inovacijam prijazna, sodobna Evropa" (KOM(2006)0589),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu svetu z naslovom "Evropski tehnološki inštitut: nadaljnji koraki v zvezi z njegovo ustanovitvijo" (KOM(2006)0276),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Regije za gospodarsko spremembo" (KOM(2006)0675),

–   ob upoštevanju poročila, ki ga je za Komisijo pripravila neodvisna skupina strokovnjakov za raziskave in razvoj pod vodstvom Eska Aha, z naslovom "Ustvarjati inovativno Evropo" z januarja 2006, končnega poročila evropskega svetovalnega odbora za raziskave z naslovom "Spodbujanje regionalnih možnosti za raziskave in razvoj" iz novembra 2005 in delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Inovacijske strategije in ukrepi: rezultat petnajstih let regionalnih izkušenj" iz oktobra 2006,

–   ob upoštevanju Evropskega poročila o napredku na področju inovacij 2006 (TrendChart),

–   ob upoštevanju stališč in mnenj Odbora regij,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A6-0096/2007),

A.   ker ima regionalna politika poleg odobravanja projektov in upravljanja strukturnih skladov vlogo tudi pri vzpostavljanju inovativne zmogljivosti EU, kar zajema spekter dodatnih znanstvenih, tehnoloških, pravnih, finančnih, gospodarskih, trgovinskih, organizacijskih, upravnih, energetskih, okoljskih, izobraževalnih, družbenih ter zdravstvenih in kulturnih ukrepov, usmerjenih v zagotavljanje resnične kohezije znotraj Skupnosti,

B.   ker naložbe same po sebi ne zagotavljajo razvoja, vendar ob izvajanju ustrezne politike in ob podpiranju ukrepov za spodbujanje rasti lahko postanejo ključno razvojno orodje,

C.   ker bi moralo vzpostavljanje inovativne zmogljivosti služiti za zmanjševanje razlik med regijami in na ta način uveljavljati načelo družbene solidarnosti in skladnega razvoja,

D.   ker bi morali ljudje biti v središču vseh inovacijskih dejavnosti; ker je poln in skladen razvoj teh dejavnosti ključen za uspešno izvajanje vseh politik in ker bi morala biti osnova celotnega delovanja EU blaginja njenih prebivalcev (širše opredeljena v smislu kakovosti in dolžine življenja) kot članov lokalnih in regionalnih skupnosti ter obenem državljanov držav članic,

E.   ker je enak dostop do izobrazbe in usposabljanja na vseh ravneh temeljna državljanska pravica in ker bi bilo treba pospešiti trajno izobraževanje in bi morali delavci imeti priložnost preusposabljanja,

F.   ker bi morali inovacije znotraj EU razumeti kot dinamičen in interaktiven proces, ki vključuje številne interesne skupine, med njimi v skladu z načelom subsidiarnost regionalne in lokalne interesne skupine,

G.   ker inovacija lahko pomeni tudi vrnitev k dobri, preizkušeni praksi, ki je v rabi že več generacij in ker so v nekaterih primerih inovativni ukrepi usmerjeni zgolj v specifične regije,

H.   ker nekateri ukrepi zahtevajo večje izdatke, medtem ko so za druge dovolj le nove ideje in/ali uvedba dobre, jasne zakonodaje, ki bo spoštovana,

I.   ker je cilj Lizbonske strategije, da EU do leta 2010 postane najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, med drugim s pomočjo povečanja izdatkov za raziskave in razvoj na 3 % BDP, in ker bi morala biti regionalna in lokalna središča bolj aktivno vključena v praktično izvajanje Lizbonske strategije,

J.   ker se med 60 % in 70 % zakonodaje Skupnosti izvaja na regionalni in lokalni ravni,

K.   ker bi morali biti strukturni skladi bolj prožni, da bi se lažje upoštevale posebnosti posameznih regij,

L.   ker so bili uvedeni različni finančni instrumenti, vključno z novimi pobudami Jaspers(11), Jeremie(12) in Jessica(13), in ker dejavnost Evropske investicijske banke (EIB) služi kot vzvod za razvoj prek racionalizacije stroškov,

