Sporazum med ES in Rusijo o ribištvu in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju *
269k
39k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju (KOM(2006)0868 – C6-0052/2007 – 2006/0309(CNS))
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0052/2007),
– ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0160/2007),
1. odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in odobri sklenitev sporazuma;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruski federaciji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba Parlamenta
Sprememba 1 Člen 2 a (novo)
Člen 2a
V tretjem in v zadnjem letu izvajanja sporazuma, pred ponovnim začetkom pogajanj o njegovem morebitnem podaljšanju, Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu splošno poročilo z oceno sporazuma, da bosta lahko preučila njegov vpliv na ohranitev virov in okolja ter gospodarske in družbene posledice njegovega izvajanja.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+), ki ga je odobril Spravni odbor (PE-CONS 3611/2007 – C6-0105/2007 – 2004/0218(COD))
– ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor in ustrezne izjave Komisije (PE-CONS 3611/2007 – C6-0105/2007),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0621)(2),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0621/2)(3),
– ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(4) o Skupnem stališču Sveta(5),
– ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2006)0759)(6),
– ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v Spravnem odboru (A6-0180/2007),
1. odobri skupno besedilo in opozarja na izjavo Komisije v zvezi s tem;
2. naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;
3. naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;
4. naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin (program Daphne III) za obdobje 2007-2013 v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje" (16367/1/2006 – C6-0089/2007 – 2005/0037A(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (16367/1/2006 – C6-0089/2007) in ustreznih izjav Sveta in Parlamenta,
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0122)(2) in o spremenjenem predlogu (KOM(2006)0230)(3),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0147/2007),
1. odobri skupno stališče in potrdi izjavo, priloženo k tej zakonodajni resoluciji;
2. ugotavlja, da je bil akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;
3. naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;
4. naroči svojemu generalnemu sekretarju, da po potrditvi pravilnosti izvedbe vseh postopkov podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta objavi v Uradnem listu Evropske unije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
PRILOGA
IZJAVA SVETA IN EVROPSKEGA PARLAMENTA
Nasilje in grožnja z nasiljem predstavljata kršitev pravice do življenja, varnosti, svobode, dostojanstva ter fizične in čustvene integritete, pa tudi resno ogroženost telesnega in duševnega zdravja žrtev takega nasilja. Posledice takega nasilja so razširjene povsod v Skupnosti in predstavljajo resnično kršitev temeljnih pravic, kakor tudi pravo nadlogo za zdravje ter oviro vsem ljudem, ki želijo varno, svobodno in pravično uveljavljati svoje državljanske pravice. Cilj programa Daphne III je preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter zaščita žrtev in ogroženih skupin. Za pospešeno uresničevanje teh ciljev sta Evropski parlament in Svet pozvala Evropsko komisijo, naj predvidi možnost pobude za evropsko leto boja proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami.
– ob upoštevanju predloga spremembe svojega Poslovnika (B6-0461/2006),
– ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0139/2007),
1. sprejema sklep o spremembi svojega poslovnika, kot je navedeno v nadaljevanju;
2. poudarja, da bo predlog spremembe začeli veljati prvi dan naslednjega delnega zasedanja;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.
Izvirno besedilo
Sprememba
Sprememba 3 Člen 47
Okrepljeno sodelovanje med odbori
Postopek s pridruženimi odbori
Kadar po mnenju konference predsednikov vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh odborov ali kadar različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh različnih odborov, se uporablja člen 46 z naslednjimi dodatnimi določbami:
Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 179(2) ali 45 oziroma na podlagi Priloge VI in konferenca predsednikov meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 46 z naslednjimi dodatnimi določbami:
- oba odbora se skupaj sporazumeta o časovnem razporedu;
- zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu;
- poročevalec in pripravljavec mnenja si prizadevata sporazumeti se o besedilih, ki jih predlagata svojima odboroma, in o stališču glede predlogov sprememb;
- poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo sporazumeti se o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb;
- zadevni predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali skupni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja;
- pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga odbor, zaprošen za mnenje, kadar se te nanašajo na zadeve, za katere predsednik pristojnega odbora na podlagi Priloge VI in po posvetovanju s predsednikom odbora, zaprošenega za mnenje, meni, da sodijo v pristojnost odbora, zaprošenega za mnenje, in ki niso v nasprotju z ostalimi deli poročila.
- pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, za katere predsednik pristojnega odbora na podlagi Priloge VI in po posvetovanju s predsednikom pridruženega odbora meni, da sodijo v izključno pristojnost pridruženega odbora in ki niso v nasprotju z ostalimi deli poročila. Predsednik pristojnega odbora upošteva vse dogovore, sprejete v skladu s tretjo alineo;
-če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.
Okoljski standardi kakovosti na področju vodne politike ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES (KOM(2006)0397 – C6-0243/2006 – 2006/0129(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0397),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0243/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A6-0125/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 22. maja 2007 z namenom sprejetja Direktive 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES
(1) Kemično onesnaževanje površinskih voda predstavlja grožnjo za vodno okolje z učinki, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, in ogroža tudi zdravje ljudi. Najprej bi bilo treba ugotoviti vzroke onesnaženosti ter se pri viru spopasti z emisijami na najbolj učinkovit način z ekonomskega in okoljskega stališča.
(2)V skladu s členom 174 Pogodbe temelji okoljska politika Skupnosti na previdnostnem in preventivnem načelu, na načelu prednostnega odpravljanja okoljske škode pri viru ter načelu, da plača povzročitelj obremenitve.
(3)Za zagotavljanje dobre kakovosti vode je potrebno ekološko kmetovanje v majhnem obsegu in v skladu s predpisi.
(4) Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o Šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti(4) določa, da so okolje, zdravje in kakovost življenja ključne okoljske prednostne naloge 6. OAP, pri čemer je zlasti v členu 7(2)(e) izpostavljena potreba po vzpostavitvi bolj specifične zakonodaje na področju vodne politike.
(5)Države članice bi morale začeti z izvajanjem potrebnih ukrepov v skladu s členom 16(1) in (8) Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(5), da bi se začelo postopno zmanjševanje onesnaženosti s prednostnimi snovmi in da bi se postopno ustavilo ali odpravilo emisije, izpuste in uhajanja prednostnih nevarnih snovi.
(6) Direktiva 2000/60/ES določa strategijo proti onesnaževanju vode in člen 16 te direktive zahteva dodatne specifične ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem in okoljske standarde kakovosti (OSK).
(7) Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki vsebujejo ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varovanje okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost bi bilo torej treba na kratki rok nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora, saj bi se s tem nadzor lahko podvojil. Ko bodo države članice posredovale svoje načrte za upravljanje s povodji v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključno s programom ukrepov, oblikovanih v skladu s členom 11 te direktive, bi Komisija morala ugotoviti, ali sta izvajanje in revizija obstoječih instrumentov popolnoma uresničila cilje Direktive 2000/60/ES ali pa so potrebni še posebni ukrepi v skladu s to direktivo. Če se spoštovanje OSK lahko zagotovi le z omejevanjem uporabe ali prepovedjo nekaterih snovi, bi bilo treba te ukrepe izvajati s pomočjo obstoječih ali novih pravnih aktov Skupnosti, zlasti v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije(6).
(8)Direktiva 2000/60/ES vključuje v členu 11(4) in delu B Priloge VI nedokončni seznam dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo kot del programa ukrepov, med drugimi zakonodajne instrumente, upravne instrumente in v pogajanjih dosežene sporazume o varstvu okolja.
(9) V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16(6) in (8) Direktive 2000/60/ES bi morale države članice v program ukrepov vključiti, kjer je potrebno, ob izvajanju druge zakonodaje Skupnosti, primerne nadzorne ukrepe v skladu s členom 10 Direktive 2000/60/ES, ki se v skladu s členom 11 te direktive razvijejo za vsako povodje, ob izvajanju, če je potrebno, člena 10 Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(7). Zaradi zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu bi morali vsi sklepi o nadzornih ukrepih za točkovne vire prednostnih snovi temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah, kot to določa člen 2 (11) Direktive 96/61/ES.
(10)Če država članica ne more sama rešiti zadeve, ki vpliva na upravljanje voda, lahko to sporoči Komisiji v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Država članica bi lahko sporočila tudi ko se ukrepi Skupnosti lahko zdijo stroškovno ugodnejši ali ustreznejši. V tem primeru bi morala Komisija sprožiti izmenjavo informacij z vsemi državami članicami in če se ukrep Skupnosti izkaže za najboljšo možnost, bi morala Komisija objaviti poročilo in predlagati ukrepe.
(11)Ker večina drugih zakonodajnih aktov še ni v celoti sprejeta in v uporabi, je trenutno težko presoditi, ali bo z izvajanjem te politike mogoče doseči cilje Direktive 2000/60/ES ali bodo potrebni še drugi ukrepi Skupnosti. Zato bi bilo treba izvesti formalno vrednotenje skladnosti in učinkovitosti vseh zakonodajnih aktov Skupnosti, ki neposredno ali posredno prispevajo k dobri kakovosti voda.
(12) Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES(8) določa prvi seznam 33 snovi ali skupin snovi, ki so bile na ravni Skupnosti prednostno razvrščene za ukrepanje. Med temi prednostnimi snovmi so bile nekatere opredeljene kot prednostne nevarne snovi, za katere velja ustavitev ali postopno odpravljanje emisij, izpustov in uhajanja. Pri snoveh, prisotnih v naravi, ali ki nastajajo v naravnih procesih, kot so kadmij, srebro in poliaromatski ogljikovodiki, ni možna popolna odprava emisij, izpustov in uhajanj iz vseh morebitnih virov. Nekatere snovi, ki so v postopku pregledovanja,bi bilo treba razvrstiti, druge bi bilo za uresničitev ciljev Direktive 2000/60/ES treba dodati na seznam prednostnih snovi.
(13)Komisija bi morala še naprej pregledovati seznam prednostnih snovi vsaj vsaka štiri leta in pri ukrepanju dati prednost snovem na podlagi tveganja, ki ga predstavljajo za vodno okolje ali prek njega, v skladu z zahtevanim časovnim razporedom iz člena 16(4) Direktive 2000/60/ES, ter po potrebi pripraviti predloge.
(14) Glede na interese Komisije in za bolj učinkovito urejanje zaščite površinskih voda je primerno, da so OSK določeni za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi na ravni Skupnosti, in prepustiti državam članicam, da določijo predpise za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, za katere velja uporaba ustreznih predpisov Skupnosti. Kljub temu osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS(9), in tvorijo del skupine snovi, katerih dobro kemično stanje je treba doseči do leta 2015, ni bilo vključenih v seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno ohranjati urejanje teh standardov na ravni Skupnosti.
(15)Čeprav so nekatere snovi za ribe zelo nevarne, kadar se nahajajo v površinskih vodah, niso na seznamu OSK na področju vodne politike. Komisija bi morala po potrebi tudi za te snovi predložiti predloge za sprejetje OSK na področju vodne politike.
(16) Zaradi tega določbe v zvezi s sedanjimi cilji okoljske kakovosti iz Direktive Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo(10), Direktive Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija(11), Direktive Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize(12), Direktive Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana(13) in Direktive 86/280/EGS ne bodo več potrebne in jih je treba izbrisati.
(17) Vodno okolje lahko kemično onesnaženje prizadene tako kratkoročno kot dolgoročno, zato je treba pri vzpostavitvi OSK za osnovo uporabiti tako podatke o akutnih kot tudi podatke o kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustrezne zaščite vodnega okolja in zdravja ljudi je treba določiti letne povprečne standarde kakovosti na ravni, ki zagotavlja zaščito pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za zaščito pred kratkoročno izpostavljenostjo. Treba bi bilo uskladiti uporabo največjih dovoljenih koncentracij v skladu s kombiniranim pristopom iz člena 10 Direktive 2000/60/ES, zlasti obravnavo najvišjih vrednosti ter opredelitev nadzora emisij.
(18) Brez obširnih in zanesljivih informacij o koncentracijah prednostnih snovi v živih organizmih in usedlinah na ravni Skupnosti ter glede na to, da je videti, da podatki o površinskih vodah predstavljajo zadostno podlago za zagotavljanje celovite zaščite in učinkovitega nadzora nad onesnaževanjem, bi bilo treba uvedbo OSK na tej stopnji omejiti zgolj na površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti zaščite pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem le z OSK za površinske vode na ravni Skupnosti. Zato je treba v teh primerih vzpostaviti OSK za žive organizme. Da bi državam članicam omogočili fleksibilnost glede na njihovo strategijo spremljanja, bi morale biti sposobne bodisi spremljati te OSK in preveriti skladnost z njimi v živih organizmih ali jih spremeniti v OSK za površinske vode. Poleg tega morajo države članice za dopolnitev OSK, določenih na ravni Skupnosti, uvesti OSK za usedline in žive organizme, kjer je to potrebno in ustrezno. Usedline in živi organizmi ostajajo pomembne matrike za spremljanje nekaterih snovi s pomembnim akumulacijskim potencialom, OSK za površinske vode pa proti njihovemu posrednemu učinku sedaj ne nudijo nobene zaščite. Takšno spremljanje je treba izvajati zato, da bi pospešili prihodnje tehnično in znanstveno delo na področju OSK v usedlinah in živih organizmih za spremljane snovi, kjer bi se to izkazalo za potrebno.
(19) Razprave o presoji tveganja v primeru svinca, niklja in njunih spojin znotraj Evropskega urada za kemikalije / Skupnega raziskovalnega središča še niso zaključene, zato je pri teh elementih nemogoče določiti dokončne standarde kakovosti. Zaradi tega je primerno jasno navesti njihov začasni značaj.
(20)Svinec, ki se uporablja v ribolovni opremi za rekreativni in poklicni ribolov, je eden od virov onesnaževanja vode. Za zmanjšanje stopnje vsebnosti svinca v ribolovnih vodah bi morale države članice ribiški sektor spodbujati k nadomestitvi svinca z drugimi, manj škodljivimi snovmi.
(21)Dioksini in poliklorirani bifenili (PCB) sta skupini obstojnih in bioakumulativnih strupenih snovi. Obe sta zelo nevarni za zdravje ljudi in okolje, zelo škodljivo vplivata na vodne vrste in s tem ogrožata sposobnost preživetja ribiškega sektorja. Poleg tega je Komisija večkrat poudarila, da je treba te snovi uvrstiti na seznam prednostnih snovi. Zato bi bilo treba s to direktivo zagotoviti, da bodo uvrščene na ta seznam.
(22) Države članice morajo izpolnjevati Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o vodi, namenjeni za prehrano ljudi(14), in ravnati s površinskimi vodnimi telesi, namenjenimi za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. To direktivo bi bilo torej treba izvajati ne glede na tiste zahteve, ki določajo bolj stroge standarde.
(23) Verjetno OSK ne bo mogoče doseči v bližini izpustov iz točkovnih virov, ker so koncentracije onesnaževal v izpustih ponavadi večje kot koncentracije onesnaževal v vodi. Zato je treba državam članicam z določitvijo prehodnega območja prekoračitve za vsak ustrezen izpust omogočiti, da pri preverjanju skladnosti z OSK upoštevajo to dejstvo. Da bi zagotovili omejitev teh območij, je treba pri njihovi opredelitvi uporabiti člen 10 Direktive 2000/60/ES in druge ustrezne določbe zakonskih aktov Skupnosti. Ker lahko razvoj na področju tehnik obdelovanja in tehnoloških inovacij, kot so najboljše razpoložljive tehnologije, v prihodnosti omogoči zmanjšanje koncentracij onesnaževal v bližini mest izpustov, morajo države članice zagotoviti, da se v skladu s tem omejijo tudi prehodna območja prekoračitve.
(24)Ta direktiva državam članicam omogoča uporabo mešanih območij (navedenih v členu 4 te direktive kot "prehodna območja prekoračitve"), dokler ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa z ustreznimi OSK. Države članice morajo pri določanju mešanih območij uporabiti sorazmeren pristop ob upoštevanju pretoka, koncentracije in količine dovoljenih izpustov ter sposobnosti vodnega telesa, da te izpuste absorbira. Države članice zmanjšajo obseg mešanih območij, ko bodo izpolnile obveznost za postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi.
(25) Pri tem je treba preverjati skladnost s cilji za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES ter zagotoviti preglednost presoje skladnosti s temi obveznostmi, zlasti v zvezi z upoštevanjem znatnih in neznatnih emisij, izpustov in uhajanj ob dejavnostih ljudi. Nadalje je časovni načrt za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje lahko povezan le s popisom. Omogočiti bi bilo treba tudi oceno uporabe člena 4(4) do (7) Direktive 2000/60/ES. Prav tako je potrebno tudi ustrezno sredstvo za merjenje uhajanj snovi, ki so že v naravi ali nastajajo v naravnih procesih, pri katerih popolna ustavitev ali postopna odprava iz vseh morebitnih virov ni možna. Da bi zadovoljili te potrebe, morajo vse države članice pripraviti popis emisij, izpustov in uhajanj za vsako povodje na njihovih ozemljih.
(26) Da bi se pri pripravi teh popisov izognili podvajanju dela in zagotovili njihovo skladnost z drugimi obstoječimi instrumenti na področju zaščite površinskih voda, naj države članice uporabijo podatke, zbrane v Direktivi 2000/60/ES in Uredbi (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ustanovitvi Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES(15).
(27) Da bi države članice lahko bolje izpolnjevale svoje potrebe, bi jim moralo biti omogočeno, da izberejo ustrezno enoletno referenčno obdobje za merjenje osnovnih vnosov popisa. Treba pa bi bilo upoštevati dejstvo, da se lahko uhajanja ob uporabi pesticidov iz leta v leto močno razlikujejo zaradi različnih stopenj uporabe, na primer zaradi različnih podnebnih razmer. Zato bi bilo pri nekaterih snoveh, ki jih zajema Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(16), državam članicam treba omogočiti, da se v zvezi s temi snovmi odločijo za triletno referenčno obdobje.
(28) Da bi optimizirali uporabo popisa, je primerno pripraviti časovni načrt, zato da Komisija preveri, ali so države članice izvedle ukrepe za dosego ciljev iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES.