M.   ker igrajo majhna in srednje velika podjetja (MSP) ključno vlogo pri vzpostavljanju inovativne zmogljivosti znotraj EU, med drugim zaradi prožnosti in hitrega odziva na nove tehnologije in načine delovanja,

N.   ker je treba MSP obravnavati kot eno izmed glavnih gonilnih sil za inovacije v Evropi in ker so države članice in EU zavezane h krepitvi inovacijskega duha in tehnoloških zmogljivosti v malih podjetjih ter k uvedbi patenta Skupnosti, ki bo za ta podjetja dostopen,

O.   ker predstavlja razvoj oskrbe s trajnostno energijo enega izmed največjih izzivov za EU,

P.   ker gospodarska dejavnost v širšem pomenu vključuje tudi kmetovanje,

Q.   ker storitveni sektor ustvarja znaten delež (približno 70 %) prihodkov držav članic,

R.   ker predstavljajo demografske napovedi za EU (nizka stopnja rodnosti in staranje prebivalstva) družbeni izziv in v državah članicah odpirajo velike možnosti za inovacije, med drugim v storitvenem sektorju,

S.   ker je treba ustvariti ustrezne pogoje na področju prometa, telekomunikacij in mrežne informacijske infrastrukture,

T.   ker drugi akterji v globalnem gospodarstvu in "politični igri" ne sedijo križem rok in prav tako iščejo nove rešitve in ker inovacija lahko pomeni obogatitev, saj naredi gospodarstvo EU bolj privlačno, bolj konkurenčno in ustvari vezi med regijami EU,

U.   ker inovacij ne moremo obravnavati zgolj formalno in ker obstaja "povratni učinek", na podlagi katerega pravilno izpeljana regionalna politika pospešuje večsmerne inovacije, ki spodbudijo hitrejši in bolj usklajen regionalni razvoj ter s tem prispevajo h koheziji EU,

V.   ker so inovacije ena od treh prednostnih nalog, navedenih v strateških smernicah Skupnosti za obdobje 2007–2013,

Politika človeškega kapitala, izobraževanja, znanosti in raziskav

1.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da je vsem državljanom omogočen enak dostop do izobrazbe na vseh ravneh v vseh regijah EU, kar jih bo spodbudilo, da razmišljajo inovativno in kreativno ter zagotovilo uravnovešen osebni razvoj (tako intelektualni kot psihični), vključno z razvojem vzorcev aktivnega udejstvovanja ter etičnega in družbenega obnašanja;

2.   pozdravlja do sedaj dosežene rezultate in poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj regionalnih akademskih in znanstvenoraziskovalnih središč ter centrov odličnosti na različnih področjih, tesnejše sodelovanje med njimi, še posebej med uveljavljenimi in novimi centri odličnosti, strukture, dostopne za tretje države, in okrepljeno izmenjavo med raziskovalci in študenti in izboljšati dostop raziskovalkam;

3.   poziva Komisijo, države članice in lokalne oblasti, naj spodbujajo raziskovalne projekte, katerih izidi bodo praktično uporabni ter bodo s tem prispevali k regionalnemu razvoju;

4.   opozarja Svet in Komisijo, da bi bilo treba zaradi trenutnega demografskega stanja v EU reformirati družinsko in pokojninsko politiko ter politiko socialne varnosti držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti in meni, da bi se bilo treba še posebej zavedati staranja evropske družbe in spodbujati starejše osebe, da so bolj vključene v inovativne ukrepe, kjer lahko uporabijo svoje znanje in izkušnje;

5.   poziva Komisijo in države članice, pa tudi regionalne in lokalne oblasti, da sprejmejo učinkovitejše ukrepe za odkrivanje nadarjenih mladih ljudi in jim dajo možnost, da razvijejo svoje znanstvene in intelektualne sposobnosti, ter tudi da nudijo vsestransko podporo za napredovanje mladih raziskovalcev;

6.   poudarja, da demografske spremembe ustvarjajo tudi priložnosti za gospodarstvo EU; opozarja na inovativne dejavnosti v sektorju informatike, medicine, domotike, telematike, v velikem delu storitvenega sektorja, prometnega sektorja in oskrbe ter pri regionalnem načrtovanju; ponovno opozarja, da ima večina regionalnih in lokalnih oblasti moč, ki je potrebna za izvrševanje politike na teh področjih;

7.  Komisiji, Odboru regij, državam članicam in regionalnim oblastem predlaga, naj z večsmerno kampanjo lokalne skupnosti spodbudijo, da pospešijo dialog z družbo ter zlasti s podjetji, na podlagi načela od spodaj navzgor, in tako povečajo inovativni duh;

8.   priznava, da so inovacije nujno potrebne za ustvarjanje delovnih mest v Evropi;

9.   meni, da je ključen predpogoj za vzpostavljanje inovativne zmogljivosti v EU, tudi v najbolj obrobnih regijah, na oddaljenih območjih ,v goratih in otoških regijah ter na podeželju, neoviran in prost, oziroma izjemno poceni širokopasovni dostop do:

   a) upravnih informacij (na vseh ravneh uprave), pri čemer mora biti omogočeno, da se večina upravnih zadev, vključno s poslovnimi formalnostmi, opravi preko interneta, in
   b) znanstvenih, gospodarskih in kulturnih informacij, pri čemer je treba upoštevati načela intelektualne lastnine (večja razpoložljivost elektronskih knjižnic),
  

in poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj zagotovijo splošen dostop do takšnih informacij ter povečajo dostop do delovnih mest, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), kar lahko pomaga pri boju proti brezposelnosti in je še posebej pomembno za ljudi, ki morajo iz zasebnih razlogov ali zaradi poklicnih okoliščin delati ali študirati na daljavo ali ki so se odločili za delo na domu, še posebej osebe, ki vzgajajo otroke, invalidne osebe in negovalci;

10.   poziva lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, naj v sodelovanju s sektorskimi organi, kot so industrijske in gospodarske zbornice ter drugi informacijski centri, vzpostavijo skupne informacijske točke "vse na enem mestu"; poudarja, da je to mogoče narediti brez porabe dodatnih sredstev, in sicer s preoblikovanjem obstoječih informacijskih mrež; nazadnje ugotavlja, da lahko na ta način podjetja in raziskovalne ustanove na enem mestu pridobijo informacije o inovacijah, raziskavah in regionalni razvojni politiki na lokalni in regionalni ravni ter ravni EU;

11.   meni, da je za spodbujanje inovacij v celotni EU ključnega pomena široka podpora dejavnostim, povezanim z inovacijami, in posledično tudi s patenti in licencami povezanimi dejanvnostmi, ter poziva Svet, Komisijo in države članice, naj pospešijo prizadevanja za uvedbo evropskega patenta in zagotovijo spoštovanje avtorskih pravic (strategija o pravicah intelektualne lastnine), se z vsemi silami in učinkovito borijo proti plagiatorstvu in ponarejanju, ter si na tem področju prizadevajo za globalne rešitve, ki bi temeljile predvsem na evropskih modelih;

12.   poudarja, da ukrepi za razvoj in inovacije zajemajo tudi netehnološke organizacijske ter s storitvami povezane inovacije; pozdravlja dejstvo, da je Svet za konkurenco dne 5. decembra 2006 sprejel odločitev o oblikovanju smernic za politiko s storitvami povezanih in netehnoloških inovacij; poziva Komisijo, naj v ta proces vključi združenja podjetij, ki jih to zadeva; vabi regionalne oblasti, da uvedejo ukrepe v podporo netehnološkim inovacijam;

13.   meni, da so inovacijske skupine in centri odličnosti doslej dosegali dobre rezultate in da bi jih bilo treba dopolniti z zaključki iz zgoraj navedenega sporočila Komisije z naslovom "Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU"; meni, da bi bilo treba upoštevati tudi zgoraj navedeni delovni dokument Komisije z naslovom "Inovacijske strategije in ukrepi", v katerem je naveden "inovacijski bon", in zgoraj navedenega priporočila ESOR; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo razvoj skupin kot sredstev za vzpostavljanje povezav med središči za znanstveno raziskovanje, izobraževalnimi središči, podjetništvom in lokalnimi skupnostmi;