(29) Merila za opredelitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene, kot tudi za druge, enako zaskrbljujoče snovi, zlasti zelo obstojne in močno bioakumulativne, iz Direktive 2000/60/ES so določena v Tehničnem usmeritvenem dokumentu o presoji tveganja v podporo Direktivi Komisije 93/67/EGS z dne 20. julija 1993 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja za človeka in okolje v zvezi s snovmi, prijavljenimi v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS(17), Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93(18) in Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet(19). Za zagotovitev skladnosti med različno zakonodajo Skupnosti je treba uporabiti samo ta merila za snovi, pregledane v skladu z Odločbo št. 2455/2001/ES, in Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES je treba v skladu s tem spremeniti in zamenjati.
(30)Uredba (ES) št. 1907/2006 določa revizijo za oceno ustreznosti meril za določitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene. Komisija bi morala ustrezno spremeniti Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES, takoj ko bodo spremenjena merila v Uredbi (ES) št. 1907/2006.
(31) Obveznosti, določene v direktivah, navedenih v Prilogi IX k Direktivi 2000/60/ES, so že vključene v Direktivo 96/61/ES ter v člena 8, 10, člen 11(3)(g) in (h) ter druge določbe Direktive 2000/60/ES, ob tem je zagotovljena najmanj enaka raven zaščite, če se OSK ohranijo ali pregledajo. Da bi zagotovili skladen pristop h kemičnemu onesnaževanju površinskih voda ter poenostavili in pojasnili obstoječo zakonodajo Skupnosti na tem področju, je v skladu s členom 16(10) Direktive 2000/60/ES, ki se začne uporabljati leta 2012, primerno razveljaviti Direktivo 82/176/EGS, Direktivo 83/513/EGS, Direktivo 84/156/EGS, Direktivo 84/491/EGS in Direktivo 86/280/EGS.
(32) Upoštevana so bila priporočila iz člena 16(5) Direktive 2000/60/ES, zlasti priporočila Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje.
(33) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, namreč sprejetja OSK za vodo, in ker so torej lahko zaradi ohranjanja enake ravni zaščite površinskih voda v vsej Skupnosti bolje doseženi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Uredbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenega cilja.
(34) Merila, potrebna za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(20).
(35)V skladu s členom 174 Pogodbe in z njegovo vključitvijo v Direktivo 2000/60/ES mora Skupnost, ko oblikuje svojo okoljsko politiko, upoštevati razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, razmere v okolju v različnih regijah Skupnosti, gospodarski in socialni razvoj Skupnosti kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij ter možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Vsebina
Ta direktiva določa ukrepe za omejevanje onesnaževanja vode in okoljske standarde kakovosti za prednostne snovi, zato:
a)
da bi se do leta 2015 zmanjšalo izpuste, emisije in uhajanja prednostnih snovi; ter
b)
da bi se odpravilo izpuste, emisije in uhajanja prednostnih nevarnih snovi v skladu s členi 1, 4 in 16 Direktive 2000/60/ES za vzpostavitev dobrega kemičnega stanja vseh površinskih voda. Cilj je tudi preprečiti novo poslabšanje stanja in do leta 2020 vzpostaviti koncentracijo vseh naravnih snovi podobno ravni v naravnih virih in koncentracijo umetnih antropogenih snovi blizu ničli skladno z mednarodnimi sporazumi o varstvu morja.
Cilji, opisani v tej direktivi, morajo biti obravnavani kot cilji iz člena 4 Direktive 2000/60/ES.
V skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES bo Komisija do leta 2020 predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uspešnosti izvajanja te direktive.
Člen 2
Okoljski standardi kakovosti
1. Da bi se doseglo dobro kemično stanje površinskih voda v skladu s členom 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES, države članice zagotovijo, da je sestava njihovih površinskih voda, usedlin in živih organizmov v skladu z okoljskimi standardi kakovosti za prednostne snovi, kakor določa del A Priloge I.
Države članice sprejemajo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da obrati, ki spuščajo v vode uporabljeno vodo, ki vsebuje prednostne snovi, uporabljajo pri proizvodnji in obdelavi uporabljene vode najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Ti ukrepi temeljijo na rezultatih izmenjave podatkov, kot je predvideno v členu 16(2) Direktive 96/61/ES.
Države članice morajo izboljšati znanje in razpoložljive podatke o virih prednostnih snovi ter o poteh onesnaževanja, da bi se določile možnosti natančnega in učinkovitega nadzora.
Države članice zagotovijo skladnost z okoljskimi standardi kakovosti v skladu z zahtevami iz dela B Priloge I.
2.Kjer vodotok prečka več držav članic, je treba uskladiti programe spremljanja in nacionalne popise, da se prepreči kaznovanje držav članic, ki ležijo ob spodnjem delu vodotoka.
3. Države članice v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES spremljajo koncentracije snovi, navedenih v delu APriloge I, v vodi, usedlinah in živih organizmih.
4. Države članice zagotovijo, da koncentracije heksaklorobenzena, heksaklorobutadiena in živega srebra v tkivu (mokra teža) rib, mehkužcev, rakov in drugih živih organizmov niso presežene:
a)
10 µg/kg za heksaklorobenzen,
b)
55 µg/kg za heksaklorobutadien,
c)
20 µg/kg za metil živo srebro.
Za namene spremljanja skladnosti z okoljskimi standardi kakovosti za snovi, navedene v prvem pododstavku, države članice bodisi uvedejo bolj stroge standarde za vodo, s katerimi nadomestijo tiste, ki so navedeni v delu A Priloge I, ali določijo dodatne standarde za žive organizme.
Izvaja se lahko nadzor drugih snovi iz Priloge I v usedlinah ali živih organizmih in ne v vodi, če države članice menijo, da je ta način primernejši in cenejši. Če so izmerjene visoke koncentracije in če države članice menijo, da obstaja tveganje, da bodo kršeni okoljski standardi kakovosti za vodo, se bo začelo izvajati nadzor nad vodo, da se zagotovi skladnost z okoljskimi standardi kakovosti za vodo.
5.Najkasneje dvanajst mesecev po predložitvi popisov s strani držav članic, Komisija oblikuje predlog o standardih kakovosti, ki se nanašajo na koncentracijo prednostnih snovi v usedlinah in živih organizmih.
6.Države članice morajo izpolnjevati določbe Direktive 98/83/ES in ravnati s površinskimi vodnimi telesi, namenjenimi za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. Ta direktiva se torej izvaja brez poseganja v določbe, ki zahtevajo strožje standarde.
7.V primerih, ko skladnost z okoljskimi standardi kakovosti tehnično ni izvedljiva ali bi privedla do nesorazmernih družbenih ali ekonomskih stroškov, se ravna v skladu s členom 4(4), (5) in (6) Direktive 2000/60/ES, da se določi pristop, ki je stroškovno najbolj učinkovit in okoljsko najbolj sprejemljiv, ter ravna v skladu s ciljem, določenim v členu 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES.
8. Komisija preuči, z redno uporabo baze podatkov, oblikovane v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 za nadzorovanje snovi, ki škodijo vodnim organizmom, ter bioakumulativnih ali obstojnih snovi, tehnični in znanstveni napredek, vključno s sklepi presoje tveganja iz točk (a) in (b) člena 16(2) Direktive 2000/60/ES ter najmanj vsaka štiri leta predlaga revizijo okoljskih standardov kakovosti iz dela A Priloge I te direktive.
Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek v zvezi s snovmi, ki se nalagajo v usedlinah ali živih organizmih, in začne oblikovati zadevne okoljske standarde kakovosti.
9.Da bi pridobila dosledno in usklajeno metodo za izračun, Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES in najkasneje do ...(21) določi obvezne metodologije vsaj za zadeve iz drugega odstavka točke 3 dela B Priloge I k tej direktivi.
10.Če je za zagotavljanje spoštovanja okoljskih standardov kakovosti treba prepovedati nekatere snovi, Komisija predstavi ustrezne predloge za spremembo veljavnih pravnih aktov ali za oblikovanje novih na ravni Skupnosti.
11.Če je za spoštovanje načela, da plača povzročitelj obremenitve, in previdnostnega načela ter za poenotenje izvajanja v državah članicah treba za nekatere obrate, snovi in točkovne vire na celotnem ozemlju Skupnosti sprejeti skrajne vrednosti emisij ali če te vrednosti omogočajo doseganje okoljskih standardov kakovosti, Komisija vloži predloge v skladu s členom 18 Direktive 96/61/ES.
Člen 3
Za doseganje cilja iz člena 2 lahko države članice predlagajo strožja merila za uporabo ali izpust snovi, kot so predlagana v Direktivi 91/414/EGS ali Uredbi (ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(22), ki jo nadomešča, ali v katerem koli drugem pravnem aktu na ravni Skupnosti.
Člen 4
Prehodno območje prekoračitve
1. Če za enega ali več točkovnih virov ne obstaja nikakršno tehnično sredstvo za ustrezno očiščenje uporabljene vode, države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal pri počasnem vodnem toku presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.
Države članice v načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES vključijo akcijski načrt za zmanjšanje obsega in trajanja vsakega prehodnega obdobja prekoračitve, da se najkasneje do leta 2018 dosežejo ustrezni okoljski standardi kakovosti.
2. Države članice v vsakem primeru razmejijo obseg delov površinskih vodnih teles v bližini mest izpustov, ki jih je treba ob upoštevanju ustreznih določb zakonodaje Skupnosti opredeliti kot prehodna območja prekoračitve.
Države članice vključijo opis vsake razmejitve v svoje načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES.
3.V primeru čezmejnega vodnega toka je potrebno skleniti sporazum med zadevnimi državami članicami za določanje prehodnega področja preseganja vrednosti.
4. Države članice izvedejo pregled dovolilnic iz Direktive 96/61/ES ali predhodne ureditve iz člena 11(3)(g) Direktiv 2000/60/ES z namenom postopnega zmanjšanja obsega vsakega prehodnega območja prekoračitve iz odstavka 1, ugotovljenega v vodah, prizadetih zaradi izpustov prednostnih snovi.
5.Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo države članice uporabijo za opredelitev prehodnega območja prekoračitve.
Člen 5
Metode držav članic za nadzor emisij
1.Za doseganje ciljev iz člena 1 države članice oblikujejo skupne načrte za nadzor emisij in ukrepe za odpravo prednostnih snovi in prednostnih nevarnih snovi v okviru programa ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES. Načrti vsebujejo najmanj:
a)
rezultate raziskav v skladu s členom 6 te direktive;
b)
cilji v zvezi s snovmi, vključno s količinami in ocenami mase;
c)
sektorske strategije, ki zadevajo najpomembnejše vire onesnaževanja (predvsem za industrijo, kmetijstvo, gozdarstvo, gospodinjstva, zdravstveni sistem in promet);
d)
ukrepe za zmanjšanje razširjenosti onesnaženosti zaradi izpustov pri izdelkih;
e)
ukrepe za nadomestitev prednostnih nevarnih snovi;
f)
instrumente, vključno z gospodarskimi ukrepi v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES;
g)
standarde za emisije, ki naj dopolnijo obstoječo zakonodajo Skupnosti;
h)
ukrepe za obveščanje, svetovanje in izobraževanje.
2.Načrte je treba oblikovati v skladu z merili o preglednosti ter je treba opraviti njihovo revizijo v okviru revizije programov ukrepov. Države članice vsaka tri leta poročajo Komisiji in javnosti o napredku izvajanja in o načinu, kako so ukrepi prispevali k uresničevanju ciljev te direktive.
Člen 6
Popis emisij, izpustov in uhajanj
1. Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES, ali na podlagi drugih razpoložljivih podatkov ter v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 države članice pripravijo popis emisij, izpustov in uhajanjin njihovih virov, vključno z zemljevidi, če je potrebno, vseh izvornih virov prednostnih snovi (obenem točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja) in onesnaževal, navedenih v Prilogi II ali v delu A Priloge I za vsako povodje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno z njihovimi koncentracijami v usedlinah in živih organizmih. Prednostnih snovi in onesnaževal, ki se sproščajo iz usedlin zaradi ladijskega prometa, izkopavanja ali naravnih pojavov, se ne obravnava kot uhajanje.
Države članice vključijo v popis vse ukrepe za nadzor emisij, sprejete za prednostne snovi, navedene v delu A Priloge I.
2.Države članice pripravijo posebne programe spremljanja za usedline in žive organizme, pri čemer opredelijo vrste in teksture za analizo ter obliko predstavitve rezultatov glede na sezonska nihanja pri organizmih.
3. Referenčno obdobje za merjenje vrednosti onesnaževal, ki se vnesejo v popise iz odstavka 1 je eno leto med letoma 2007 in 2009.
Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje let 2007, 2008 in 2009.
Države članice lahko pri pripravi svojih popisov uporabijo podatke o emisijah, izpustih in uhajanju, zbrane od začetka veljavnosti Direktive 2000/60/ES, če taki podatki ustrezajo enakim zahtevam za kakovost, ki veljajo za podatke iz odstavka 1 tega člena.
4. Države članice predložijo popise, pripravljene v skladu z odstavkom 1 tega člena, vključno z zadevnimi referenčnimi obdobji, Komisiji skupaj z načrti upravljanja povodij, ki se sporočijo v skladu s členom 15(1) Direktive 2000/60/ES.
5. Države članice posodobijo svoje popise kot del pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES.
Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je eno leto pred zaključkom navedene analize. Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize.
Države članice v posodobljenih načrtih upravljanja povodja objavijo posodobljene popise, kakor določa člen 13(7) Direktive 2000/60/ES.
6.Ker se morajo emisije, izpusti in uhajanja prednostnih snovi postopoma zmanjševati oziroma ustaviti, morajo države članice k popisu dodati tudi časovni razpored, prilagojen doseganju teh ciljev.
7. Komisija do leta 2015 preveri, ali je mogoče pričakovati, da bodo emisije, izpusti in uhajanja, kakor se odražajo v popisu, do leta 2025 v skladu z obveznostmi o zmanjšanju in odpravi iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES. Komisija predloži poročilo o tem preverjanju Evropskemu parlamentu in Svetu. Če je v poročilu navedeno, da skladnosti verjetno ne bo mogoče doseči, Komisija do leta 2016 predlaga potrebne ukrepe Skupnosti v skladu s členom 251 Pogodbe ES.
Komisija pri preverjanju upošteva:
–
tehnično izvedljivost in sorazmernost stroškov;
–
uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij;
–
obstoj koncentracij v naravnem okolju.
8.Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi tehnične specifikacije za analize in metodo, ki jo uporabijo države članice za pripravo popisov.
Člen 7
Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovi
1.Za dosego ciljev zmanjšanja onesnaževanja s prednostnimi snovmi in prednostnimi nevarnimi snovmi, določenimi v skladu s členom 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES, države članice zagotovijo, da program ukrepov v skladu s členom 11 te direktive vsebuje tudi preprečevalne ali nadzorne ukrepe za točkovne in razpršene vire onesnaževanja ter okoljske standarde kakovosti, ki jih določa ta direktiva.
2.Države članice morajo na podlagi členov 4 in 12 Direktive 2000/60/ES in za dosego ciljev te direktive po potrebi določiti, ali je treba pregledati izvajanje obstoječih ukrepov ali uvesti nove ukrepe za zmanjšanje in nadzor onesnaževanja s prednostnimi snovmi in prednostnimi nevarnimi snovmi. Če je bolje, da se ti ukrepi sprejmejo na ravni Skupnosti, Komisija predlaga ustrezne ukrepe na ravni Skupnosti.
3.Pri pripravi poročila na podlagi člena 18(1) Direktive 2000/60/ES o izvajanju te direktive Komisija formalno oceni skladnost in učinkovitost vseh zakonodajnih aktov Skupnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo na dobro kakovost vode. Ta ocena bo omogočila, da bodo, če bo potrebno, predlagani, sprejeti ali izvajani ukrepi na ravni Skupnosti.
4.V skladu s členom 16(8) Direktive 2000/60/ES Komisija predlaga tehnike nadzora emisij, ki bodo temeljile na najboljših razpoložljivih tehnologijah ter okoljskih praksah, ki naj se jih države članice poslužujejo za vse točkovne vire.
Člen 8
Uvrstitev dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB)
Komisija v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES in najpozneje do 31. januarja 2008 predloži predlog za revizijo te direktive z namenom uvrstitve dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB) na seznam prednostnih snovi iz Priloge II ter določi ustrezne okoljske standarde kakovosti v Prilogi I.
Člen 9
Onesnaževanje iz tretjih držav
Najkasneje ...(23) Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o onesnaževanju, ki izvira iz tretjih držav. Na osnovi tega poročila in če se to izkaže za potrebno, Evropski parlament in Svet pozoveta Komisijo, naj izdela predloge.
Člen 10
Sprememba Direktive 2000/60/ES
Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej direktivi.
Člen 11
Spremembe direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS in 84/491/EGS
Priloga II k direktivam 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS oziroma 84/491/EGS se črta.
Člen 12
Sprememba Direktive 86/280/EGS
Naslovi B v oddelkih od I do XI v Prilogi II k Direktivi 86/280/EGS se črtajo.
Člen 13
Razveljavitve
1. Direktive 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS se z 22. decembrom 2012 razveljavijo.
2. Države članice lahko v skladu s členi 5, 8 in 15 Direktive 2000/60/ES izvedejo spremljanje in poročanje pred 22. decembrom 2012, namesto da bi ju izvedle v skladu z direktivami iz odstavka 1 tega člena.
Člen 14
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje ...(24). Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila navedenih predpisov in predložijo primerjalno tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 15
Dodatni ukrepi Skupnosti
Komisija izdela jasne in pregledne postopke za vzpostavitev preudarnega in natančnega okvira za to, kako države članice posredujejo informacije o prednostnih snoveh, ki bodo uporabljene v postopku odločanja Skupnosti in bodo v prihodnje omogočile določitev usklajenih okoljskih standardov kakovosti za usedline ali žive organizme kot tudi dodaten nadzor nad emisijami.
Člen 16
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 17
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V ,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I:
OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA PREDNOSTNE SNOVI
DEL A: Okoljski standardi kakovosti (OSK) v površinskih vodah
DEL B: Skladnost z okoljskimi standardi kakovosti (OSK)
1. Stolpec 4 in 5: Skladnost z OSK-LP za katero koli površinsko vodno telo zahteva, da je aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, pod standardom.
2. Stolpca 6 in 7: Skladnost z OSK-NDK za katero koli površinsko vodno telo pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne smejo preseči standarda.
3. Z izjemo kadmija, svinca, živega srebra in niklja (v nadaljevanju "kovine") so OSK, določeni v tej prilogi, izraženi kot skupne koncentracije v celotnem vzorcu vode. Pri kovinah se OSK nanašajo na raztopljene koncentracije, tj. raztopljena faza vzorca vode, pridobljena s filtriranjem preko 0,45 µm filtra ali kakršno koli enakovredno predobdelavo.