14.   meni, da lahko dinamični razvoj inovacij na regionalni ravni, zlasti na območjih s tradicionalno industrijo ali samo z eno vrsto industrije, učinkovito preprečuje negativne učinke preselitev in spodbuja regionalno zaposlovanje;

15.   poziva države članice, naj pospešijo sodelovanje z vzpostavitvijo Evropskih tehnoloških platform, kjer bodo z vzpostavljanjem čezmejnih in medregionalnih vezi med industrijo, podjetji, znanstveno-raziskovalnimi ustanovami in finančnimi krogi zbrane inovativne dejavnosti;

16.   se zaveda potrebe po ustanavljanju inovacijskih polov in con na regionalni ravni in po njihovem povezovanju preko mrež z ustreznimi strukturami drugih regij, držav članic ali tretjih držav;

17.   pozdravlja dejstvo, da se je poraba za raziskave in razvoj v okviru Sedmega okvirnega programa za raziskave povečala za 40%; vendar pa poudarja, da je trenutna raven porabe za raziskave in razvoj nevarno nizka in da so izdatki, ki so za ta namen predvideni v proračunu Skupnosti, vse prej kot zadovoljivi, ter poziva države članice, naj čim prej znatno povečajo delež BDP, namenjen raziskavam in razvoju, tako na nacionalni kot na regionalni ravni in opozarja na potrebo, da se sredstva uporabijo racionalno, v skladu z namenom, za katerega so bila predvidena;

18.   je zaskrbljen, ker sredstva za raziskave in razvoj ne zadostujejo dejanskim potrebam za zagotavljanje konkurenčnosti Evropske unije, in to navkljub priznavanju organov EU, da je spodbujanje inovacij ključnega pomena;

19.   meni, da je strukturna pomoč eno izmed temeljnih sredstev za podporo inovacijskih zmožnosti in zmanjšanje gospodarskih neenakosti med regijami, ter predlaga, da Komisija, države članice in regionalne oblasti povečajo delež strukturne pomoči za razvoj raziskav in inovacij;

20.   vidi Evropski inštitut za tehnologijo (EIT) kot novo priložnost za preprečevanje bega možganov in edinstveno možnost za nadarjene evropske raziskovalce, da izvajajo raziskave na najvišji ravni, ter kot vir morebitne podpore regionalnim inštitutom za znanstveno raziskovanje; zato poziva Svet, Komisijo in države članice, naj pospešijo oblikovanje EIT in tako povečajo konkurenčnost in potencial Skupnosti v trikotniku znanja, ki ga sestavljajo inovacije, raziskave in izobraževanje;

21.  spodbuja Komisijo k oblikovanju strategije za vzpostavitev odprtega, skupnega in konkurenčnega evropskega trga dela za raziskovalce, države članice in regionalne oblasti pa poziva k izvajanju strategije na način, ki bo raziskovalcem ponujal ustrezno kariero, lažjo mobilnost in tako možnosti za poklicni razvoj;

Ekonomska in energetska politika ter finančna in upravna orodja

22.   poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v skladu s svojimi pristojnostmi nudijo celovito podporo (vključno z ukrepi za racionalizacijo upravnih postopkov in davčnega sistema ali ukrepi v zvezi s postopki javnih naročil) MSP, saj so ta najbolj kreativna in dinamična sredstva za tehnološke in organizacijske inovacije, ki lahko povečajo evropsko gospodarsko konkurenčnost in izboljšajo stanje na trgu dela;

23.   poudarja, kako pomembno je izboljšati dostop MSP do sredstev iz strukturnih skladov, da bi za evropske državljane izboljšali razmerje med stroški in koristmi pri izdatkih EU; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba spodbujati večjo raznolikost pri financiranju in si prizadevati za nadaljnji razvoj potenciala rizičnega kapitala;

24.   poziva regionalne in lokalne oblasti, naj spodbujajo in podpirajo regionalno sodelovanje med središči za znanstveno raziskovanje in podjetji vseh velikosti, tako malimi in srednje velikimi kot velikimi, in kjer je mogoče ustanovami za socialno ekonomijo; poziva regionalne in lokalne oblasti, naj načelo "odprte inovativnosti" (sodelovanje med industrijo, MSP in inovacije s pomočjo oblikovanja grozdov) obravnavajo kot gonilno silo regionalnega razvoja;

25.   poudarja, da igrajo strukturni in kohezijski skladi pomembno vlogo pri izvajanju Lizbonskih ciljev, predvsem na področju inovacij;

26.   meni, da so strukturni skladi ključno sredstvo za krepitev inovacijske sposobnosti, še zlasti pri doseganju kohezije in manjšanju gospodarskih razlik med regijami; predlaga znatno povišanje sredstev iz strukturnih skladov, namenjenih raziskavam in inovacijam;

27.   priznava, da so na lokalni in regionalni ravni mikro podjetja in obrati domače obrti še posebej pomembni za politiko spodbujanja inovacij in bi jih bilo treba podpirati v sodelovanju z javnimi in zasebnimi raziskovalnimi ustanovami, še posebej s področja nizke in srednje tehnologije; poziva Komisijo, naj v zvezi s temi podjetji Parlamentu in Svetu predloži akcijski program, državam članicam in regionalnim oblastem pa predlaga, da podjetja podprejo z dodelitvijo strukturnih skladov, med drugim v okviru usposabljanja študentov; hkrati obžaluje, da niso bili za podjetja predlagani nobeni operativni ukrepi; zato poziva Svet in Komisijo, da zagotovita, da se v prednostnih nalogah strategije upoštevajo posebnosti in potrebe teh podjetij;

28.   poziva nacionalne in regionalne oblasti, naj vzpostavijo pogoje za okrepitev medregionalnega in čezmejnega sodelovanja na področju inovacij in čim bolj poenostavijo upravne postopke za financiranje takšnega sodelovanja;

29.   priporoča nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem, da sprejmejo inovacijske ukrepe, ki so nujni v storitvenem sektorju v širšem pomenu besede (kar vključuje javne storitve);

30.   poziva države članice, naj za učinkovitejše izvajanje politike za spodbujanje inovacij v regijah izrabijo pomoč Evropskega regionalnega sklada, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada in finančna sredstva, ki so na voljo znotraj Sedmega okvirnega programa za raziskave in Prvega okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost;

31.   meni, da bi morali zaradi velikega pritiska v zvezi s tem temeljito zmanjšati birokracijo, ter poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s svojimi pristojnostmi pregledajo nacionalno, regionalno in lokalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti ter jo znatno poenostavijo in, kjer je možno, standardizirajo upravne postopke, še posebej tiste, ki so povezani z zagonom in izvajanjem gospodarske dejavnosti (centri za stike);

32.   meni, da bi morali lokalnim in regionalnim oblastem pri njihovih dejavnostih za spodbujanje inovacij zagotoviti institucionalno pomoč, in predlaga državam članicam, naj v skladu z načelom subsidiarnosti in smernicami, ki jih je sprejela Komisija glede države pomoči, razmislijo o tem, da bi tem oblastem predale čim več dolžnosti in pooblastil skupaj z ustreznimi sredstvi za samofinanciranje, subvencije in donacije, kar naj bi olajšalo napore pri iskanju najboljših možnih rešitev za lokalno prebivalstvo;

33.   poziva države članice in regionalne ter lokalne oblasti, naj pri iskanju načinov za izvajanje naložb in projektov za spodbujanje inovacij, spodbujajo in bolje izkoristijo rešitve, ki vključujejo javno-zasebna partnerstva (JZP), ter obenem, v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti, uporabijo dobre prakse, razvite v drugih državah in regijah;

34.   vztraja, da bi moral obstajati bolj poglobljen sistem JZP za dopolnjevanje javnih sredstev, ki jih zagotavljajo države članice in Skupnost; ugotavlja, da bo uspeh takšnih dejavnosti odvisen od odnosov, vzpostavljenih med potencialnimi akterji;

35.   poziva Komisijo, naj zaradi možnih trenj med konkurenčno politiko in politiko državnih pomoči na eni strani ter podpore takim projektom iz strukturnih skladov na drugi strani sprejme ukrepe za zmanjšanje trenj v zvezi z JZP ter drugimi vprašanji, med njimi vprašanjem infrastrukture za širokopasovno internetno povezavo;