Koncentracijekovin v naravnem okolju se dodajo vrednostim OSK. Poleg tega če trdota vode, pH ali drugi parametri kakovosti vode vplivajo na biološko razpoložljivost kovin, lahko države članice to upoštevajo pri presoji izidov spremljanja v primerjavi z OSK. Koncentracije kovin v naravnem okolju, značilne za notranje ali obalne površinske vode, so določene ob upoštevanju geološkega substrata in naravnega izpiranja v vodni bazen. Države članice v svojih načrtih za upravljanje vodnih bazenov poročajo o naravnih koncentracijah kovin in o tem, kako se jih upošteva pri ocenjevanju rezultatov glede na OSK.
PRILOGA II:
SPREMEMBE PRILOGE X K DIREKTIVI 2000/60/ES
Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti s:
"
PRILOGO X
TABELA 1: SEZNAM PREDNOSTNIH SNOVI NA PODROČJU VODNE POLITIKE(*)
Številka
Številka CAS1
Številka EU2
Ime prednostne snovi
Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(1)
15972-60-8
240-110-8
Alaklor
X
(2)
120-12-7
204-371-1
Antracen
X
(3)
1912-24-9
217-617-8
Atrazin
X
(4)
71-43-2
200-753-7
Benzen
(5)
se ne uporablja
se ne uporablja
Bromirani difenileter (**)
X (***)
(6)
7440-43-9
231-152-8
Kadmij in njegove spojine
X
(7)
85535-84-8
287-476-5
Kloroalkani, C10-13 (**)
X
(8)
470-90-6
207-432-0
Klorofenvinfos
(9)
2921-88-2
220-864-4
Klorpirifos
(10)
107-06-2
203-458-1
1,2-dikloroetan
(11)
75-09-2
200-838-9
Diklorometan
(12)
117-81-7
204-211-0
Di(2-etilheksil) ftalat (DEHP)
(13)
330-54-1
206-354-4
Diuron
X
(14)
115-29-7
204-079-4
Endosulfan
X
959-98-8
se ne uporablja
(Alfa-endosulfan)
(15)
206-44-0
205-912-4
Fluoranten (****)
(16)
118-74-1
204-273-9
Heksaklorobenzen
X
(17)
87-68-3
201-765-5
Heksaklorobutadien
X
(18)
608-73-1
210-158-9
Heksaklorocikloheksan
X
58-89-9
200-401-2
(gama izomer, lindan)
(19)
34123-59-6
251-835-4
Izoproturon
(20)
7439-92-1
231-100-4
Svinec in njegove spojine
X
(21)
7439-97-6
231-106-7
Živo srebro in njegove spojine
X
(22)
91-20-3
202-049-5
Naftalen
X
(23)
7440-02-0
231-111-14
Nikelj in njegove spojine
(24)
25154-52-3
246-672-0
Nonilfenol
X
104-40-5
203-199-4
(4-(para)nonilfenol
(25)
1806-26-4
217-302-5
Oktilfenol
X
140-66-9
se ne uporablja
(para-tert-oktilfenol)
X
(26)
608-93-5
210-172-5
Pentaklorobenzen
X
(27)
87-86-5
231-152-8
Pentaklorofenol (PCP)
X
(28)
se ne uporablja
se ne uporablja
Poliaromatski ogljikovodiki
X
50-32-8
200-028-5
(benzo(a)piren)
205-99-2
205-911-9
(benzo(b)fluoranten)
191-24-2
205-883-8
(benzo(g,h,i)perilen)
207-08-9
205-916-6
(benzo(b)fluoranten)
193-39-5
205-893-2
(indeno(1,2,3-cd)piren)
(29)
122-34-9
204-535-2
Simazin
X
(30)
688-73-3
211-704-4
Tributilkositrove spojine
X
36643-28-4
se ne uporablja
Tributilkositrov kation
(31)
12002-48-1
234-413-4
Triklorobenzeni
X
120-82-1
204-428-0
(1,2,4-triklorobenzen)
X
(32)
67-66-3
200-663-8
Triklorometan
(kloroform)
(33)
1582-09-8
216-428-8
Trifluralin
X
(34)
se ne uporablja
xxx-xxx-x
DDT skupaj3
X(*****)
50-29-3
200-024-3
para-para-DDT
X(*****)
(35)
309-00-2
206-215-8
Aldrin
X(*****)
(36)
60-57-1
200-484-5
Dieldrin
X(*****)
(37)
72-20-8
200-775-7
Endrin
X(*****)
(38)
465-73-6
207-366-2
Izodrin
X(*****)
(39)
56-23-5
200-262-8
Ogljikov tetraklorid
X(*****)
(40)
127-18-4
204-825-9
Tetrakloroetilen
X(*****)
(41)
79-01-6
201-167-4
Trikloroetilen
X(*****)
1 CAS: Chemical Abstract Services
2 Številka EU: Evropski popis obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS) ali Evropski seznam prijavljenih kemičnih snovi (ELNICS).
3 DDT skupaj obsega vsoto izomerov 1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 50-29-3; številka EU 200-024-3); 1,1,1-trikloro-2 (o-klorofenil)-2-(p-klorofenil) etan (številka CAS 789-02-6; številka EU 212-332-5); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etilen (številka CAS 72-55-9; številka EU 200-784-6); in 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 72-54-8; številka EU 200-783-0).
(*) Kjer so izbrane skupine snovi, so kot indikativni parametri našteti posamezni tipični predstavniki (v oklepajih in brez številke).
(**) Te skupine snovi običajno obsegajo veliko posameznih spojin. Trenutno ni mogoče dati primernih indikativnih parametrov.
(***) Samo pentabromobifenileter (številka CAS 32534-81-9).
(****) Fluoranten je na seznamu kot indikator drugih, nevarnejših poliaromatskih ogljikovodikov.
(*****) Uvrstitev teh snovi, prej imenovane "drugo onesnaževalo", med prednostne nevarne snovi ne spremeni posebnih obveznosti, določenih v Direktivi 2000/60/ES, zlasti ne iz točke 1.3 Priloge V.
TABELA 2: SEZNAM SNOVI, KI JIH JE TREBA PREGLEDATI ZA NAMEN OPREDELITVE KOT POTENCIALNO "PREDNOSTNIH SNOVI" ALI KOT POTENCIALNO "PREDNOSTNIH NEVARNIH SNOVI
(*) Preveriti je treba, ali je to prednostno snov mogoče opredeliti kot prednostno nevarno snov. Komisija bo najpozneje do ...(31) Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala dokončno razvrstitev te snovi brez poseganja v časovni razpored iz člena 16 Direktive 2000/60/ES za predloge Komisije o nadzoru.
(**) To snov naj se opredeliti kot "prednostno snov". Komisija bo najpozneje do ...* Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala dokončno razvrstitev te snovi brez poseganja v časovni razpored iz člena 16 Direktive 2000/60/ES za predloge Komisije o nadzoru.
UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
UL L 330, 5.12.1998, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES), št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str.1).
Ta parameter je okoljski standard kakovosti, izražen z največjo dovoljeno koncentracijo (NDK-OSK). Kjer so NDK-OSK označene kot "se ne uporablja", vrednosti LP-OSK prav tako zagotavljajo varstvo pred kratkoročnimi najvišjimi vrednostmi onesnaženosti, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti.
Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), navedenih v Odločbi št. 2455/2001/ES, je OSK določen samo za pentabromodifenileter.
Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, kot je določeno v petih razrednih kategorijah (razred 1: <40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do <50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do <100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do <200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥200 mg CaCO3/l).
5 Za skupino prednostnih snovi poliaromatskih ogljikovodikov (PAH) (št. 28) se mora upoštevati vsak posamezen OSK, tj. treba je izpolnjevati OSK za benzo(a)piren, OSK za vsoto benzo(b)fluorantena in benzo(k)fluorantena ter OSK za vsoto benzo(g,h,i) perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena.
6 DDT skupaj obsega vsoto izomerov 1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 50-29-3); 1,1,1-trikloro-2 (o-klorofenil)-2-(p-klorofenil) etan (številka CAS 789-02-6); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etilen (številka CAS 72-55-9) in 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 72-54-8).
Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov *
188k
40k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o predlogu Uredbe Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (KOM(2005)0671 – C6-0032/2006 – 2005/0278(CNS))
Sporazum o partnerstvo v ribiškem sektorju med ES ter Dansko in Grenlandijo *
274k
46k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi strani (KOM(2006)0804 – C6-0506/2006 – 2006/0262(CNS))
– ob upoštevanju člena 37 v povezavi s členom 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0506/2006),
– ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za proračun (A6-0161/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen, in odobri sklenitev sporazuma;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če ima namen odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
4. poziva k uvedbi usklajevalnega postopka na osnovi skupne izjave z dne 4. marca 1975, če ima Svet namen odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
5. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če ima namen bistveno spremeniti predlog Komisije;
6. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Spremembe Parlamenta
Sprememba 1 Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)Če je raven ribolovnih možnosti, ki jo določi Skupni odbor, nižja od tiste, določene v poglavju I Priloge, Grenlandija v naslednjih letih nadomesti Skupnost z ustreznimi ribolovnimi možnostmi ali v istem letu z drugimi ribolovnimi možnostmi ali tako, da odšteje sorazmeren delež dogovorjenega plačila.
Sprememba 2 Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)Skupnost si mora pridržati pravico do prilagoditve kvot, če se ugotovi, da po letu 2010 te niso usklajene s trajnostno politiko EU.
Sprememba 3 Uvodna izjava 2 c (novo)
(2c)Pri izvajanju člena 2(1) Protokola je treba upoštevati pogoje iz člena 1(2) Protokola.
Sprememba 4 Člen 3 a (novo)
Člen 3a Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu letno poroča o rezultatih sektorske ribiške politike, opisane v členu 4 Protokola.
Sprememba 5 Člen 4, odstavek 1 a (novo)
Komisija vsako leto oceni, ali so države članice, katerih plovila delujejo v skladu s Protokolom, izpolnile obveznosti glede poročanja. Če tega niso storile, Komisija zavrne njihove zahteve za ribolovna dovoljenja za naslednje leto.
Sprememba 6 Člen 4 a (novo)
Člen 4a Komisija pred iztekom veljavnosti Protokola in začetkom pogajanj za njegovo morebitno podaljšanje predloži Evropskemu parlamentu in Svetu naknadno oceno Protokola skupaj z analizo stroškov in koristi.
– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 10. marca 2004 o številu medparlamentarnih delegacij, delegacij pri skupnih parlamentarnih odborih in delegacij pri odborih parlamentarnega sodelovanja(1),
– ob upoštevanju akta o ustanovitvi z dne 8. novembra 2006 o evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini,
1. sklene ustanoviti delegacijo pri evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini;
2. določi, da bo številčna sestava delegacije 60 stalnih in 30 nadomestnih članov;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.
– ob upoštevanju člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 1999 o Skupni izjavi o praktičnih ukrepih za nov postopek soodločanja(1),
– ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 8. marca 2007,
– ob upoštevanju revidiranega osnutka skupne izjave o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja (v nadaljevanju "revidirana izjava"),
– ob upoštevanju člena 120(1) svojega Poslovnika in točke XVIII (4) Priloge VI Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0142/2007),
A. ker stalno širjenje področja uporabe postopka soodločanja povečuje njegov pomen v postopku sprejemanja zakonodaje EU in vodi k spremembi narave medinstitucionalnih odnosov med Parlamentom, Svetom in Komisijo,
B. ker si Parlament, Svet in Komisija prizadevajo, da bi bilo sprejemanje zakonodaje bolj pregledno, usklajeno, učinkovito in demokratično,
C. ker so, čeprav se je skupna izjava o praktičnih ukrepih za postopek soodločanja iz leta 1999 izkazala za koristno, nekatere praktične posledice njene uporabe sčasoma pokazale potrebo po nekaterih spremembah,
D. ker sta zaporedni širitvi Evropske unije ustvarili izzive, ki vplivajo tako na postopke poenostavitve kakor na optimizacijo virov,
E. ker revidirana izjava izpolnjuje ta pričakovanja in omogoča, da se prihodnje medinstitucionalno sodelovanje razvije na tvoren in prilagodljiv način,
F. ker imajo medinstitucionalni in okvirni sporazumi pomembne posledice, in ker je zato bistveno, da se združijo vsi obstoječi sporazumi in objavijo kot priloga k Poslovniku Parlamenta, da se olajša dostop do njih in zagotovi preglednost,
1. ponovno potrjuje svojo zavezanost načelom preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti, ter potrebo po osredotočanju na poenostavitev zakonodajnega postopka EU ob spoštovanju pravnega reda Evropske unije;
2. pozdravlja revidirano izjavo, ki izboljšuje tako strukturo kot tudi vsebino izjave iz leta 1999 s tem, da dodaja številne pomembne določbe, ki ta dokument usklajujejo z obstoječo najboljšo prakso; cilj izjave je okrepiti sodelovanje med tremi institucijami ter tako povečati učinkovitost in kakovost zakonodaje EU;
3. izraža željo, da Parlament določi način usklajevanja prakse parlamentarnih odborov med trialogi, tako da določi nekatera pravila v zvezi s sestavo parlamentarnih delegacij ter obveznosti glede zaupnosti, povezanih z njihovim delom;
4. zlasti pozdravlja naslednje izboljšave, ki jih vsebuje revidirana izjava:
a)
nove določbe glede sodelovanju predstavnikov predsedstva Sveta na sejah parlamentarnih odborov in zahtev za informacije o stališču Sveta, ki skupaj predstavljajo korak proti cilju izboljšanja dialoga med dvema zakonodajnima vejama;
b)
priznanje prakse sklenitve sporazumov, doseženih med neformalnimi pogajanji med institucijami, z izmenjavo pisem;
c)
potrditev načela, da službi Parlamenta in Sveta enakopravno sodelujeta pri pravno-jezikovnem pregledu;
d)
dogovor, da se, ko je to možno, organizira podpisovanje pomembnih sprejetih besedil na skupni slovesnosti v prisotnosti sredstev javnega obveščanja ter da se objavijo skupna sporočila za javnost in organizirajo skupne tiskovne konference za razglasitev uspešnega zaključka opravljenega dela;
5. je prepričan, da bo revidirana izjava dodatno povečala preglednost in javno odgovornost zakonodajnega dela, začetega v skladu s postopkom soodločanja;
6. odobri revidirano izjavo, priloženo temu sklepu, in sklene priložiti revidirano izjavo k svojemu poslovniku; poziva, naj se revidirana izjava objavi v Uradnem listu Evropske unije;
7. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in njegovo prilogo posreduje Svetu in Komisiji.
PRILOGA
EVROPSKI PARLAMENT
SVET
KOMISIJA
SKUPNA IZJAVA O PRAKTIČNIH UREDITVAH ZA POSTOPEK SOODLOČANJA (ČLEN 251 POGODBE ES)
SPLOŠNA NAČELA
1. Evropski parlament, Svet in Komisija, v nadaljevanju "institucije", ugotavljajo, da se je sedanja praksa, ki vključuje pogovore med predsedstvom Sveta, Komisijo ter predsedniki ustreznih odborov in/ali poročevalci Evropskega parlamenta in med sopredsedniki spravnega odbora, izkazala za koristno.
2. Institucije potrjujejo, da je treba to prakso, ki se je razvila v vseh fazah postopka soodločanja, še nadalje spodbujati. Institucije se zavezujejo, da bodo pregledale svoje delovne metode z namenom, da bi se še bolj učinkovito uporabilo vse možnosti postopka soodločanja, kakor ga določa Pogodba ES.
3. Ta skupna izjava pojasnjuje te delovne metode in praktične ureditve za njihovo izvajanje. Dopolnjuje Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje(2), zlasti njegove določbe v zvezi s postopkom soodločanja. Institucije se zavezujejo, da bodo v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in učinkovitosti v celoti spoštovale te obveznosti. V zvezi s tem bi institucije morale posvetiti posebno pozornost napredku pri predlogih za poenostavitev, ob hkratnem spoštovanju pravnega reda Skupnosti.
4. Institucije med postopkom sodelujejo v dobri veri z namenom doseči čim večjo uskladitev svojih stališč, da se tako omogoči, kjer je to primerno, sprejetje zadevnega akta že v zgodnji fazi postopka.
5. Za dosego tega cilja sodelujejo prek ustreznih medinstitucionalnih stikov, da se spremlja napredovanje dela in analizira stopnjo približevanja v vseh fazah postopka soodločanja.
6. Institucije se v skladu s svojimi poslovniki zavezujejo, da si bodo redno izmenjevale podatke o napredku zadev, ki so v postopku soodločanja. Zagotovijo, da so njihovi časovni razporedi dela čim bolj usklajeni, da se omogoči tekočo in usklajeno izvedbo postopkov. Zato bodo poskušale določiti okvirni časovni razpored za različne faze, ki vodijo h končnemu sprejetju različnih zakonodajnih predlogov, ob popolnem spoštovanju politične narave postopka odločanja.
7. Sodelovanje med institucijami v okviru soodločanja pogosto dobi obliko tristranskih srečanj ("trialogov"). Ta sistem trialogov se je izkazal za pomembnega in prilagodljivega, saj je znatno povečal možnosti za sporazum v fazi prve ali druge obravnave, prispeval pa je tudi k pripravam za delo spravnega odbora.
8. Taki trialogi se navadno vodijo v neformalnem okviru. Lahko so sklicani v vseh fazah postopka in na različnih ravneh predstavništva, odvisno od narave pričakovane razprave. Vsaka institucija bo v skladu s svojim poslovnikom določila osebe, ki se udeležijo posameznega sestanka, svoj mandat za pogajanja in bo pravočasno obvestila druge institucije o pripravah na sestanke.
9. V kolikor je to mogoče, je vsak osnutek sporazumnega besedila, o katerem bo tekla razprava na prihodnjem sestanku, vnaprej razdeljen vsem udeležencem. Z namenom povečati preglednost so trialogi, ki se odvijajo v Evropskem parlamentu in Svetu, če je to izvedljivo, vnaprej napovedani.
10. Predsedstvo Sveta si bo prizadevalo udeležiti se sestankov parlamentarnih odborov. Skrbno bo preučilo vse prejete zahteve glede dajanja informacij o stališču Sveta, če je to primerno.
PRVA OBRAVNAVA
11. Institucije sodelujejo v dobri veri z namenom doseči čim večjo uskladitev svojih stališč, da se akti, če je le mogoče, sprejmejo že v prvi obravnavi.