36.   meni, da mora biti zbiranje sredstev za izvajanje politik za spodbujanje inovacij na nacionalni in regionalni ravni enostavnejše, ter poziva Svet, Komisijo in države članice, naj vzpostavijo finančne mehanizme, ki odgovarjajo realnim potrebam, in sistem za upravljanje tveganj, povezanih z inovativnimi projekti; v zvezi s tem priznava pomen novih pobud financiranja za inovacije, ki sta jih skupaj uvedla EIB in Evropski investicijski sklad (EIS), zlasti Jaspers, Jeremie in Jessica, ter meni, da bi morali na regionalni ravni čim bolj razširiti informacije o praktičnem in učinkovitem izvajanju omenjenih pobud;

37.   poudarja pa, da sedanji sistem rizičnega kapitala ne zadovoljuje potreb v zvezi s financiranjem inovacij, in sicer še zlasti netehnoloških inovacij, v majhnih in mikro podjetjih; poziva Komisijo, EIB in EIS, naj s prilagajanjem rizičnega kapitala ali, če je potrebno, z vzpostavitvijo drugih inovativnih finančnih instrumentov opredelijo metode financiranja, ki so primerne za podjetja in obrate domače obrti; izpostavlja, da pobuda Jeremie ne bi smela biti omejena le na podporo inovacijam in visoki tehnologiji, in poziva države članice in regije, naj zagotovijo, da podpira tudi inovacije v nizki in srednji tehnologiji;

38.   poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, da se osredotočijo ne le na velike projekte in centre odličnosti, temveč naj posvetijo pozornost tudi manjšim projektom v prikrajšanih regijah in naj poskrbijo za prirejene mehanizme mikroposojil;

39.   priznava povezavo med inovacijami ter hitrim in varnim gibanjem oseb in pretokom dobrin, kar zahteva sodelovanje regionalnih skupnosti pri določbah o prometni infrastrukturi, in poziva Komisijo, države članice in regionalne in lokalne oblasti, naj bodo inovativne v tehničnem in organizacijskem smislu na področju prometa, še posebej prometa na lokalni in regionalni ravni;

40.   izraža zadovoljstvo, da se je Parlament skupaj s Svetom in Komisijo lotil evropskih problemov povezanih z energijo, in zavedajoč se, da energetska politika načeloma spada v nacionalni okvir in pomembno vpliva na inovacije znotraj gospodarstva, poziva države članice, naj preučijo vidike te politike, vključno z izobraževanjem o energiji, kar bi pomenilo večje napore za racionalno rabo energije, in naj z izrabo geoloških posebnosti in lokalnih virov energije, s spodbujanjem energetsko inteligentnih zgradb, z gospodarstvom, ki v večji meri uporablja obnovljive vire energije, s prometnim sistemom, ki izrablja možnosti kombiniranih sistemov prevoza, in z učinkovitejšimi in uspešnejšimi postopki ponovne uporabe in recikliranja proizvajajo "čisto" energijo; poudarja pozitivno vlogo, ki jo igrajo v tej zvezi MSP;

Urbana območja in podeželje ter okolje

41.   poziva Komisijo in države članice, naj z optimalno izrabo lokalnih pogojev in sredstev ter ob upoštevanju razvoja inovacij v regionalnih gospodarstvih izvajajo učinkovitejšo medregionalno politiko nadomestil za ustvarjanje prave teritorialne kohezije, kar bo povečalo inovacijske zmožnosti Skupnosti in prispevalo k doseganju resnične ozemeljske kohezije, in na ta način kljubujejo praznjenju določenih območij zaradi strukturnih pomanjkljivosti (ekonomska prikrajšanost in brezposelnost)

42.   opozarja Komisijo, države članice in regionalne oblasti na dejstvo, da morajo ljudje imeti dobre življenjske pogoje, kar pomeni primerno raven varnosti, zdravstveno oskrbo in zaščito okolja, ustrezno stanovanje, dostop do izobrazbe, kulture, storitev itd., če želimo ustvariti inovacijam prijazno okolje;