Sporazum v fazi prve obravnave v Evropskem parlamentu
12. Vzpostavijo se ustrezni stiki za olajšanje vodenja postopkov v prvi obravnavi.
13. Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico do pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.
14. Kadar je sporazum dosežen s pomočjo neformalnih pogajanj na trialogih, predsedujoči Coreperju s pismom predsedniku zadevnega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini sporazuma v obliki predlogov sprememb k predlogu Komisije. To pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.
15. V zvezi s tem bi moralo biti v primeru, da se bliža zaključek zadeve v prvi obravnavi, obvestilo o nameri, da se doseže sporazum, sporočeno čim prej.
Sporazum v fazi skupnega stališča Sveta
16. Kadar v prvi obravnavi Evropskega parlamenta sporazum ni dosežen, se lahko nadaljuje s stiki z namenom, da se doseže dogovor v fazi skupnega stališča.
17. Komisija spodbuja tovrstne stike in konstruktivno izvaja svojo pravico do pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.
18. Kadar je sporazum dosežen v tej fazi, predsednik zadevnega parlamentarnega odbora v pismu predsedujočemu Coreperju posreduje svoje priporočilo plenarnemu zasedanju, naj sprejme skupno stališče Sveta brez sprememb, ob upoštevanju, da bo skupno stališče potrjeno s strani Sveta in ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda. Izvod pisma se posreduje Komisiji.
DRUGA OBRAVNAVA
19. Svet v svoji obrazložitvi čim bolj razumljivo pojasni razloge, zaradi katerih je sprejel svoje skupno stališče. V drugi obravnavi Evropski parlament čim bolj upošteva te razloge in stališče Komisije.
20. Pred posredovanjem skupnega stališča si Svet ob posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo prizadeva preučiti datum za njegovo posredovanje z namenom, da se zagotovi največja možna učinkovitost zakonodajnega postopka v drugi obravnavi.
Sporazum v fazi druge obravnave v Evropskem parlamentu
21. Za boljše razumevanje različnih stališč se bodo takoj po posredovanju skupnega stališča Sveta Evropskemu parlamentu nadaljevali ustrezni stiki, ki bodo tako pripeljali do najhitrejšega možnega zaključka zakonodajnega postopka.
22. Komisija spodbuja tovrstne stike in poda mnenje z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta, z upoštevanjem ravnotežja med institucijami in vloge, ki ji jo podeljuje Pogodba.
23. Kadar je sporazum dosežen z neformalnimi pogajanji na trialogih, predsedujoči Coreperju s pismom predsedniku zadevnega parlamentarnega odbora posreduje podrobnosti o vsebini sporazuma v obliki predlogov sprememb k skupnemu stališču Sveta. To pismo kaže pripravljenost Sveta, da sprejme ta izid ob upoštevanju pravno-jezikovnega pregleda, če bo potrjen z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Izvod tega pisma se posreduje Komisiji.
SPRAVA
24. Če postane jasno, da Svet ne bo mogel sprejeti vseh predlogov sprememb Evropskega parlamenta v drugi obravnavi in ko je Svet pripravljen, da predstavi svoje stališče, se bo organiziral prvi trialog. Vsaka institucija bo v skladu s svojim poslovnikom določila udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja. Komisija bo obema delegacijama čim prej sporočila svoje namere v zvezi s svojim mnenjem o predlogih sprememb Evropskega parlamenta iz druge obravnave.
25. Ves čas spravnega postopka se odvijajo trialogi z namenom poiskati rešitev za odprta vprašanja in postaviti podlago za sporazum, ki naj se doseže v spravnem odboru. O izidih trialogov se razpravlja in se jih po možnosti odobri na sestankih vsake posamezne institucije.
26. Spravni odbor skliče predsednik Sveta sporazumno s predsednikom Evropskega parlamenta in ob upoštevanju določb Pogodbe.
27. Komisija sodeluje pri spravnem postopku ter daje vse potrebne pobude z namenom, da se uskladita stališči Evropskega parlamenta in Sveta. Te pobude lahko vključujejo osnutke sporazumnih besedil, ki upoštevajo stališča Evropskega parlamenta in Sveta, ob upoštevanju vloge, ki jo Komisiji podeljuje Pogodba.
28. Spravnemu odboru skupaj predsedujeta predsednik Evropskega parlamenta in predsednik Sveta. Sopredsednika se pri vodenju sestankov spravnega odbora izmenjujeta.
29. Sopredsednika skupaj določita datume in dnevni red sestankov spravnega odbora z namenom, da spravni odbor učinkovito deluje ves čas spravnega postopka. O predvidenih datumih se posvetujeta s Komisijo. Evropski parlament in Svet okvirno določita primerne datume za spravni postopek in o tem obvestita Komisijo.
30. Sopredsednika lahko na dnevni red katerega koli sestanka spravnega odbora uvrstita več zadev. Poleg glavne zadeve ("točka B"), o kateri sporazum še ni bil dosežen, se lahko odpre in/ali zaključi spravni postopek o drugih zadevah brez razprave o teh točkah ("točka A").
31. Evropski parlament in Svet ob hkratnem spoštovanju določb Pogodbe o rokih čim bolj upoštevata omejitve pri časovnem načrtovanju, zlasti tiste, ki so posledica prekinitev dela v institucijah in volitev v Evropski parlament. V vsakem primeru so prekinitve dela čim krajše.
32. Spravni odbor se izmenično sestaja v prostorih Evropskega parlamenta in Sveta, da se enakomerno uporabijo storitve in oprema, vključno s tolmačenjem.
33. Spravnemu odboru so na voljo predlog Komisije, skupno stališče Sveta, mnenje Komisije o tem stališču, predlogi sprememb Evropskega parlamenta, mnenje Komisije o teh spremembah in skupni delovni dokument delegacij Evropskega parlamenta in Sveta. Ta delovni dokument bi moral uporabnikom omogočati, da zlahka prepoznajo kritična vprašanja in da se nanje učinkovito sklicujejo. Komisija načeloma poda svoje mnenje v treh tednih od uradnega prejema rezultatov glasovanja v Evropskem parlamentu in najpozneje do začetka spravnega postopka.
34. Sopredsednika lahko predložita besedila spravnemu odboru v odobritev.
35. Soglasje o skupnem besedilu se doseže na sestanku spravnega odbora ali pozneje z izmenjavo pisem med sopredsednikoma. Izvode teh pisem se posreduje Komisiji.
36. Če spravni odbor doseže sporazum o skupnem besedilu, se besedilo po pravno-jezikovni finalizaciji posreduje sopredsednikoma v formalno odobritev. Vendar se lahko v izjemnih primerih zaradi spoštovanja rokov posreduje sopredsednikoma v odobritev osnutek skupnega besedila.
37. Sopredsednika odobreno skupno besedilo v obliki pisma, ki ga podpišeta skupaj, posredujeta predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Sveta. Če spravni odbor ne doseže soglasja o skupnem besedilu, sopredsednika v pismu, ki ga podpišeta skupaj, o tem obvestita predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta. Ta pisma se uporabijo kot uradni zapisnik. Izvode teh pisem se posreduje Komisiji v vednost. Delovni dokumenti, ki so uporabljeni med spravnim postopkom, bodo po zaključku postopka dostopni v registru dokumentov vsake institucije.
38. Generalni sekretariat Evropskega parlamenta in generalni sekretariat Sveta v povezavi z generalnim sekretariatom Komisije skupaj delujeta kot sekretariat spravnega odbora.
SPLOŠNE DOLOČBE
39. Če bi Evropski parlament ali Svet menila, da je rok iz člena 251 Pogodbe nujno treba podaljšati, bosta o tem ustrezno obvestila predsednika druge institucije in Komisijo.
40. Če je sporazum dosežen v prvi ali drugi obravnavi ali med spravnim postopkom, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju in soglasju finalizirajo besedilo, o katerem je bil dosežen sporazum.
41. Brez izrecnega soglasja, doseženega na ustrezni ravni Evropskega parlamenta in Sveta, se ne spreminja besedila, o katerem je bil dosežen sporazum.
42. Besedila se finalizirajo ob upoštevanju različnih postopkov Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti ob upoštevanju rokov za zaključek notranjih postopkov. Institucije se zavezujejo, da ne bodo uporabljale rokov, namenjenih za pravno-jezikovno finalizacijo, za ponovno odprtje razprave o vsebinskih vprašanjih.
43. Evropski parlament in Svet se sporazumeta o skupni predstavitvi besedil, ki sta jih instituciji skupaj pripravili.
44. Institucije se zavezujejo, kolikor je to mogoče, da bodo uporabljale standardne klavzule, ki bodo sprejemljive za vse institucije in ki bodo vključene v akte, sprejete v skladu s postopkom soodločanja, zlasti kar zadeva določbe o izvrševanju izvedbenih pooblastil (v skladu s sklepom o "komitologiji"(3)), začetkom veljavnosti, prenosom in izvrševanjem aktov ter kar zadeva spoštovanje pravice Komisije do pobude.
45. Institucije si bodo prizadevale, da bodo sklicale skupno tiskovno konferenco za objavo ugodnega izida zakonodajnega postopka v prvi ali drugi obravnavi ali v spravnem postopku. Prizadevale si bodo tudi, da bodo objavile skupna sporočila za javnost.
46. Ko Evropski parlament in Svet sprejmeta zakonodajni akt v postopku soodločanja, se besedilo predloži v podpis predsedniku Evropskega parlamenta in predsedniku Sveta ter generalnima sekretarjema teh institucij.
47. Predsednika Evropskega parlamenta in Sveta prejmeta besedilo v podpis v svojem jeziku in besedilo podpišeta, če je to mogoče, hkrati na skupni slovesnosti, ki je organizirana enkrat mesečno za podpis pomembnih aktov v prisotnosti sredstev javnega obveščanja.
48. Skupaj podpisano besedilo se pošlje v objavo v Uradnem listu Evropske unije. Objava navadno sledi v dveh mesecih od sprejetja zakonodajnega akta s strani Evropskega parlamenta in Sveta.
49.Če katera od institucij v besedilu (ali v kateri od jezikovnih različic) najde tiskarsko ali očitno napako, o tem nemudoma obvesti druge institucije. Če napaka zadeva akt, ki še ni bil sprejet v Evropskem parlamentu ali Svetu, pravno-jezikovne službe Evropskega parlamenta in Sveta v tesnem sodelovanju pripravijo potrebne popravke. Kadar napaka zadeva akt, ki je že bil sprejet v eni ali obeh institucijah, ne glede na to, ali je bil objavljen, Evropski parlament in Svet sporazumno sprejmeta popravek, pripravljen v skladu z njunimi ustreznimi postopki.
Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23). Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 27.7.2006, str. 11).
Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010
343k
128k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 (2006/2233(INI))
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje: Ohranjanje storitev ekosistemov za blaginjo ljudi" (KOM(2006)0216),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 1998 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji Evropske skupnosti o biotski raznovrstnosti(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o akcijskih načrtih za biotsko raznovrstnost na področjih ohranjanja naravnih virov, kmetijstva, ribištva ter razvoja in gospodarskega sodelovanja(2),
– ob upoštevanju svoje mnenja z dne 25. junija 1993 o predlogu Komisije za Sklepa Sveta o zaključkih konvencije o biološki raznovrstnosti (3),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic(4) (Direktiva o pticah) ter resolucije Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2001(5) o izvajanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(6) (Direktiva o habitatih),
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 31. maja 2001 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (2001–2010)(7),
– ob upoštevanju Pregleda strategije EU za trajnostni razvoj – prenovljena strategija(8),
– ob upoštevanju zaključkov 8. zasedanja Konference pogodbenic (COP 8) Konvencije o biološki raznovrstnosti ter tretjega srečanja pogodbenic (MOP 3) njenega Kartagenskega protokola o biološki varnosti,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A6-0089/2007),
A. ker se bo sedanji zaskrbljujoč hitri upad biotske raznovrstnosti brez obsežnih ukrepov verjetno še pospešil in nadaljeval,
B. ker je na voljo malo ustreznih kazalnikov, s katerimi bi učinkovito izmerili, v kolikšni meri se pri izvedbi različnih politik upoštevajo zahteve biotske raznovrstnosti, eden najpomembnejših pa je indeks ptic skupne kmetijske krajine,
C. ker ima biotska raznovrstnost bistveno vlogo pri ohranjanju življenja in preživljanju, gospodarskem in socialnem razvoju, blaginji ljudi ter pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015,
D. ker po navedbah ZN v presoji ekosistemov tisočletja iz leta 2005 dve tretjini vseh ekosistemov od začetka 60-ih let nazadujeta;
E. ker so poglavitni dejavniki za izgubo biotske raznovrstnosti sprememba podnebja, degradacija okolja, uporaba intenzivnih metod kmetovanja ter neustrezno upravljanje gozdnih in vodnih virov;
F. meni, da mora imeti kmetijstvo pri upravljanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti kot njen uporabnik pomembno vlogo; poleg tega ocenjuje, da mora skupna kmetijska politika (SKP) v prihodnje spodbujati trajnostne načine proizvodnje, ki bodo gospodarsko uspešni, hkrati pa bodo ugodno vplivali na izboljšanje in obnovo biotske raznovrstnosti pri kar največjem številu vrst, živali, rastlin in mikroorganizmov;
G. ker so nujno potrebni okrepljeni in usklajeni napori, da se izgubljanje biotske raznovrstnosti najkasneje do leta 2010 ustavi,
1. pozdravlja zgoraj navedeno Sporočilo Komisije (KOM(2006)0216) zaradi njegovega konceptualnega pristopa, prednostnih ciljev za leti 2007 in 2008 ter ključnih podpornih ukrepov ter meni, da je to dobro izhodišče za bolj osredotočen pristop za uresničitev cilja biotske raznovrstnosti do leta 2010; odobrava odločitev, da se poudari krepitev izvajanja sedanje politike in ukrepov;
2. pozdravlja pobudo iz Potsdama, ki so jo G8+5 (Kitajska, Indija, Mehika, Južna Afrika in Brazilija) sprejele dne 17. marca 2007, njen namen pa je omejiti velikansko upadanje biotske raznovrstnosti do leta 2010; spodbuja G8+5, naj nujno izvedejo sprejeto pobudo in naj zagotovijo sredstva za zaščito oceanov, podpirajo raziskave in izboljšajo nadzorovanje vrst, katerim grozi izumrtje;
3. poudarja stvarno vrednost biotske raznovrstnosti ter nujnost njene zaščite pred nadaljnjim zmanjševanjem zaradi vpliva in posegov človeka, tudi, a ne zgolj pred izkoriščanjem, spremembo podnebja in izgubo habitatov;
4. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega izgubljanja biotske raznovrstnosti ter s tem povezanega propadanja storitev ekosistemov;
5. priznava velik pomen zdravih ekosistemov za blaginjo in dobrobit v EU in po svetu;
6. poudarja, da sta sprememba podnebja in izguba biotske raznovrstnosti tesno povezani in enako pomembni;
7. ponovno poudarja, da si je nujno treba prizadevati za izpolnitev obveznosti, da se do leta 2010 ustavi izgubljanje biotske raznovrstnosti v EU, ki jih je Evropski svet sprejel leta 2001 v Göteborgu, v okviru Strategije trajnostnega razvoja in Šestega okoljskega akcijskega programa; poudarja, da so nujno potrebni okrepljeni in usklajeni napori za zaustavitev tega trenda, zlasti glede na to, da je za izpolnitev obveznosti do leta 2010 ostalo malo časa; podpira celosten pristop, predlagan v sporočilu Komisije, da se zaustavitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti vključi na vsa ustrezna področja politike EU;
8. se zaveda ključnega pomena novejšega koncepta storitev ekosistemov, na katerega opozarja sporočilo Komisije, kot sredstva za vključitev ekonomske vrednosti biotske raznovrstnosti na druga politična področja, ter predlaga, naj ohranjanje teh storitev postane temeljni cilj vseh horizontalnih in sektorskih politik EU; svari pa pred zmanjševanjem vrednosti biotske raznovrstnosti na račun koristi, ki jo ima od nje človek, ali pred tem, da bi na biotsko raznovrstnost gledali le kot na ekonomsko vprašanje;
9. pozdravlja "Akcijski načrt EU do leta 2010 in pozneje", priložen Sporočilu Komisije, ter priznava, da je to bistveno orodje in zadnja priložnost, da se udeleženci na ravni Skupnosti in držav članic združijo pri ključnih ukrepih za izpolnitev obveznosti do leta 2010; ker pa ne ostaja več veliko časa, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na ravni Skupnosti in držav članic na voljo vse potrebne strukture za njegovo takojšnje in učinkovito izvajanje;
10. ugotavlja, da akcijski načrt dolgoročno ne bo zadostoval za ohranitev biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov; pozdravlja vse predloge, da bi v EU začeli razpravljati o dolgoročnejši viziji kot okviru za dolgoročnejšo politiko; poziva Komisijo, naj začne postopek za oblikovanje dolgoročne vizije EU o biotski raznovrstnosti, ki bo okvir za nadaljnji razvoj njene politike;
11. v tej zvezi poziva Komisijo, naj preuči in pripravi predloge za praktične ukrepe, da bodo stroški izgube biotske raznovrstnosti všteti v dejavnosti, ki so za raznovrstnost izrazito škodljive;
12. meni, da mora celotna družba EU, vključno s poslovnim in izobraževalnim sektorjem, sodelovati v procesu zaščite biotske raznovrstnosti;
Področje politike 1 – biotska raznovrstnost in EU Najpomembnejši habitati in vrste (Cilj 1)
13. poudarja pomembno vlogo, ki jo imata direktivi o pticah in habitatih pri varovanju biotske raznovrstnosti v EU; priznava pomen dopolnitve omrežja Natura 2000 (ustanovljenega na podlagi Direktive o habitatih) na kopnem in morju, učinkovitega upravljanja in primernega financiranja tega omrežja, njegovega upoštevanja pri načrtovanju rabe zemljišč ter krepitve njegove celovitosti, povezljivosti in odpornosti, zlasti v luči spremembe podnebja;
14. poudarja pomen vključitve območij v čezmorskih državah in na ozemljih, ki so pod suverenostjo držav članic EU, v mrežo Natura 2000;
15. poudarja pomen dodatnih ukrepov, osredotočenih na ogrožene vrste, ter v tem pogledu priznava vrednost širjenja uporabe akcijskih načrtov za obnovitev vrst; poudarja, da bi bilo treba habitate in vrste, katerih zaščito zahteva Direktiva o habitatih, v rednih časovnih presledkih znanstveno pregledovati;
16. poudarja, da je treba pripraviti prilagojene ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti v novih državah članicah EU, ter poudarja, da so storitve ekosistemov, npr. ohranjanje krajine, in gospodarske dejavnosti, npr. turizem, soodvisne;
17. ugotavlja, da je spodbujanje selektivnih metod ribolova prednostna naloga, ker bo prispevala k trajnosti ribištva in ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj zmanjšuje prilov;
18. poudarja pomen velike biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter poziva k sprejetju zakonodajnih ukrepov za njeno ohranjanje in trajnostno rabo;
19. priznava, da ulov živih živali in trgovina z njimi sicer še naprej ogrožata biotsko raznovrstnost, da pa je v Evropi vrsta zooloških ustanov in drugih organizacij, ki z vzrejnimi programi in ohranitvenimi ukrepi na mestu samem dokazujejo, da lahko veliko pripomorejo k preživetju nekaterih ogroženih vrst;
20. pozdravlja dejstvo, da ima Komisija namen izvajati skupno pomorsko politiko, ki temelji na celovitem pristopu k oceanom, in opozarja na potrebo po okoljskem in ekološkem ohranjanju oceanov, ki bo zagotavljalo gospodarski razvoj sektorjev, kot so ribištvo, turizem in drugi;
Širše podeželje in širše morsko okolje (Cilja 2 in 3)
21. priznava, da sta načrtovanje rabe zemljišč in izkoriščanje prostoživečih vrst (z netrajnostnim lovom in ribolovom) ključna dejavnika, ki vplivata na biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov; zlasti poudarja, da kmetijskih zemljišč in gozdov z visoko naravno vrednostjo ne ogroža le intenzifikacija kmetijstva, ampak tudi opuščanje dejavnosti na teh področjih; ugotavlja, da so zaradi ekološko nesprejemljivih ribolovnih praks, vključno z nezakonitim ribolovom ter ribolovom, pri katerem se uporabljajo škodljive tehnologije, ki niso selektivne, ogroženi ribji staleži, neciljne vrste in morski habitati;
22. opozarja, da ohranjanje raznovrstnosti evropske podeželske krajine ni nujno le zaradi ohranjanja storitev, ki jih nudi trajnostno kmetovanje, ampak tudi zaradi ohranjanja genetskega toka med populacijami prostoživečih živali in rastlin;
23. poudarja pomen izvajanja prenovljene Skupne ribiške politike (SRP), saj omogoča trajnostni razvoj ribolovnih virov ter odvrača od prelova, ki ogroža morsko življenje;
24. poziva Komisijo, naj pripravi poseben akcijski program za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, ki predstavlja temeljno grožnjo obnovi ribjih staležev;
25. pozdravlja predlog Evropske unije in držav članic, da se morski in rečni ekosistemi vključijo v omrežje varstvenih območij Natura 2000, ter poziva k temu, da bi poudarili tudi področja za razmnoževanje ribjih staležev;
26. poziva Komisijo, naj omrežje Natura 2000 dodatno utrdi tako, da ga razširi na deset držav članic, ki so v EU vstopile leta 2004, ter na Bolgarijo in Romunijo, saj Črno morje od pristopa slednjih dveh držav k EU spada k vodam Skupnosti;
27. poziva države članice, naj izkoristijo vse razpoložljive možnosti v okviru SKP in SRP, da podprejo cilje biotske raznovrstnosti na širšem podeželju in v širšem morskem okolju (npr. območjih zunaj Nature 2000); poziva k nadaljnjemu vključevanju biotske raznovrstnosti in vprašanj storitev ekosistemov v SKP in SRP ter zlasti opredelitev možnosti, ki jih v tem pogledu ponuja revizija proračuna 2008-2009;
28. izraža zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi jih lahko imela vnos eksotičnih vrst in zelo verjetno uhajanje gensko spremenjenih rib v morske ekosisteme na biotsko raznovrstnost, ter poziva Komisijo k nadaljnji preučitvi nevarnosti;
29. poziva Komisijo, naj spodbuja in podpre študije, povezane z gojenjem novih vrst v ujetništvu, zlasti tistih, ki jih je prizadel prelov, s čimer bi se odzvali na potrebe trga, ki bi lahko bile zaradi zmanjšanega ulova okrnjene;
30. je zaskrbljen zaradi zmanjševanja raznolikosti rejnih živali in rastlinskih sort; zato poziva k takojšnjemu prenosu Direktive Sveta 98/95/ES(9), ki v okviru zakonodaje o trgovini s semeni tvori pravno podlago za ohranjanje sort, ogroženih zaradi genske erozije, z njihovo uporabo na mestu samem in na kmetijah;
31. poudarja, da sta SKP in z njo povezana razvojna dinamika, ki na eni strani vodi k specializaciji in intenzifikaciji, na drugi strani pa k marginalizaciji in premajhni izkoriščenosti tal, v zadnjih desetletjih prispevali k veliki izgubi biotske raznovrstnosti;
32. opozarja na veliko bogastvo vrst in genetske raznovrstnosti kmetijskih rastlin in živali ter se zavzema za ohranjanje in krepitev te raznovrstnosti;
33. poziva Komisijo, naj pregleda načrte za upravljanje in obnovo določenih vrst rib, ki pogosto niso v skladu s predpisanim spremljanjem teh vrst; poziva Komisijo, naj uporablja bolj specifične ukrepe, združljive z ribolovnim orodjem in metodami, ki se uporabljajo na zadevnih biogeografskih območjih;
34. poudarja pomen pravočasnega in učinkovitega izvajanja Okvirne direktive o vodah(10) zaradi doseganja "dobrega ekološkega stanja" sladke vode in "da se njeno stanje ne poslabša" ter da se dosežejo priporočila o celostnem upravljanju obalnih območij; poziva države članice, naj uporabijo ekonomske instrumente, določene v členih 5 in 9 Okvirne direktive o vodah, da spodbudijo k premišljeni uporabi teh skromnih sredstev ter zagotovijo trdno finančno podlago za izvajanje načrtov za upravljanje povodij; poudarja, kako pomembno je sprejetje ambiciozne Okvirne direktive o morski strategiji, usmerjene v doseganje "ugodnih okoljskih razmer" v morskem okolju; meni, da je opredelitev ohranjanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov v predvideni morski strategiji kot ključnega nadrejenega cilja izjemno pomembna;
35. poziva Komisijo, naj podrobneje preveri skladnost z zakonodajo Skupnosti, povezano z bojem proti onesnaževanju in degradaciji morskih ekosistemov;
36. se zaveda velike škode, ki jo ekosistemom EU povzročajo onesnaževala, zlasti razpršena onesnaževala, vključno z amonijem kmetijskega izvora, ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo; poudarja, kako pomembno je zmanjšati obremenitev s temi onesnaževali, zlasti na območjih Nature 2000 in njihovi bližini ter na drugih območjih visoke naravne vrednosti; opozarja na priložnost za obravnavo teh vprašanj pri predvidenem pregledu Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij ter pri pravočasnem izvajanju Tematske strategije o kakovosti zraka;
37. se zaveda nevarnosti, ki jo za ekosisteme predstavljajo določeni pesticidi, zaviralci gorenja in druge obstojne, bioakumulativne in strupene kemikalije; pri tem poudarja pomen učinkovitega izvajanja Uredbe REACH; poudarja, da je treba s pomočjo plenilcev na vrhu prehranske piramide v kopenskem, sladkovodnem in morskem okolju spremljati bioakumulacijo teh onesnaževal; poleg tega meni, da je treba posebno pozornost nameniti nevarnostim uporabe pesticidov, ki so namensko strupena in se uporabljajo v okolju; poudarja, da bi morala evropska zakonodaja o pesticidih – predlog Uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (KOM(2006)0388), predlog Okvirne direktive o trajnostni rabi pesticidov (KOM(2006)0372) in Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov (KOM(2006)0373) – zagotoviti, da se evropska biotska raznovrstnost zaradi uporabe pesticidov ne bo nadalje zmanjševala;
38. poudarja, da ima spodbujanje zaščitenih označb porekla in geografskih označb ključno vlogo pri ohranjanju regionalnih posebnosti, celotne z njimi povezane podeželske kulture ter zadevnih tradicionalnih načinov kmetovanja, s katerimi se lahko podeželje in podeželski načini kmetovanja ohranijo kot habitati za številne prostoživeče vrste;
39. poudarja, da je bila leta 1992 dana pobuda za vključitev zaščite biotske raznovrstnosti v SKP in da so bili nato z reformo leta 2003 uvedeni ukrepi, kot so navzkrižna skladnost, enotno plačilo na kmetijo (nevezanost) in razvoj podeželja, ki koristijo biotski raznovrstnosti;
40. predlaga biotsko raznovrstnost za eno temeljnih načel "zdravstvenega pregleda" SKP, ki bo izveden leta 2008, in meni, da je treba ta pregled izkoristiti za oceno učinkovitosti različnih ukrepov za biotsko raznovrstnost, zlasti ukrepov v gozdarskem sektorju, ter ustrezno obravnavati pomanjkljivosti na tem področju;
41. opozarja na novo uredbo o razvoju podeželja (programsko obdobje 2007–2013), ki med drugim zagotavlja financiranje Nature 2000, vsebuje kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe za ohranitev genetskih virov v kmetijstvu, podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter ohranja plačila za območja z omejenimi naravnimi možnostmi;
42. zagovarja spodbujanje (lokalnega/regionalnega) partnerstva med lastniki in uporabniki zemljišč, organizacijami za ohranjanje narave, vlado in strokovnimi središči, da bodo lahko pri iskanju lokalnih rešitev za probleme biotske raznovrstnosti sodelovali po načelu "od spodaj navzgor";
43. poziva, naj se pridelava in uporaba biomase za proizvodnjo energije ter kot gorivo izkoristi kot možnost za povečanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu; meni, da bi moraala to odražati tudi sredstva za raziskave v Sedmem okvirnem programu za raziskave ter da se zaradi pridelave biomase ne sme izgubljati biotska raznovrstnost v Evropski uniji ali zunaj nje;
Regionalni in ozemeljski razvoj (Cilj 4)
44. se zaveda vse večje fragmentacije ekosistemov, ki je posledica širjenja infrastrukture, industrije in stanovanjskih objektov; je prepričan, da je mogoče s skrbnim načrtovanjem močno zmanjšati škodo na ekosistemih ter najti možnosti, ki jim bodo koristile; poziva države članice, naj zagotovijo, da projekti, financirani iz kohezijskih in strukturnih skladov, ne škodujejo biotski raznovrstnosti in storitvam ekosistemov, ampak biotski raznovrstnosti še bolj koristijo; poziva države članice, naj pri prostorskem načrtovanju na nacionalni, regionalni in lokalni ravni dajejo prednost ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov ter zagotovijo ustrezno vključitev biotske raznovrstnosti v strateške presoje okolja (SEA)in presoje vplivov na okolje (EIA);
Invazivne tuje vrste in tuji genotipi (Cilj 5)
45. priznava, da biotsko raznovrstnost najbolj ogrožajo invazivne tuje vrste (IAS), njihovo širjenje pa se povečuje zaradi naraščajočega pretoka ljudi in blaga; poziva k oblikovanju celostnega odziva Skupnosti na ta problem, tudi s sistemom zgodnjega opozarjanja, ter k zapolnitvi vrzeli v zakonodajnem okviru, tudi z oblikovanjem strategije EU o IAS;
46. poudarja, da bi lahko imela imunokontracepcija odločilno vlogo pri nadzoru IAS sesalcev, ter ugotavlja, da na tem področju trenutno potekajo pomembne raziskave; poziva Komisijo, naj dodeli sredstva evropskim raziskavam imunokontracepcije ter naj objavi razpis za projektne predloge; ugotavlja, da je Program LIFE+ eden od obstoječih okvirov, ki ga je mogoče uporabiti za učinkovitejše spodbujanje ukrepov glede IAS;
47. poziva Komisijo, naj pripravi predlog zakonodaje za omejitev uvoza tujih vrst v Evropsko unijo in nadzira spoštovanje Konvencije CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami);
48. opozarja na vpliv eksotičnih vrst v morskem ekosistemu, ki je v nekaterih primerih katastrofalen; zahteva nujne ukrepe za preprečevanje prenosa organizmov z balastnimi vodami ter poziva države članice, naj izvajajo Mednarodno konvencijo o nadzoru in upravljanju balastne vode ladij in sedimentov v okviru IMO;
49. poziva Komisijo k uvedbi učinkovitega nadzora nad izpuščanjem balastne vode v vodah EU;
50. poudarja pomen celovitega izvajanja zakonodajnega okvira EU o gensko spremenjenih organizmih; opozarja na nevarnosti, ki jih lahko za biotsko raznovrstnost predstavlja pridelava gensko spremenjenih pridelkov v industrijskem obsegu, ter od Komisije zahteva, naj oceni njihov vpliv na evropske ekosisteme;
51. izraža zaskrbljenost zaradi možnosti, da gensko spremenjene ribe uidejo v morske ekosisteme, ter zaradi verjetnosti njihovega razmnoževanja z lokalnimi ribami, ki bi lahko okrnila biotsko raznovrstnost teh ekosistemov; poziva Komisijo, naj prepove uvoz gensko spremenjenih rib, namenjenih za prehrano v EU;
52. pozdravlja namen, ki ga je izrazila Komisija, da uvede posebno zakonodajo za izdajo eko-certifikatov za ribe, in jo poziva, naj v zvezi s tem čim prej predloži zakonodajni predlog;
Področje politike 2 – EU in svetovna biotska raznovrstnost Mednarodno upravljanje (Cilj 6)
53. močno podpira učinkovito izvajanje Konvencije o biološki raznovrstnosti (KBR) in poziva EU, naj na tem področju prevzame pobudo; poudarja pomen izvajanja delovnih programov KBR tudi na zaščitenih območjih; poudarja, da je treba dokončati mednarodni sistem dostopa do genskih virov in delitve koristi, meni, da bi bilo treba referenčni material o vrstah in sortah hraniti samo v državah podpisnicah KBR; poudarja, da je treba okrepiti medsebojno podporo in sinergijo mednarodnih sporazumov o okolju in predlaga, naj tretje države, ki prejemajo subvencije EU, spoštujejo politiko EU na področju biotske raznovrstnosti;
54. se zaveda ogroženosti biotske raznovrstnosti na odprtem morju; poziva k sprejetju dogovora o zaščiti biotske raznovrstnosti na odprtem morju v okviru Konvencije ZN o pomorskem pravu; poziva EU, naj pri tem ohrani vodilno vlogo;
55. 55 meni, da je nujno spodbujati sporazume in usklajene akcijske načrte med EU in tretjimi državami, katerih namen je ohranjanje skupnih morskih območij;
56. opozarja, da biotsko raznovrstnost ogroža ribolov z globokomorskimi pridnenimi vlečnimi mrežami in drugimi ribolovnimi praksami, ki niso trajnostne; je seznanjen z nedavnim sklepom generalne skupščine ZN glede tega vprašanja; poziva Komisijo, naj čim prej predloži zakonodajne predloge o ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami na odprtem morju; poziva Komisijo, naj si skupaj z ZN in drugimi ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, kjer obstajajo, prizadeva za sprejetje in izvajanje ukrepov za upravljanje vsega ribolova na odprtem morju, vključno s tistim z vlečnimi mrežami; poleg tega poziva Komisijo, naj si prizadeva za takojšnje izvajanje ukrepov za zaščito pomembnih globokomorskih habitatov na odprtem morju pred škodljivimi ribolovnimi praksami, vključno z ribolovom s pridnenimi vlečnimi mrežami;
57. v celoti podpira sklepe konference v Parizu (od 19. do 21. septembra 2006) o biotski raznovrstnosti v evropskem razvojnem sodelovanju (tako imenovano sporočilo iz Pariza); poziva Komisijo in zadevne države članice, naj zagotovijo ustrezna sredstva za zadeve, povezane z okoljem in biotsko raznovrstnostjo v/na čezmorskih državah in ozemljih EU ter, v usklajevanju z lokalnimi oblastmi, boljši dostop do evropskih programov za lokalne organe in NVO;
58. obžaluje, da je vidikom biotske raznovrstnosti v dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih namenjeno le malo pozornosti; zagovarja vključevanje razsežnosti biotske raznovrstnosti v mednarodno trgovino in v svetovna prizadevanja za spremembo proizvodnje in potrošniških vzorcev, ki niso trajnostni; zato poziva Komisijo in države članice, naj v sedanjih pogajanjih v STO dajo prednost netrgovinskim zadevam;
Zunanja pomoč (Cilj 7)
59. izraža veliko zaskrbljenost zaradi nezadovoljivega izvajanja akcijskega načrta za ohranitev biotske raznovrstnosti v okviru gospodarskega in razvojnega sodelovanja, kar je izraženo tudi v poročilu Računskega sodišča o okoljskih vidikih v razvojnem sodelovanju ter v sklepih revizije politike EU o biotski raznovrstnosti (2004); pozdravlja poziv, izražen v Evropskem soglasju o razvoju, da je treba več sredstev nameniti biotski raznovrstnosti ter jo bolje vključiti v razvojno sodelovanje;
60. poudarja, da je biotski raznovrstnosti v programih zunanje pomoči Komisije in držav članic kljub tem prizadevanjem namenjenih zelo malo sredstev; pozdravlja četrto dopolnitev sredstev Svetovnega sklada za okolje, vendar obžaluje, da to ne pomeni realnega povečanja sredstev za biotsko raznovrstnost; poudarja izjemen pomen, ki ga ima dodelitev omejenih namenskih sredstev za prednostne naloge, povezane z biotsko raznovrstnostjo v tretjih državah;
61. poudarja velik pomen, ki ga ima učinkovito vključevanje vprašanj biotske raznovrstnosti v programe zunanje pomoči Skupnosti in držav članic (skupaj s podpornimi proračunskimi ukrepi) za zagotavljanje, da ti programi ne škodujejo biotski raznovrstnosti in storitvam ekosistemov; pri tem poudarja, kako pomembno je razvijanje zmogljivosti v državah prejemnicah za vključitev vprašanja biotske raznovrstnosti v nacionalne razvojne strategije (tudi v strategije za zmanjševanje revščine);
62. izraža veliko zaskrbljenost, ker je kljub političnim prizadevanjem v resnici zelo verjetno, da potrebe biotske raznovrstnosti ne bodo upoštevane niti v novi generaciji državnih in regionalnih strateških dokumentov ter da Komisija v tem pogledu ne bo dejavneje sodelovala z državami prejemnicami;
Trgovina (Cilj 8)
63. priznava, da trgovina EU pušča "ekološko sled" na biotski raznovrstnosti in storitvah ekosistemov v tretjih državah; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti s presojami vplivov na trajnostni razvoj opredelijo najpomembnejše učinke trgovine na biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov; poudarja pomen izvedbe ukrepov za zmanjšanje ekoloških posledic globalizacije v okviru večstranskih, regionalnih in dvostranskih sporazumov o prosti trgovini; poudarja, da evropska politika ne sme povzročati upada biotske raznovrstnosti v tretjih državah;
64. izraža globoko zaskrbljenost, ker EU uvaža blago, kot so les, palmovo olje in soja, kar pospešuje krčenje tropskih gozdov; izraža bojazen, da bi razvijajoči se trend biogoriv še povečal pritisk na tropske gozdove; poziva Komisijo in države članice, naj nujno sprejmejo ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov takšne trgovine na tropske gozdove, tudi z dvostranskimi sporazumi v okviru Programa za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje v gozdarskem sektorju; poziva Komisijo, naj čim prej presodi, kakšne so možnosti za omejitev uvoza nezakonito posekanega lesa z dodatnimi predpisi;
65. poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za boj proti nezakoniti trgovini z vrstami, ki jih ščiti Konvencija CITES, države članice in Komisijo pa, naj za izvajanje Konvencije CITES uskladijo svoj odziv in ukrepe;
66. izraža zaskrbljenost zaradi pritiska na stalež rib, neciljne vrste in morske habitate v vodah tretjih držav, ki se je v preteklosti še povečal s partnerskimi sporazumi o ribolovu; poudarja, da je ključnega pomena s partnerskimi sporazumi o ribolovu zagotoviti ohranjanje staleža rib na ravni, ki podpira čim večjo trajnost ulova, in čim bolj zmanjšati vpliv na neciljne vrste in morske habitate; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ribolovne flote EU delovale v skladu s temi sporazumi;
Področje politike 3 – biotska raznovrstnost in podnebne spremembe Podnebne spremembe (Cilj 9)
67. se zaveda, da se je začelo obdobje spremembe podnebja, ki je neizogibna in bo imela velik vpliv na EU in svetovne ekosisteme; poudarja, da se bodo številni vplivi spremembe podnebja na človeške družbe in gospodarstva odražali prek sprememb ekosistemov; se zaveda, da so te spremembe in njihov vpliv na nekatere vrste že zdaj opazne; poudarja, da je ekosistemski pristop zato bistvenega pomena za prilagajanje spremembi podnebja, zlasti pri ukrepih, ki vplivajo na uporabo tal, vode in morja; poziva EU, naj ohrani vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov;
68. poudarja, da bi bilo treba z oceno ukrepov za zmanjšanje učinkov spremembe podnebja, na primer razvoja obnovljivih energetskih virov, zagotoviti, da bodo ti ustrezno upoštevali morebitne škodljive vplive na biotsko raznovrstnost, in da bi bilo treba takšne vplive preprečevati ali zmanjšati zlasti pri vetrnih elektrarnah, vodni energiji in biogorivu;
69. se zaveda, da bodo spremembe podnebja prinesle še dodaten pritisk na ekosisteme EU; poudarja, da sta velika in enotna mreža zaščitenih območij (zlasti območja Nature 2000) ter zdravo širše okolje ključnega pomena za krepitev odpornosti ekosistemov na spremembo podnebja; zato poudarja, da je treba zmanjšati "ustaljeni" pritisk na ekosisteme (s fragmentacijo, prekomernim izkoriščanjem, onesnaževanjem ali invazivnimi tujimi vrstami), izoblikovati dodatne ukrepe, prilagojene povečanemu pritisku spremembe podnebja ter nujno oceniti, kateri habitati in vrste so zaradi spremembe podnebja najbolj ogroženi;
Področje politike 4 - baza znanja Znanje (Cilj 10)
70. se zaveda, da je potreba po razumevanju biotske raznovrstnosti izjemen izziv; je močno zaskrbljen zaradi višine sredstev, namenjenih raziskavam biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki je glede na odločilni pomen tega vprašanja za našo blaginjo in dobrobit, veliko premajhna; poziva k temu, da bi v raziskovalnih programih Skupnosti (Sedmem okvirnem raziskovalnem programu) in nacionalnih raziskovalnih programih dajali večjo prednost financiranju raziskav biotske raznovrstnosti;
71. se zaveda potrebe po učinkovitejših mehanizmih, da bi imeli dokazi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in storitvami ekosistemov večjo težo v politiki na ravni Skupnosti, držav članic in na mednarodni ravni; podpira predlog, da bi v ta namen vzpostavili nov mehanizem EU za neodvisno in verodostojno svetovanje, ki bi upošteval že veljavne določbe; poziva Komisijo, naj razišče in oceni vpliv proizvodnje obnovljive energije na biotsko raznovrstnost in spreminjanje biotske raznovrstnosti na urbanih območjih, vključno s pozitivnim in negativnim vplivom novih vrst, ki se pojavljajo na urbanih območjih;
72. je zaskrbljen zaradi upada številnih vrst rib in zaradi dejstva, da se pri določanju skupnega letnega dovoljenega ulova (TAC) le delno ali sploh ne upoštevajo znanstvena poročila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES); se zaveda, da znanstvena poročila niso politični diktat, vendar meni, da morajo za neupoštevanje znanstvenih priporočil obstajati tehtni razlogi in dobri argumenti; meni, da morata Komisija in Svet v tem primeru predložiti tudi dokaze, da se načelo največje trajnosti ulova res spoštuje v EU;
73. poziva Komisijo, naj financira študije morskih ekosistemov, zlasti na področjih z bogato biotsko raznovrstnostjo in intenzivno ribolovno dejavnostjo;
Podporni ukrepi Financiranje
74. je močno zaskrbljen zaradi finančnih omejitev pri podpori Nature 2000 in drugih dejavnosti v prid biotski raznovrstnosti v Akcijskem načrtu EU do leta 2010 in pozneje, ki izvirajo iz odločitev glede finančnega okvira;
75. poudarja, da so države članice dolžne uporabiti vse možnosti, ki so dane v okviru SKP in SRP, kohezijskih in strukturnih skladov in programa Life+ ter Sedmega okvirnega programa, ter dodeliti nacionalna sredstva; poziva k temu, da bi pri reviziji proračuna 2008–2009 namenili večjo pozornost finančnim potrebam in pri tem ocenili primernost in razpoložljivost sredstev, ki jih EU namenja biotski raznovrstnosti, zlasti Naturi 2000.
76. kljub temu obžaluje dejstvo, da Svet ni sprejel predloga Komisije, ki ga je Parlament podprl, da bi politiki za razvoj podeželja v finančnem okviru 2007–2013 dodelili dodatnih 20 milijard EUR, toliko bolj, ker bi se denar lahko uporabil posebej za nadaljnje širjenje in poglabljanje ukrepov za biotsko raznovrstnost;
77. obžaluje dejstvo, da sredstva, namenjena Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja (EAFRD), nikakor ne zadostujejo za dosego želenega učinka na upravljanje omrežja Natura 2000 v zvezi s kmetijstvom in gozdarstvom, pri čemer je skromna zlasti podpora za izboljšanje znanja in nadzora;
78. opozarja na potrebo po zagotovitvi finančnega nadomestila za lokalne skupnosti, dohodke katerih so poslabšali zlasti posebni ukrepi za ohranjanje morskega okolja;
79. opozarja na možnosti uporabe načela, da plača povzročitelj obremenitve, v okviru Direktive o okoljski odgovornosti(11) ter poziva države članice, naj te možnosti izkoristijo za financiranje ukrepov, ki so v pomoč pri uresničevanju okoljskih ciljev, vključno s tistimi v direktivah o habitatih in pticah;
Krepitev odločanja
80. pozdravlja predlog, da bi v vsej EU razpravljali o tem, katera dolgoročna vizija biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov bi lahko služila kot politični okvir; poudarja, da bi morala biti razprava izrecno povezana z razpravo o prihodnosti Evrope; poziva k temu, da bi vključevala čim več udeležencev in bi jo vodili zlasti v regijah; poziva k temu, da bi evropske vrednote, povezane z naravo (v EU in po vsem svetu), v času nemškega predsedovanja izrecno navedli v predlagani Deklaraciji o evropskih vrednotah;
81. se zaveda visoke kakovosti ocen vpliva političnih ukrepov, povezanih s pobudami okoljske politike Skupnosti; obžaluje, da je okoljska razsežnost ocen vpliva ukrepov, povezanih s političnimi pobudami na drugih področjih, pogosto šibka; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo vse nove politične pobude in se prepričajo, da te nimajo občutnejšega škodljivega vpliva na biotsko raznovrstnost, če pa se ta pokaže, naj zagotovijo, da bodo v postopku ocene vpliva ustrezno upoštevana vprašanja biotske raznovrstnosti, kar velja tudi za vplive na storitve ekosistemov;
82. poudarja, kako pomembno je, da se ukrepi na ravni Skupnosti in na ravni držav članic medsebojno dopolnjujejo; meni, da ima "Akcijski načrt EU do leta 2010 in pozneje" kot sredstvo za izboljšanje medsebojnega dopolnjevanja neprecenljivo vrednost; zato poziva države članice, naj svoje ukrepe uskladijo s tistimi v akcijskem načrtu; odločno poziva države članice, naj usklajevanje razširijo tudi na regionalno in lokalno raven;
83. poudarja pomen celovitega in doslednega izvajanja in uveljavljanja direktiv o pticah in habitatih; vztraja, naj Komisija in države članice tej nalogi namenijo dovolj sredstev in pozornosti;
84. poudarja pomen prostorskega načrtovanja v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in storitvami ekosistemov; poziva države članice, naj regionalne in lokalne pristope in metode, ki se uporabljajo za ohranjanje biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, okrepijo tudi z dopolnilno uporabo Nature 2000, načrtovanjem upravljanja povodij in ukrepi za razvoj podeželja, na morju pa z izvajanjem ekosistemskega pristopa, kot je določen v Direktivi o morski strategiji;
85. poziva Komisijo, naj izvaja pritisk na odgovorne za nenehne zamude pri ustanavljanju regionalnih svetovalnih svetov za ribištvo, ki so zelo pomembni za izboljšanje spremljanja in ohranjanja ribolovnih virov;
Partnerstva
86. pozdravlja poziv h krepitvi skladnosti med interesi biotske raznovrstnosti in ključnih interesnih skupin; poudarja pomen partnerstev s ključnimi lastniki in uporabniki tal, vode in morskih virov; podpira zlasti partnerstva z lovci, ribiško skupnostjo, kmeti in gozdarji ter podjetniškim in finančnim sektorjem; meni, da igra pobuda "odštevanje do 2010" pri tem pomembno vlogo;
Izobraževanje, ozaveščenost in sodelovanje
87. poudarja, da je pomembno krepiti osveščenost javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti in ekosistemov za blaginjo in dobrobit; poziva Komisijo in države članice, naj občutno razširijo programe in kampanje, namenjene izobraževanju in obveščanju širše javnosti, oblikovanju političnih zahtev po ukrepih in krepitvi aktivnega sodelovanja širše javnosti pri ukrepih ohranjanja narave; poudarja, da je pri tem pomemben dostop do informacij in sodstva;
88. ugotavlja, da so številni ljudje čustveno navezani na pokrajine in njihove zgodovinske značilnosti, ki so delo človeških rok, ter občudujejo njihovo lepoto; obžaluje, da kmetijstvo v velikem obsegu uničuje biotsko raznovrstnost ter lepoto pokrajine; meni, da bi večina dobro sprejela obnovitev pokrajine, na primer z mejicami med travniki, in bi to pripomoglo k obnovitvi biotske raznovrstnosti;
89. ugotavlja, da evropske živalske vrtove in akvarije letno obišče več kot 100 milijonov ljudi, ter se zaveda, da imajo te ustanove pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti o okolju;
90. poziva Komisijo, naj začne kampanje za ozaveščanje javnosti o težavah v zvezi z ohranjanjem ribolovnih virov in z njimi povezanih ekosistemov;
Spremljanje, ocena in pregled
91. poudarja, da so kazalci pomembni za obveščanje javnosti in nosilcev odločanja o napredku; pozdravlja predlagani niz poglavitnih kazalcev biotske raznovrstnosti; poziva k sprejetju in trajni uporabi indeksa biotske raznovrstnosti kot strukturnega kazalnika in kazalnika trajnostnega razvoja;
92. poudarja, da ima krepitev dolgoročnih zmogljivosti in načinov spremljanja ključni pomen pri podpori predlaganega niza kazalcev in zagotavljanju širšega vira informacij o stanju biotske raznovrstnosti, pritisku, ki se nanjo izvaja, ter učinkovitosti političnih odzivov; poudarja, da morajo te informacije postati širše dostopne prek skupnega informacijskega sistema;
93. podpira sedanje projekte, v katerih se razvijajo objektivni kazalniki za spremljanje in ocenjevanje biotske raznovrstnosti, ter poziva Komisijo, naj zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Evropska unija po Konvenciji o biotski raznovrstnosti, t.j. trajnostna raba in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter pravična in enakopravna delitev prednosti, ki jih prinaša; Komisija naj si zastavi za cilj, da bi moral biti referenčni material za vrste in sorte shranjen samo v državah pogodbenicah konvencije o biotski raznovrstnosti, naj uskladi razpoložljive podatke ter uporabi sedanja omrežja;
94. pozdravlja predlog, da bo Komisija Svetu in Parlamentu predložila srednjeročno oceno (do konca leta 2008) in končni oceni (do konca leta 2010 in 2013) napredka pri uresničevanju ciljev iz "Akcijskega načrta EU do leta 2010 in pozneje"; poudarja, da bi bilo treba rezultate teh ocen vključiti v postopke večjih revizij politike in proračuna, kot so revizija proračuna 2008–2009 in revizije politike in proračuna po letu 2013; poziva Komisijo, naj predloži celostno dolgoročno strategijo glede biotske raznovrstnosti po letu 2010;
95. meni, da je treba sedanje zahteve za poročanje skrčiti in poenostaviti ter da poročanje v prihodnje ne sme povečati upravnega bremena;
o o o
96. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
Direktiva Sveta 98/95/ES z dne 14. decembra 1998 o spremembi, v zvezi s konsolidacijo notranjega trga, gensko sprememjenimi sortami rastlin in rastilinskimi genskimi viri, direktiv 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 66/403/EGS, 69/208/EGS, 70/457/EGS in 70/458/EGS o trženju semena pese, semena krmnih rastlin, semena žit, semenskega krompirja, semena oljnic in predivnic in semena zelenjadnic ter o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 25, 1.2.1999, str. 1).
Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/21/ES (UL L 102, 11.4.2006, str. 15).
Globalna Evropa - zunanji vidiki konkurenčnosti
330k
131k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti (2006/2292(INI))
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Globalna Evropa: konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Globalna Evropa: Evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu – Zelena knjiga za javno posvetovanje" (KOM(2006)0763),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2006 o letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004)(2),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Mercosurjem z namenom sklenitve medregionalnega pridružitvenega sporazuma(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(5),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko(6),
– ob upoštevanju svoje resolucije z 6. septembra 2005 o sektorju tekstila in oblačil po letu 2005(7),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije k sporočilu Komisije z naslovom "Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006" (SEK(2006)1467),
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 23. in 24. marca 2006(8),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 v zvezi z Lizbonsko strategijo(9),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti" ter spremnega delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Tesnejše partnerstvo, več odgovornosti: Dokument o trgovinski in naložbeni politiki EU–Kitajska: Konkurenca in partnerstvo" (KOM(2006)0631 in 0632),
– ob upoštevanju deklaracije, ki je bila soglasno sprejeta 2. decembra 2006 v okviru letnega zasedanja parlamentarne konference STO,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0149/2007),
A. ker lahko trgovinska politika odločilno prispeva k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest v skladu s cilji prenovljene Lizbonske agende,
B. ker mora EU sprejeti ustrezno strategijo, da se bo spoprijela z izzivi globalizacije ter se soočila z vse večjo konkurenco velikih rastočih gospodarstev ter hkrati ohranila evropski model ekonomske, regionalne in socialne kohezije,
C. ker je za uspeh te pobude nujna skladnost med notranjimi in zunanjimi vidiki prenovljene Lizbonske agende,
D. ker notranje strukturne reforme pomembno vplivajo na izboljšanje notranje in zunanje konkurenčnosti podjetij iz EU,
E. ker je odložitev razvojne agende iz Dohe 24. julija 2006 po skoraj 5 letih pogajanj ustvarila nov položaj, v katerem mora EU nujno začasno prilagoditi prednostne naloge in instrumente svoje trgovinske politike, istočasno pa kot glavno prednostno nalogo v trgovinski politiki obdržati mnogostranskost,
F. ker trgovinska politika ni sama sebi cilj, ampak sredstvo, ki mora biti namenjeno temu, da prispeva k skupni blaginji ljudi v EU in izven nje,
G. ker je EU v večini sektorjev že eno od najbolj odprtih gospodarstev na svetu,
H. ker je enotni značaj skupne trgovinske politike pomembna prednost EU, zaradi katere ima EU vidno vlogo v mednarodnem trgovinskem sistemu,
I. ker protekcionizem umetno ščiti neuspešne sektorje gospodarstva pred mednarodno konkurenco, odvrača sredstva od bolj produktivnih sektorjev, dviguje cene in končno povzroča nezaposlenost,
J. ker so pogosti javni protesti proti razdiralnim učinkom, ki jih ima odprtje trgovine na določene regije in gospodarske sektorje, pri tem pa se prepogosto spregledajo pozitivni učinki na inovacije, konkurenčnost in zaposlovanje,
K. ker dostop do trga vse bolj ovirajo različne vrste netarifnih ovir,
L. ker so visoke tarife še vedno pomembna ovira v trgovini, zlasti v odnosih z velikimi državami v vzponu,
M. ker je mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija, z razvijanjem ustreznih pravil in zagotavljanjem njihovega izpolnjevanja še naprej najbolj učinkovit okvir za pošteno in pravično trgovino na svetovni ravni,
N. ker se EU še naprej zavzema za uspeh razvojne agende iz Dohe in je že pokazala dobro voljo z vrsto smiselnih ponudb na vseh pogajalskih področjih,
O. ker bi bilo treba pod določenimi pogoji ponovno premisliti o sklenitvi dvostranskih in regionalnih sporazumov o prosti trgovini, vendar upoštevajoč, da bi bilo pretirano število takih sporazumov morda v nasprotju s krepitvijo mnogostranskega sistema, ki ga zagovarja EU,
P. ker je nujno opredeliti pravo ravnovesje med mnogostranskimi, dvostranskimi in večstranskimi sporazumi,
Q. ker bi EU morala biti pripravljena, da se bo po potrebi s pomočjo mehanizmov za reševanje sporov zaščitila pred kršitvami dogovorjenih pravil, pred nepošteno trgovinsko prakso pa z izvajanjem učinkovitih in zakonitih ukrepov trgovinske zaščite, s čimer bo takoj pomagala prizadetim industrijam,
R. ker brez resnega sodelovanja Evropskega parlamenta ni mogoče izvajati verodostojne in legitimne trgovinske politike,
S. ker je pomembno, da ima Parlament pravočasno dostop do besedil iz različnih pogajalskih mandatov, podeljenih Komisiji,
EU v svetovni konkurenci
1. meni, da je trgovinska politika nepogrešljiv sestavni del vsake strategije, katere cilj je spodbuditi rast in ustvariti delovna mesta z izboljšanjem evropske konkurenčnosti; zato pozdravlja že omenjeno sporočilo Komisije z naslovom "Globalna Evropa: konkurenca v svetu kot pomemben prispevek k prenovljeni Lizbonski agendi";
2. meni, da razvoj trgovine ni sam sebi namen, ampak ga je treba vrednotiti glede na vpliv, ki ga ima na gospodarsko rast, zaposlovanje in trajnostni razvoj; poudarja, da analiza evropske gospodarske konkurenčnosti ne bi smela biti osredotočena le na obseg trgovinskih izmenjav, temveč bi se morala osredotočiti tudi na delež evropske proizvodnje v svetovni proizvodnji in na trende zaposlovanja;
3. opozarja na zavezanost EU k skladnosti politik in meni, da ta zavezanost zahteva, da so pogajalski cilji EU skladni z razvojno politiko EU, pri čemer je treba posebno skrb nameniti najmanj razvitim državam in državam v razvoju;
4. meni, da je večja zunanja konkurenčnost izredno pomembna za uresničevanje lizbonskih ciljev za rast in zaposlovanje; meni, da mora EU na področju zunanjih dejavnosti spodbujati reforme in mednarodno sodelovanje na gospodarskem področju, da bodo ustvarjene ugodnejše podjetniške razmere in da se po vsem svetu pospeši trajnostni razvoj; v ta namen si bo prizadevala za boljšo doslednost in skladnost svojih makroekonomskih politik, okrepljeno monetarno in finančno varnost, sodelovanje na področju davkov in odpravo nepoštene davčne konkurence;
5. meni, da je treba kot prvo oblikovati monetarno politiko, ki bo temeljila na stabilnosti cen, da bo omogočila financiranje tehnološkega napredka ter pomoč malim in srednje velikim podjetjem s tem, da jim bo omogočila dostopanje na tržišča izven euro območja; kot drugo je treba vzpostaviti davčne sisteme, ki bodo naklonjeni podjetjem in bodo verjetno povečali število na novo ustanovljenih podjetij, kar pomeni zmanjšanje davkov, ki onemogočajo učinkovitost in zavirajo ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za posamezne družbene skupine, kot so ženske, dolgoročno nezaposlene osebe in starejše osebe; kot tretje je treba tudi povečati konkurenčnost na notranjem trgu, saj bodo podjetja s sedežem v EU ob bolj neizprosni konkurenci v EU toliko bolj konkurenčna tudi zunaj EU;
6. je prepričan, da socialni model, na katerem temeljijo evropski industrijski odnosi, omogoča EU, da ohranja visoko stopnjo svetovne konkurenčnosti nasproti njenim glavnim konkurentom; meni, da je največji izziv za EU obdržati delovanje tega socialnega modela kljub pritisku, ki obstaja na čedalje bolj konkurenčnih svetovnih tržiščih in teži k nadaljnjemu zmanjšanju socialnih in okoljskih stroškov proizvodnje;
7. meni, da so koristi odprtega trgovinskega sistema večje od morebitnih slabosti; zato meni, da bi si morala EU še naprej prizadevati za dokončno vzpostavitev enotnega trga, da bi morala še naprej spodbujati širitev svetovne liberalizacije ter prosto in pošteno trgovino ter se upirati protekcionizmu; meni tudi, da ni mogoče zanemariti njegovega potencialnega razdiralnega vpliva na določene sektorje, regije in države, na primer posledic selitev proizvodnje;
8. meni, da imajo od liberalizacije koristi večinoma tiste države, ki odstranijo tarife in netarifne ovire ter odprejo svoje trge; zato meni, da je sposobnost EU, da poveča svojo konkurenčnost, odvisna med drugim od tega, kako se bo spoprijela z ovirami za trgovino na svetovni ravni, ali bo zagotovila dokončno vzpostavitev skupnega trga in odprla svoje trge za tretje države;
9. se strinja s strategijo Komisije, da je treba pozitivno vplivati na proces globalizacije in obvladovati tveganja;
10. obžaluje, da državljani EU globalizacijo enačijo z upadajočo evropsko proizvodnjo in izgubami delovnih mest; poudarja, da mora EU sprejeti ustrezno strategijo za izvajanje potrebnih reform, s pomočjo katerih bo EU lahko izkoristila prednosti globalizacije in s tem povečala proizvodnjo in stopnjo zaposlenosti;
11. poziva Komisijo in države članice, naj evropske državljane bolje seznanita z vsemi vidiki globalizacije in z dejanskimi koristmi, ki izhajajo iz sodelovanja EU v mednarodnem trgovinskem sistemu;
12. meni, da so koncepti, ki podpirajo vseživljenjsko učenje, koristna orodja, vendar so neustrezen odgovor na predvidene spremembe v svetovnih proizvodnih strukturah; zahteva, naj se strategija EU za novo svetovno konkurenčnost izvaja v soodvisnosti od napredka, doseženega pri uresničevanju Lizbonske agende, ki jo je treba na spremeniti tako, da se bo bolje lotevala upravičenih strahov evropskih državljanov, da se ne bodo mogli prilagoditi spremembam;
13. verjame, da bi vse večja konkurenca morala spodbuditi EU k večji prizadevnosti na področju izobraževanja, raziskav in razvoja, da bi svoj položaj na svetovnem trgu inovativnih proizvodov ter visoko kvalificiranih storitev obdržala oziroma ga izboljšala z ustvarjanjem novih primerjalnih prednosti;
14. verjame, da je nujno podpirati vključevanje zelo inovativnih evropskih podjetij za visoko razvito tehnologijo v svetovno trgovinsko okolje;
15. poudarja, da je za EU kljub zunanjim konkurenčnimi pritiskom strateškega pomena ohraniti dovolj širok in raznolik industrijski temelj; zato meni, da bi morala odpiranje trgovine spremljati zanesljiva industrijska politika na evropski in nacionalni ravni, odpiranje pa bi moralo biti skladno s to politiko;
16. poudarja, da gospodarski uspeh EU temelji na dejavnosti malih in srednje velikih podjetij, ki morajo z boljšim dostopom do možnosti za raziskave in razvoj dobiti možnost, da zagotovijo proizvodnjo visokokakovostnega blaga pri vrhu vrednostne verige;
17. opozarja, da je EU v večini sektorjev že eno od najbolj odprtih gospodarstev na svetu in da je zelo pripomogla k občutni širitvi svetovne trgovine v zadnjih petdesetih letih, od česar je imela tudi koristi;
18. vendar meni, da na učinkovitost EU v primerjavi z že razvitimi gospodarstvi in rastočimi gospodarstvi, negativno vplivajo tako preskromna vzajemnost pri pogojih za dostop do trga kot nezadovoljivo izpolnjevanje dogovorjenih trgovinskih pravil ter širjenje nepoštenih trgovinskih praks;
19. ugotavlja, da veliko držav v svetu, skupaj z velikimi rastočimi gospodarstvi, ohranja visoke tarifne in netarifne ovire za izvoz iz EU; meni, da bi morala biti odprava ali bistveno zmanjšanje takih ovir ob ustreznem upoštevanju razvojnih razlogov ena glavnih prednostnih nalog trgovinske politike EU;
20. se strinja s Komisijo, da svetovni trgovinski sistem ni več rezerviran le za države OECD; priporoča, da se države kot na primer Mehika vključijo na seznam držav, ki jih Komisija šteje med države v vzponu; opozarja, da države v vzponu, na primer Kitajska, Brazilija, Rusija, Indija in Mehika, že predstavljajo več kot 18 % svetovnih trgovinskih tokov;
21. poziva, naj zunanja politika EU partnerskim državam zagotovi pravičen gospodarski razvoj, naj se bori proti socialnemu dampingu ter spodbuja skladnost z družbeno zakonodajo in predpisi o dostojnih standardih zaposlovanja, kot jih predlaga Mednarodna organizacija dela in ki zagotavljajo dostojne dohodke delavcem in njihovim družinam, pravico do varnosti in zdravja pri delu ter pravico do socialne varnosti in svobodo delovanja sindikatov;
22. poudarja potrebo po spodbujanju pravil ravnanja, ki bi vključevala cilj dostojnih delovnih standardov in druge vidike socialne odgovornosti podjetij in ki bi veljala za podružnice podjetij s sedežem v EU v tretjih državah, njihove podizvajalce in dobavitelje;
23. ugotavlja, da ima EU interes za nadaljevanje in stopnjevanje dvostranskih pogajanj z njenimi poglavitnimi razvitimi trgovinskimi partnerji, pod pogojem, da to ne ogroža okoljskih in zdravstvenih standardov EU ter da se spoštuje konvencija UNESCA o zaščiti in spodbujanju različnosti kulturnega izražanja z dne 20. oktobra 2005;
Svetovna trgovinska organizacija
24. meni, da ostaja mnogostranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja Svetovna trgovinska organizacija, najučinkovitejši okvir za vzpostavitev proste trgovine na svetovni ravni; vendar meni tudi, da bi bilo treba sistem Svetovne trgovinske organizacije do neke mere reformirati in tako povečati njeno preglednost in učinkovitost; pozdravlja obnovitev uradnih pogajanj o razvojni agendi iz Dohe in ponavlja, da zelo podpira uspešen zaključek teh pogajanj;
25. meni, da je na pogajanjih o razvojni agendi iz Dohe za evropska podjetja ključnega pomena doseči ambiciozne in uravnotežene rezultate, kar bi morala biti za pogajalce EU prednostna naloga;
26. ugotavlja, da gre pri krogu pogajanj v Dohi za razvoj in da mora zato nova trgovinska agenda EU odražati razvojne cilje; ugotavlja tudi, da nova trgovinska agenda vključuje posebno odgovornost glede uspešnosti razvojne politike EU, zlasti v odnosu do najrevnejših držav;
27. meni, da je resna reforma institucionalne strukture in procesa odločanja v Svetovni trgovinski organizaciji nujna, če naj se njeno delovanje kakor koli izboljša in se odgovori na izzive nenehno naraščajočega članstva; poziva Komisijo, naj dejavno prispeva k razmišljanju o tej temi na svetovni ravni in predstavi konstruktivne predloge;
28. meni, da bi ob promociji temeljnih mnogostranskih pravil na področju konkurenčne politike EU in z okrepitvijo mednarodnega sodelovanja na tem področju tržišča lahko postala bolj odprta, uravnotežena in učinkovita;
Dvostranski in regionalni sporazumi o prosti trgovini
29. poudarja, da je Svetovna trgovinska organizacija najustreznejši forum za zagotovitev pravične razporeditve koristi, ki izvirajo iz rastoče globalizacije; zato meni, da mora biti ambiciozen, razvojno usmerjen izid pogajanj o razvojni agendi iz Dohe glavna prednostna naloga EU; meni, da dvostranski in regionalni sporazumi o prosti trgovini niso najboljša rešitev; opozarja, da taki sporazumi vodijo k preusmerjanju trgovine, so pogosto neuravnoteženi, pripomorejo k diskriminaciji v mednarodnih trgovinskih odnosih, zaradi njih pa se pogosto zmanjšuje zavzetost držav, vključenih v Svetovno trgovinsko organizacijo;
30. meni, da je treba nove dvostranske ali regionalne pobude o prosti trgovini sprožiti le, če je to potrebno za izboljšanje konkurenčnega položaja izvoznikov EU na ključnih tujih trgih, zlasti če so druge trgovinske velesile že sklenile take sporazume s posameznimi državami ali regijami ali pa se o njih pogajajo; od Komisije zahteva popolno preglednost meril pri izbiri novih partnerjev za sporazume o prosti trgovini in vztraja, da je treba izvesti obsežno presojo vplivov na gospodarstvo in trajnost, v katero je treba vključiti vse zainteresirane strani, in objaviti njene rezultate;
31. meni, da bi morali biti vsi novi sporazumi o prosti trgovini, ki jih sklene EU, skladni s Svetovno trgovinsko organizacijo, celostni, ambiciozni, omogočati bi morali vzajemen dostop do trga, poleg tega pa bi morali zagotoviti daljnosežno liberalizacijo storitev in naložb ter preseči obstoječe mnogostranske obveznosti ter obveznosti, predvidene po uspešnem zaključku razvojne agende iz Dohe;
32. meni, da mora Komisija pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini upoštevati nevarnost, da najmanjši in najšibkejši trgovinski partnerji ne bodo deležni koristi mednarodne trgovine, in zato vztraja, da je treba med pogajalskim procesom vseskozi upoštevati njihove interese;
33. poziva Svet, naj pri pripravi pogajalskih mandatov za sporazume o prosti trgovini ali pridružitvene sporazume razločuje med rastočimi gospodarstvi in državami v razvoju ter naj zagotovi, da bodo pri pogajanjih z državami v razvoju imele prednost njihove razvojne potrebe;
34. izraža prepričanje, da morajo vsi prihodnji sporazumi o prosti trgovini biti sodobni in vključevati standarde iz temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela;
35. zahteva, naj vsi sporazumi o prosti trgovini, ki jih sklene EU na novo, vsebujejo mehanizem, s katerim je mogoče v celoti ali delno prekiniti njihovo izvajanje, če druge strani dokazano ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz teh sporazumov; meni, da bi morala Komisija pristati na uporabo takega mehanizma, kadar jo k temu s svojo resolucijo pozove Parlament;
36. poziva Komisijo, naj se z drugimi enako mislečimi članicami Svetovne trgovinske organizacije pogaja o skupnih osnovnih določbah v sporazumih o prosti trgovini, npr. o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, da bi tako dosegli večjo doslednost takih sporazumov ter poenostavili njihovo uporabo v korist gospodarskih subjektov;
Večstranska/sektorska pogajanja
37. poziva Komisijo in Svet, naj preučita tudi prednosti, ki bi jih v nekaterih primerih prinesla večstranska/sektorska pogajanja, po zgledu sporazuma o civilnih zrakoplovih, sporazuma o vladnih naročilih in sporazuma o informacijski tehnologiji;
Splošni pristop k trgovinskim pogajanjem
38. vztraja, da bi morale biti koncesije, ki jih EU da pogajalskim partnerjem, enakovredne koncesijam zadevnih držav, izjeme pa bi morale biti jasno utemeljene z razvojnimi razlogi;
39. opozarja na strateški pomen in večnamensko naravo kmetijstva v EU; poudarja, da kmetijstvo ne bi smelo biti edino področje, na katerem EU med trgovinskimi pogajanji podeljuje koncesije, in da mora trgovinska politika še naprej upoštevati osnovne pristope, določene med več zaporednimi reformami skupne kmetijske politike;
40. opozarja, da je EU kot največji enotni trg za blago in storitve na svetu zelo privlačna za izvoznike z vsega sveta; opozarja na pomembno moč, ki jo to daje pogajalcem EU v mnogostranskem ter v dvostranskem in regionalnem okviru;
41. meni, da bodo morali EU in vsi njeni trgovinski partnerji pri izvajanju politik pravične trgovine dajati vse večji poudarek mednarodnemu priznanju minimalnih okoljskih standardov, ki ustvarjajo enake pogoje za vse partnerje;
42. meni, da morajo trgovinska pogajanja na mnogostranski, dvostranski ali regionalni ravni stremeti za tem, da mednarodna trgovina sprejme svoje globalne, socialne in okoljske obveznosti ter obveznosti glede človekovih pravic in na ta način prispevati k prizadevanjem, ki potekajo v drugih okvirih; vztraja, da je treba napredek pri takšnih vprašanjih presojati samo glede na trgovinske interese EU, saj je zunanja trgovina samo eden, čeprav pomemben vidik trajnostnega gospodarskega razvoja v EU;
43. poziva Komisijo, naj pojasni svoje razumevanje narave družbenih in okoljskih pravil in standardov v mednarodni trgovinski politiki, določi načela in vsebino socialnega in okoljskega poglavja, predvidenega v novem sporazumu o prosti trgovini in pridružitvenih sporazumih, ter oblikuje prepričljivo strategijo za spodbujanje trgovinskih partnerjev EU k sprejetju takšnih poglavij;
Čezatlantski odnosi
44. meni, da mora EU imeti raznovrstnejše gospodarske odnose, mora ohraniti svojo politiko na področjih, kot sta javno zdravje in okolje, ter okrepiti gospodarske odnose z ostalimi regijami v svetu na podlagi miru in načel suverenosti, spoštovanja državljanskih svoboščin, spoštovanja okolja, socialnih standardov, človekovih pravic in razvoja;
45. krepitev čezatlantskih gospodarskih odnosov mora temeljiti na spoštovanju predpisov EU s področja okolja in javnega zdravja ter ne sme ogroziti neodvisnost njene konkurenčne politike in njenih pravil o zaščiti javnih storitev in kulturne raznolikosti;
46. priporoča, naj se zberejo zanesljivi podatki, da se preuči, koliko je je povezovanje gospodarskega trga EU in ZDA gospodarsko in družbeno pomembno za Mehiko in Kanado; opozarja na dejstvo, da so tuje neposredne naložbe v Mehiko pogosto usmerjene prek evropskih odvisnih družb, ki delujejo v ZDA, kar pojasnjuje, zakaj ti posli niso zajeti v podatkih EU-Mehika;
Kitajska
47. se sklicuje na omenjeno resolucijo o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko; vidi v Kitajski nazoren primer pozitivnega učinka, ki ga ima liberalizacija trgovine in dejavno sodelovanje na svetovnih in konkurenčnih trgih na gospodarsko rast in blaginjo; se zaveda velikih družbenih in okoljskih izzivov, s katerimi se srečuje ta država; poudarja, da bi Kitajska morala spoštovati vse obveznosti do Svetovne trgovinske organizacije, kot sta uveljavljanje mednarodnih delovnih standardov in zaščita pravic intelektualne lastnine; pozdravlja omenjeno sporočilo in delovni dokument Komisije o EU-Kitajski ter podpira prizadevanja Komisije, da bi opredelila ustrezno strategijo, ki bo obravnavala vse vidike odnosov med EU in Kitajsko;
48. meni, da se morajo gospodarski in trgovinski odnosi s Kitajsko razvijati hkrati s političnim dialogom, ki bo vključeval odgovornosti obeh partnerjev na okoljskem in socialnem področju; poudarja, da morajo gospodarski in trgovinski odnosi med EU in Kitajsko temeljiti na spoštovanju pravil pravične in nepristranske trgovine ter izvajanju pravil Svetovne trgovinske organizacije;
49. meni, da neustrezna zaščita pravic intelektualne lastnine predstavlja enega največjih izzivov, s katerimi se srečuje EU v dvostranskih odnosih s kitajskimi oblastmi; zato poziva Komisijo, naj si še intenzivneje prizadeva, da bi Kitajsko prepričala, naj v celoti spoštuje sporazum TRIPS in izboljša izvrševanje sodb, ki jih izrečejo sodišča;
Regulativna vprašanja
50. poudarja vse večji pomen regulativnih vprašanj v mednarodni trgovini; poziva k večji skladnosti predpisov in običajnih postopkov med EU ter njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji; poudarja, da zaradi tega standardov in predpisov pri usklajevanju ne bi smeli zmanjševati, saj bi s tem omajali zaupanje državljanov na področju zdravja, varnosti in okolja, temveč bi si morali bolj prizadevati za zagotovitev, da jih bodo glavni trgovinski partnerji EU priznavali in izvajali;
51. zahteva, naj Komisija sistematično oceni učinek notranje politike in predpisov EU na svetovno konkurenčnost ter naj v regulativnem postopku oblikovanja politike upošteva konkurenčni položaj podjetij EU v Evropi in zunaj nje;
52. poudarja, da je v zvezi s Svetovno trgovinsko organizacijo in dvostranskimi sporazumi o prosti trgovini pomembno pospešiti odpravljanje netarifnih trgovinskih ovir in uskladiti tehnične predpise, zlasti z uporabo načela vzajemnega priznavanja;
53. meni, da je oblikovanje svetovnih pravil in standardov najučinkovitejši način za preprečevanje regulativnih razlik, ki ovirajo trgovino; spodbuja Komisijo, naj dejavno sodeluje pri delu vseh ustreznih mednarodnih agencij in organov, ki določajo standarde;
54. podpira večstransko in dvostransko regulativno sodelovanje s ključnimi državami partnericami, če to ne povzroča neupravičene diskriminacije drugih ali partnerjem omogoča, da neupravičeno posegajo v notranji postopek odločanja EU;
Zaščita pravic intelektualne lastnine
55. poziva Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji na področju raziskav, razvoja in inovacij; ugotavlja, da je spoštovanje patentov in zaščita pravic intelektualne lastnine srž zunanje konkurenčnosti EU, ter meni, da bi v zvezi s tem EU morala zavzeti bolj odločno stališče v odnosih s tretjimi državami;
56. poudarja, da ponarejanje in piratstvo povzročata izgubo delovnih mest, ogrožata inovacije ter vlade prikrajšata za davčne prihodke; poudarja, da sta ustrezna zaščita pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovito uveljavljanje temelj svetovnega gospodarstva;
57. meni, da je za ohranitev in izboljšanje zunanje konkurenčnosti EU od njenih glavnih trgovinskih partnerjev nujno zahtevati ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine;
58. pozdravlja zavezo Komisije, da bo okrepila določbe o pravicah intelektualne lastnine v mednarodnih trgovinskih sporazumih in izvajanje obstoječih obveznosti;
59. vztraja, da morajo glavni trgovinski partnerji EU, na primer Kitajska in Rusija, spoštovati pravice intelektualne lastnine v skladu z obveznostmi Svetovne trgovinske organizacije/sporazuma TRIPS;
60. poudarja, da pri politiki pravic intelektualne lastnine Evropa od držav v razvoju ne bi smela zahtevati več od obveznosti iz sporazuma TRIPS, temveč bi morala spodbujati k uporabi prilagodljivosti TRIPS;
61. meni, da bi morala biti zaščita pravic intelektualne lastnine, skupaj z dokazili o njihovem učinkovitem uveljavljanju z ustreznimi pravnimi in upravnimi sredstvi, osnovni pogoj za pristop k Svetovni trgovinski organizaciji;
62. poziva Svet, naj sprejme predlog Komisije za Uredbo Sveta o navedbi države porekla za določene izdelke, uvožene iz tretjih držav (KOM(2005)0661), kot jo je podprl Parlament v svoji resoluciji z dne 6. julija 2006 o označbi izvora(10);
Strategija dostopa do trga
63. pozdravlja odločitev Komisije, da bo revidirala strategijo dostopa do trga, in pričakuje, da bo v letu 2007 o tem sprejela sporočilo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo Parlament pri tej pobudi tesno sodeloval;
64. vztraja, da se je treba osredotočiti zlasti na netarifne ovire, saj s postopnim nižanjem ali odpravljanjem tarif prav te postajajo glavne ovire v mednarodni trgovini; opozarja, da so netarifne ovire zelo raznovrstne, tehnično kompleksne in politično občutljive, zaradi česar jih je težko odstranjevati, in poziva Komisijo, naj tej zahtevni nalogi posveti dovolj sredstev;
65. opozarja na resno nevarnost, da bodo v 21. stoletju varnostni ukrepi postali glavne netarifne ovire; poziva vse države, naj upravičena varnostna vprašanja rešujejo z ukrepi, ki kar najmanj omejujejo trgovino, in naj za dosego tega cilja sodelujejo - mnogostransko, večstransko ali dvostransko;
66. poziva delegacije Komisije, veleposlaništva držav članic in njihove agencije za pospeševanje trgovine, gospodarske zbornice ter vse ostale javne in zasebne organizacije, predstavnice evropskih gospodarskih interesov na tujem, naj bolje koordinirajo svoje dejavnosti pri promociji blaga in storitev EU, odpiranju trgov in večanju investicijskih tokov;
Storitve
67. opozarja na vse večji delež, ki ga predstavljajo storitve v svetovni gospodarski proizvodnji ter v BDP Evropske unije; opozarja tudi na visoko stopnjo zunanje konkurenčnosti, ki jo dosegajo evropski ponudniki storitev; poziva Komisijo, naj si v vseh trgovinskih pogajanjih prizadeva za postopno in vzajemno liberalizacijo storitev ter za politiko vse večje standardizacije, preglednosti in predvidljivosti pravil in predpisov, ki zadevajo ta sektor, da bi visoko konkurenčni evropski storitveni sektor v tretjih državah deloval svobodneje; vendar ugotavlja, da to ne bi smelo voditi ne v ponudbe ne v zahteve na področju javnih storitev;
68. meni, da je treba ločevati med komercialnimi in javnimi storitvami; poudarja, da je treba javne storitve ohranjati izven vseh pogajanj, zlasti ko gre za storitve, ki pokrivajo osnovne potrebe prebivalstva in omogočajo dostop do osnovnih "javnih dobrin", kot so zdravstvene storitve, izobraževanje, pitna voda in energija, pa tudi tiste, ki so velikega pomena za ohranjanje kulturne raznolikosti, na primer avdiovizualne storitve;
69. vztraja, da je partnerjem iz najmanj razvitih držav treba zagotoviti, da bodo obdržali politični prostor, v katerem bodo lahko uravnavali storitve, pomembne za njihov razvoj;
70. meni, da mora EU spodbujati širitev ter priznanje mednarodnih računovodskih in revizorskih standardov ter praks, s čimer bodo tržišča postala bolj stabilna in pregledna, gospodarskim subjektom pa se s tem zagotovi, da bodo lahko imeli koristi od večje gotovosti in obveščenosti, kar zadeva njihove dejavnosti zunaj EU;
71. zlasti vztraja, da mora EU za povečanje svoje zunanje konkurenčnosti v sklopu trgovinske politike sprejeti ukrepe za okrepitev varnosti elektronskih transakcij in trgovinskih izmenjav ter za izboljšanje zaščite podatkov;
72. meni, da so ob odprtju trga finančnih storitev in olajšanju pretoka kapitala vzporedno potrebne večja preglednost in izboljšave ukrepov za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in davčnim utajam, zlasti ko gre za offshore finančna središča;
Surovine in energija
73. meni, da bi bilo treba surovine, zlasti energetske vire, v novi trgovinski agendi EU posebej obravnavati;
74. meni, da mora biti, glede na potrebo da se proti podnebnim spremembam borimo tudi z bolj trajnostno trgovino, dostop do energije in virov ter njihova uporaba predmet mnogostranske določitve pravil, ki je ne smejo spodkopavati dvostranski trgovinski sporazumi, ki se potegujejo za najugodnejše pogoje dostopa;
Javna naročila
75. meni, da glede na veliko stopnjo odprtosti trgov javnih naročil EU na vseh političnih ravneh dobavitelji iz EU, zlasti mala in srednje velika podjetja, nimajo enakega dostopa do tujih trgov javnih naročil za blago, storitve in pogodbe o gradbenih delih ter da bi si Komisija morala prizadevati za vzajemni dostop v odnosih z razvitimi gospodarstvi ter rastočimi gospodarstvi v tem pomembnem gospodarskem sektorju; se strinja, da je izjemoma mogoče obravnavati namenske omejitve dostopa do delov trga naročil EU, da bi spodbudili vzajemnost, vendar pa močno nasprotuje poskusom, da bi ta trg zaprli zaradi protekcionizma;
76. poziva Komisijo, naj v okviru sedanjih ponovnih pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji o sporazumu o vladnih naročilih zagotovi, da bodo drugi sodelujoči pri tem sporazumu prevzeli resne obveznosti;
77. poudarja pa, da je potrebna višja raven preglednosti, in zahteva od Komisije, naj se vzdrži pretiranih zahtev na področju javnih naročil, zlasti pri javnih storitvah, povsod kjer te najmanj razvitim partnerjem povzročajo težave;
78. je seznanjen s pobudo nekaterih držav članic za ponovno vzpostavitev ravnovesja v sporazumu o javnih naročilih v korist malih in srednje velikih podjetij; zato priporoča Komisiji in Svetu, naj vztrajata pri zahtevi, da se v sporazum o vladnih naročilih v okviru sedanjih ponovnih pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji vključi določba, s katero bo EU pri dodeljevanju javnih naročil lahko dala prednost malim in srednje velikim podjetjem, po vzoru določb, ki jih že izvajajo druge velike države, ki sodelujejo v tem sporazumu, na primer ZDA in Japonska;
79. meni, da je treba javna naročila vključiti tudi v vsa dvostranska in regionalna trgovinska pogajanja, ki jih začne EU, da bi se trgi javnih naročil uravnoteženo odpirali;
Spoštovanje pravil
80. poudarja, da je treba zagotoviti, da trgovinski partnerji EU v celoti spoštujejo pravila in obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji ali iz dvostranskih ali regionalnih sporazumov z EU; poudarja, da je mehanizem Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov izjemno pomemben za verodostojnost in učinkovitost mnogostranskega trgovinskega sistema; poziva Komisijo, naj ta mehanizem sproži vsakokrat, ko neupoštevanje drugih članic škoduje trgovinskim interesom EU ter v razumnem času s pogajanji ni mogoče doseči rešitve;
Instrumenti trgovinske zaščite
81. meni, da je za EU zaradi nadaljnje liberalizacije trgovine še pomembneje ohraniti sposobnost, da se zaščiti pred nepošteno trgovinsko prakso; meni, da so zato instrumenti trgovinske zaščite nepogrešljiv sestavni del strategije EU za zunanjo konkurenčnost;
82. se je pozorno seznanil s pobudo Komisije, da se vključi v celostno revizijo instrumentov trgovinske zaščite ter da začne z javnim posvetovanjem na podlagi omenjenega sporočila Komisije o zeleni knjigi za javno posvetovanje;
83. opozarja, da v povzetku dokumenta "Evaluation of EC trade defence instruments" (ki so ga pripravili pri Mayer, Brown, Rowe and Maw LLP in Komisiji predali decembra 2005) Komisija navaja, da ta študija zaključuje, da je "status quo smiseln in ustrezen za obravnavanje interesov vseh vpletenih skupin", in zato zagovarja stališče, da za zdaj ni vidne ali nujne potrebe po reviziji ali spremembi obstoječih instrumentov trgovinske zaščite Skupnosti;
84. ugotavlja, da ta čas tečejo pogajanja o mnogostranskih ukrepih glede instrumentov trgovinske zaščite v okviru razvojne agende iz Dohe; pozdravlja ta pogajanja, vendar obžaluje ameriško nasprotovanje reformam instrumentov trgovinske zaščite v okviru Svetovne trgovinske organizacije; meni, da v svetu narašča uporaba instrumentov trgovinske zaščite, zlasti v industrijsko razvitih državah, zato so potrebna nova strožja pravila na ravni Svetovne trgovinske organizacije, ki bodo zagotovila nadaljevanje proste in poštene svetovne trgovine;
85. podpira idejo, da se ti instrumenti prilagodijo novi stvarnosti svetovnega gospodarstva, vendar opozarja na nevarnost, da bi EU enostransko ostala brez zaščite, tako da se ne bo mogla braniti pred nepošteno trgovinsko prakso v mednarodnem okviru, ki ga zaznamujeta velik razcvet takega ravnanja ter dejstvo, da tretje države intenzivno uporabljajo in pogosto zlorabljajo ukrepe trgovinske zaščite proti uvozu iz EU;
86. podpira prizadevanja Komisije, da spremlja izvajanje ukrepov trgovinske zaščite proti uvozu iz EU v tretjih državah, da se bo lahko odzvala na morebitne zlorabe ter prizadetim podjetjem zagotovila ustrezno pomoč;
Carine
87. poudarja, da so carinski predpisi in postopki pomembni za pravilno izvajanje ukrepov trgovinske politike; meni, da je v opredelitev in izvajanje teh predpisov in postopkov treba uvesti ustrezno ravnovesje med učinkovitim nadzorom in pospeševanjem trgovinskih tokov;
88. opozarja, da preveč zapleteni in obremenjujoči postopki uvoza, ki jih uporabljajo številne države v svetu, izvoznikom EU mnogokrat povzročajo velike transakcijske stroške in predstavljajo velike ovire za trgovino; zato podpira prizadevanja Komisije za rešitev tega vprašanja v mnogostranskih pogajanjih o trgovinskih olajšavah v okviru razvojne agende iz Dohe ter z dvostranskimi in regionalnimi pogajanji;
89. poziva Komisijo in države članice, naj resno premislijo o možnosti, da se v EU vzpostavi enotna carinska služba, ki bo učinkoviteje izvajala carinske predpise in postopke na celotnem carinskem območju EU;
Menjalni tečaji
90. ugotavlja, da so menjalni tečaji eden od glavnih dejavnikov v razvoju mednarodne trgovine; poziva Komisijo, naj poda konkretne predloge glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti, če menjalni tečaji ogrožajo konkurenčnost EU, in naj preuči možnost vključitve takih ukrepov pri prihodnji reviziji instrumentov trgovinske zaščite EU;
Institucionalna vprašanja
91. meni, da na kredibilnost in učinkovitost skupne trgovinske politike kot instrumenta konkurenčnosti EU negativno vpliva premajhna legitimnost te politike, ker Parlament vanjo ni vpleten v zadostni meri;
92. obžaluje dejstvo, da pomembna zakonodaja o trgovini, na primer zakonodaja o instrumentih trgovinske zaščite, ni vključena v področje uporabe postopka soodločanja in da je še vedno negotova uporaba postopka privolitve pri območjih proste trgovine; poziva države članice, naj ta nezadovoljiv položaj čim prej popravijo z izvedbo potrebnih institucionalnih reform in zlasti z izvajanjem določb o mednarodni trgovini iz osnutka Pogodbe o Ustavi za Evropo;
93. poziva Komisijo in Svet, naj ga izčrpno obvešča o vseh novih pobudah, ki bodo izhajale iz sporočila "Globalna Evropa" in ga vključuje vanje;
o o o
94. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.
Izjava Evropskega parlamenta o vzpostavitvi ekološkega vodikovega gospodarstva in tretji industrijski revoluciji v Evropi s partnerstvom zainteresiranih regij in mest, MSP in organizacij civilne družbe
A. ker globalno segrevanje in cene fosilnih goriv naraščajo in ob upoštevanju razprave, ki sta jo sprožila Evropski parlament in Komisija o prihodnosti energetske politike in podnebnih spremembah,
B. ker bi morala biti vizija obdobja po času fosilnih goriv in jedrske energije naslednji pomembni projekt Evropske unije,
C. ker so ključni dejavniki za energetsko neodvisnost naslednji: največja možna energetska učinkovitost, zmanjšanje emisijskih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, najboljši možni tržni izkoristek uvedbe obnovljivih energij, vzpostavitev tehnologije vodika in gorivnih celic za skladiščenje obnovljivih energij in ustvarjanje pametnih energetskih omrežij za distribucijo energije,
1. poziva institucije EU:
–
naj si prizadevajo za 20 % povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020,
–
naj do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za 30 % (v primerjavi z letom 1990),
–
naj do leta 2020 proizvedejo 33 % električne energije in 25 % vse energije iz obnovljivih energetskih virov,
–
naj razvijejo tehnologijo za skladiščenje vodika in gorivnih celic in druge tehnologije za skladiščenje za nepremično in premično rabo in naj do leta 2025 v vseh državah članicah EU vzpostavijo decentralizirano infrastrukturo od spodaj navzgor,
–
naj do leta 2025 izdelajo pametna in neodvisna energetska omrežja, tako da bodo regije, mesta, MSP ter državljani lahko proizvajali in si delili energijo v skladu z enakimi načeli odprtega dostopa, kot se jih sedaj uporablja za internet;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to pisno izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.