43.   poziva države članice in regionalne oblasti, naj zaradi pomembne vloge urbanih okolij, kjer živi večina prebivalcev EU, in njenih lokalnih in regionalnih inovacijskih središčih podprejo dolgoročno prostorsko načrtovanje, ki bo ob upoštevanju gospodarskih, stanovanjskih in rekreativnih potreb ter zaščite okolja ustvarilo pogoje za racionalno in usklajeno rabo urbanega prostora in trajnostni urbani razvoj;

44.   poziva Komisijo in države članice, naj podprejo pobude, ki v skladu s smernicami strategije za trajnostni razvoj zagotavljajo okolju prijazne inovativne ukrepe (ekoinovacije) in med drugim prispevajo k trajnostnemu regionalnemu razvoju; izpostavlja tudi pomemben potencial, ki ga imajo pri tovrstnih inovacijah MSP;

45.   poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj v okvir dejavnosti inovacijske politike vključijo tudi vprašanja agroživilske proizvodnje in obdelave ter življenjske pogoje prebivalcev podeželja, saj je podeželje, kjer živi približno 20 % prebivalcev Unije, ključnega pomena za varno oskrbo s hrano v EU;

Dobra praksa in utrjevanje inovacijske politike

46.   pozdravlja dosedanje delo Komisije pri ocenjevanju inovacijskih politik na ravni držav članic (Evropsko poročilo o napredku na področju inovacij) in jo poziva, naj sistematično preuči raven razvitosti posamezne regije, pri tem pa uporabi najbolj objektivne kazalce za področje inovacij; predlaga, naj se v četrtem periodičnem poročilu, ki je trenutno v pripravi, v ospredje postavijo ustrezne analize in ocene ter najboljše prakse;

47.   poziva Komisijo, naj deluje v smeri konsolidacije nacionalnih strateških referenčnih okvirov, kar vključuje tudi regionalne inovacijske strategije, da bi tako inovacije postavili v ospredje in bi jih zajeli v skupen, povezan sistem za celotno EU;

48.   pozdravlja do sedaj dosežene rezultate v zvezi z izmenjavo izkušenj in najboljših praks med regijami in lokalnimi skupnostmi prek kooperacijskih omrežij in poziva Komisijo k nadaljnji podpori za razvoj takšnih omrežij in prenosa inovacij, in sicer z uporabo najsodobnejših informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki zagotovo lajšajo prenos in izmenjavo informacij, še posebej ker je treba zajeti tudi prebivalstvo, ki živi na oddaljenih območjih; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da Komisija prek zgoraj navedene pobude Regije za gospodarsko spremembo spodbuja regije in mesta k sodelovanju, vendar pričakuje posebne predloge za izvajanje te pobude;

49.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi izvede vmesno revizijo učinkov dosedanje kohezijske politike in zgoraj navedenih strateških smernic Skupnosti, da bi lahko ocenili napredek inovacijske politike EU v regijah;

50.   ponovno opominja Komisijo, da mora prihodnje četrto kohezijsko poročilo služiti tudi za izboljšanje kohezijske politike v prihodnje; opozarja tudi na "Ozemeljsko agendo EU", ki naj bi bila oblikovana leta 2007; poudarja, da je namen tega dokumenta o politiki izpeljati nove in napredne zamisli ozemeljskega razvoja (zlasti na področjih regionalnega in urbanega razvoja, uporabe "kritične mase" za regionalne grozde in poseben pristop za regije) ter da izkorišča kulturo kot pomožni dejavnik k regionalnemu razvoju;

51.   upa, da bo ta resolucija opozorila na interese mest in regij pri regionalnem razvoju in rasti ter prispevala k razpravi o letnemu poročanju o zahtevah držav članic v zvezi z Lizbonsko strategijo;

o
o   o

52.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic in Odboru regij.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
(2) UL L 239, 1.9.2006, str. 248.
(3) UL L 210, 31.7.2006, str. 79.
(4) UL L 210, 31.7.2006, str. 1.
(5) UL L 210, 31.7.2006, str. 12.
(6) UL L 210, 31.7.2006, str. 19.
(7) UL L 291, 21.10.2006, str. 11.
(8) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
(9) UL L 310, 9.11.2006, str. 15.
(10) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 259.
(11) Skupna pomoč pri podpiranju projektov v evropskih regijah.
(12) Skupna evropska sredstva za mikro do srednje velikih podjetij.
(13) Skupna evropska pomoč za trajnostne naložbe v mestnih področjih.


Krepitev zakonodaje Skupnosti na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi
PDF 193kWORD 39k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 o krepitvi evropske zakonodaje na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi
P6_TA(2007)0185B6-0189/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 136 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES z dne 11. marca 2002 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti(1), Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti(2), Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(3) in Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov(4); ki vse zadevajo usklajevanje zakonodaje držav članic glede instrumentov za dialog med socialnimi partnerji,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2001(5) o poročilu Komisije o uporabi Direktive 94/45/ES,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom "Prestrukturiranje in zaposlovanje – Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije" (KOM(2005)0120),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2005(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prestrukturiranju in zaposlovanju(7),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o industrijskem prestrukturiranju in združitvah,

–   ob upoštevanju izjave Komisije Parlamentu z dne 25. aprila 2007 o okrepitvi evropske zakonodaje na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker povečano število podjetij deluje na mednarodni ravni kot posledica globalizacije,

B.   ker se je okrepil proces prestrukturiranja, združitev, selitve proizvodnje itd., ki vpliva na vse sektorje dejavnosti in povzroča spremembe v strukturi podjetij, v proizvodnji in zaposlovanju,

C.   ker so se ob raznih primerih prestrukturiranja in kolektivnega odpuščanja v različnih sektorjih izpostavile možne težave v zakonodaji Skupnosti o pravici delavcev glede obveščanja in posvetovanja,

D.   ker sta konstruktivna in pozitivna izmenjava informacij ter dejansko posvetovanje z zaposlenimi pomembna pri predvidevanju sprememb v industriji; ker sta poleg tega obveščanje in posvetovanje pomemben sestavni del Evropskega socialnega modela,

1.   poziva Komisijo, naj poda pobude za pregled in posodobitev zakonodaje Skupnosti na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, kot je že večkrat in najbolj nedavno z zgoraj navedeno resolucijo z dne 15. marca 2006 zahteval Parlament, da s tem zagotovi skladen in učinkovit zakonski okvir, se izogne pravni negotovosti in izboljša jasnost socialnega dialoga med nacionalno in evropsko ravnjo;

2.   poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi časovni razpored za pregled in posodobitev zakonodaje Skupnosti na področjih obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi, kolektivnega odpuščanja, zagotavljanja pravic zaposlenih v primeru selitve podjetja, zlasti pa za dolgo pričakovano revizijo Direktive 94/45/ES o evropskih svetih delavcev;

3.   poziva Komisijo, naj takoj ukrepa, zato da zagotovi ustrezno izvajanje predpisov o obveščanju delavcev in posvetovanja z njimi s strani držav članic, ter naj opozori tiste države članice, ki direktiv o obveščanju in posvetovanju ne izvajajo;

4.   ugotavlja, da se še zlasti ne izvaja Direktiva 94/45/ES ali pa med državami članicami obstajajo ogromna in neupravičena neskladja v načinih njenega izvajanja; poziva Komisijo, naj hitro in izčrpno poroča Parlamentu ter, kjer je potrebno, opozori države članice;

5.  Komisijo želi spomniti na potrebo po skladni industrijski politiki na evropski ravni ob ustreznem upoštevanju njenih socialnih in okoljskih učinkov; meni, da imajo socialni partnerji ključno vlogo pri razvoju takšne politike;

6.   poziva zato Komisijo, naj izboljša notranje usklajevanje svojih politik na različnih področjih, vključno na področju zaposlovanja in socialnih zadev, gospodarskih in monetarnih zadev, industrije, raziskav in razvoja, ter naj socialne partnerje spodbudi k aktivnemu sodelovanju pri razvoju skladnega sklopa politik, namenjenega ohranjanju močne, konkurenčne in inovativne evropske industrije;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in socialnim partnerjem na evropski ravni.

(1) UL L 80, 23.3.2002, str. 29.
(2) UL L 225, 12.8.1998, str. 16.
(3) UL L 254, 30.9.1994, str. 64.
(4) UL L 82, 22.3.2001, str. 16.
(5) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 68.
(6) UL C 65, 17.3.2006, str. 58.
(7) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 297.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov