Choisissez la langue de votre document :
- bg - български
- es - español
- cs - čeština
- da - dansk
- de - Deutsch
- et - eesti keel
- el - ελληνικά
- en - English
- fr - français
- ga - Gaeilge
- hr - hrvatski
- it - italiano
- lv - latviešu valoda
- lt - lietuvių kalba
- hu - magyar
- mt - Malti
- nl - Nederlands
- pl - polski
- pt - português
- ro - română
- sk - slovenčina
- sl - slovenščina
- fi - suomi
- sv - svenska
|
 Skupna ureditev kmetijskih trgov * |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(Postopek posvetovanja) Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0822)(1), – ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0045/2007), – ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6–0171/2007), 1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; 3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; 4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; 5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupna ureditev trga za žita * |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(Postopek posvetovanja) Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0755)(1), – ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0044/2007), – ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0141/2007), 1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; 2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; 3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; 4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; 5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Preverjanje veljavnosti mandata poslanca Beniamina Donnicija |
| |||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976(1), – ob upoštevanju členov 3, 4 in 9 ter Priloge I svojega Poslovnika, – ob upoštevanju uradnega sporočila pristojnega italijanskega nacionalnega organa glede izvolitve Beniamina Donnicija v Evropski parlament, – ob upoštevanju ugovora, prejetega s strani Achilleja Occhette z dne 25. marca 2007, glede veljavnosti izvolitve Beniamina Donnicija v Evropski parlament, – ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0198/2007), A. ker so v prvem in drugem odstavku člena 7 Akta z dne 20. septembra 1976 navedene funkcije, ki niso združljive s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta, B. ker so na podlagi člena 9 in Priloge I Poslovnika poslanci Evropskega parlamenta dolžni natančno prijaviti svoje poklicne dejavnosti in druge funkcije ali dejavnosti, za katere prejemajo plačilo, C. ker je v členu 3(5) Poslovnika določeno, da "kadar je imenovanje poslanca posledica odstopa kandidatov na isti listi, odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov, zagotovi, da so navedeni odstopi potekali v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 in člena 4(3)", D. ker morajo biti nacionalne določbe v zvezi z evropskim volilnim postopkom v skladu s temeljnimi načeli ureditve pravnega reda Skupnosti, zlasti njene primarne zakonodaje, ter duhu in črki Akta iz leta 1976; ker se iz teh razlogov pristojni nacionalni organi (zakonodajni, upravni in sodni), ko izvršujejo in razlagajo nacionalne določbe v zvezi z evropskim volilnim postopkom, ne morejo izogniti upoštevanju načel prava Skupnosti s področja volitev, E. ker je treba skladnost odpovedi izvolitvi poslanca Achilleja Occhetta s črko in duhom Akta iz leta 1976 oceniti na podlagi člena 6 tega akta, ki pravi, da "poslanci Evropskega parlamenta ... niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan" ter da je načelo svobode in neodvisnosti poslancev prav gotovo ključno načelo, F. ker Statut poslancev (ki bo začel veljati leta 2009) v prvem odstavku člena 2 določa, da so "poslanci ... svobodni in neodvisni", medtem ko drugi odstavek istega člena, ki se očitno naslanja na prvega, določa, da so "dogovori o odstopu pred iztekom mandata ali ob koncu mandatne dobe ... nični", G. ker so te določbe Statuta poslancev samo pojasnilo načel svobode in neodvisnosti iz Akta iz leta 1976, ki so izrecno potrjena v Statutu za zaščito Parlamenta in njegovih poslancev, H. ker je Statut poslancev Evropskega parlamenta, čeprav bo pričel veljati šele v naslednjem zakonodajnem obdobju, ki se bo pričelo leta 2009, v sedanji pravni ureditvi Skupnosti akt primarne zakonodaje, ki ga je sprejel Evropski parlament z brezpogojnim soglasjem Sveta in ki je bil redno objavljen v Uradnem listu Evropske unije, I. ker morajo Evropski parlament in nacionalni organi, ki so dogovorni za izvrševanje in/ali razlago nacionalnih določb s področja evropskega volilnega postopka, upoštevati načela in pravila Statuta poslancev in se morajo, tudi zaradi spoštovanja načela lojalnega sodelovanja iz člena 10 Pogodbe ES, v vsakem primeru vzdržati sprejemanja ukrepov v očitnem nasprotju s statutom, J. ker spadajo načela in določbe Statuta poslancev nedvomno med načela iz člena 6 Pogodbe EU, načela, ki so temelj Evropske unije (kot zlasti načeli demokracije in pravne države) in ki jih Unija spoštuje kot temeljna načela prava Skupnosti, K. ker so v področje uporabe člena 6 Akta iz leta 1976 vključeni tudi kandidati, ki so uradno navedeni na seznamu izvoljenih kandidatov, kar bi bilo v interesu Parlamenta, saj bodo ti morda postali poslanci Evropskega parlamenta, L. ker odpoved izvolitvi, ki jo je predložil poslanec Achille Occhetto, rezultat pogojevanja s predhodnim dogovorom z drugim članom liste "Società civile Di Pietro-Occhetto", ki je bil sklenjen pred evropskimi volitvami 12. in 13. junija 2004, ter zato ni v skladu s črko in duhom Akta iz leta 1976 in je posledično nična, M. ker, če je odpoved izvolitvi poslanca Achilleja Occhette nična, potem mandat njegovega naslednika Beniamina Donnicija ne more biti pravno in stvarno upravičen, N. ker je regionalno upravno sodišče za deželo Lacij (sodišče prve stopnje v zadevi) s svojo sodbo z 21. julija 2006 odločilo, da odpoved, ki jo je izrazil poslanec Achille Occhetto pred razglasitvijo izvoljenih predstavnikov, ne predstavlja odpovedi položaju na seznamu, saj spoštovanje ljudske volje narekuje, da so volilni rezultati nerazpoložljivi in nespremenljivi; odpoved nima učinka, če so sprejeti morebitni akti o prenosu pravice v primeru neskladnosti, izgube pravice, neizvoljivosti, ali če se imenovanju ali funkciji odpovedo osebe, ki so do nje upravičene; ker zato sledi, da ima kandidat, ki se je odpovedal izvolitvi, v primeru, da se pojavijo okoliščine za prenos pravice, pravico umakniti odpovedno izjavo ter zasesti sedež, ki ga je potrebno zapolniti s prenosom pravice, O. ker je italijanski državni svet s pravnomočno sodno odločbo razveljavil razglasitev izvolitve poslanca Achilleja Occhetta v Evropski parlament, P. ker je v skladu s členom 12 Akta iz leta 1976 le Evropski parlament tisti, ki preverja mandate svojih članov, ki so bili izvoljeni s splošnimi volitvami; ker te posebne pravice Parlamenta ne more razveljaviti ali celo izničiti ukrep nacionalnih organov, ki je izdan v očitnem nasprotju z veljavnimi določbami in načeli prava Skupnosti, tudi v primeru, da ta ukrep dokončno sprejme vrhovni sodni organ te države, kot v primeru sodbe italijanskega državnega sveta; ker je pravna praksa Sodišča Evropskih skupnosti potrdila te pravice tudi v zvezi z dokončnimi nacionalnimi sodbami, ki kršijo pravo Skupnosti, ter ugotovila odgovornost države, Q. ker lahko Parlament zakonito odkloni potrditev veljavnosti mandata poslanca Beniamina Donnicija in obenem ne upošteva odločitve italijanskega državnega sveta, ker ni v skladu s črko in duhom Akta iz leta 1976, ter tako ohrani mandat poslanca Achilleja Occhetta, 1. meni, da mandat poslanca Evropskega parlamenta Beniamina Donnicija, katerega izvolitev je bila posredovana pristojnemu italijanskemu nacionalnemu organu, ni veljaven, 2. potrdi veljavnost mandata poslanca Achilleja Occhetta, 3. naroči svojemu predsedniku, naj to odločitev posreduje italijanskim oblastem ter Beniaminu Donniciju in Achilleju Occhettu.
| ||||||||||
| Nigerija |
| ||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju izjave predhodnih in sklepnih ugotovitev misije EU za opazovanje volitev v Zvezni republiki Nigeriji z dne 23. aprila 2007, – ob upoštevanju deklaracije o načelih za mednarodno opazovanje volitev in kodeksa ravnanja za mednarodne opazovalce volitev, ki sta bila razglašena pri Združenih narodih 27. oktobra 2005, – ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. aprila 2000 o opazovanju in pomoči EU na volitvah (KOM(2000)0191), – ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika, A. ker državne in zvezne volitve 2007 v Nigeriji niso dosegle osnovnih mednarodnih in regionalnih standardov demokratičnih volitev in jih ni mogoče imeti za verodostojne, svobodne in pravične, B. ker te volitve niso izpolnile upanja in pričakovanj Nigerijcev, ki so zagnano sodelovali v volilnem procesu in volili v pogosto zelo oteženih razmerah, kar kaže na njihovo trdno odločenost, da oddajo svoje glasove in udejanjijo svojo demokratično pravico kljub negotovem ozračju za volivce in prisotnosti strahu na številnih območjih, C. ker je misija Evropske unije za opazovanje volitev ugotovila, da je bila izvedba volitev zaradi slabe organizacije, nezadostne preglednosti, zelo razširjenih procesnih nepravilnosti, pomenljivih dokazov o prevarah, zlasti med potekom primerjave rezultatov, odvzema volilne pravice v različnih fazah volilnega procesa in neenakih pogojev za kandidate zelo pomanjkljiva, D. ker so nigerijska vlada in odgovorni za izvedbo volitev namesto zagotavljanja osnovne pravice državljanov do svobodnih volitev aktivno sodelovali pri prevarah in nasilju oziroma vsaj ignorirali kršenje človekovih pravic, ki so ga povzročali podporniki vladajoče stranke in ostali, E. ker so se volišča na dan državnih volitev odprla zelo pozno ali pa se sploh niso odprla, ker niso imela dovolj materiala niti zadostnega števila odgovornih za izvedbo volitev, od katerih večina ni imela ustrezne izobrazbe, F. ker tajno glasovanje pogosto ni bilo zagotovljeno zaradi pomanjkanja volilnih kabin in slabe ureditve volišč, postopki niso potekali pravilno, je bil neodvisni nadzor delno oviran in obstajajo pričevanja o volilni udeležbi mladoletnih oseb, G. ker so opazovalci EU poročali o nepravilnostih med štetjem glasov in primerjavo rezultatov, med drugim o prekinitvah in neizvajanju štetja ter o odstopanjih med dobljenimi rezultati, in ker rezultati z volišč po vsej državi niso bili objavljeni na nobeni ravni volilne uprave, H. ker so te težave privedle do nasilja, zaradi katerega je bilo v obdobju pred in po volitvah 14. aprila 2007 ubitih najmanj 50 ljudi, prav toliko pa je bilo ranjenih, od tega se polovica smrti zgodila v regiji delte Nigra, ter do kaotičnega stanja, v katerem so med drugim skupine roparjev ukradle volilne skrinjice, I. ker je bilo nekatere pomanjkljivosti mogoče odpraviti v času med volitvami 14. in 21. aprila 2007 in ker bi politične stranke lahko sprejele konkretne ukrepe, policija pa zagotovila mirno in stabilno okolje, J. ker so bili opazovalci EU na dan zveznih volitev priče istim vrstam nepravilnosti kot 14. aprila 2007, in sicer polnjenju volilnih skrinjic z velikim številom ponarejenih volilnih lističev, spreminjanju uradnih rezultatov, kraji občutljivega volilnega materiala, kupovanju glasov in volilni udeležbi mladoletnih oseb, K. ker je bil končni rezultat v obeh primerih velika volilna zmaga vladajoče Ljudske demokratske stranke (PDP – People's Democratic Party), v nekaterih primerih s 100 odstotki vseh oddanih glasov za PDP, L. ker so politične stranke, civilna družba in mediji izrazili resne pomisleke glede poteka volitev, M. ker je skupina "Transition Monitoring Group", ki je največja domača opazovalna organizacija v Nigeriji, pozvala k ponovitvi predsedniških volitev, N. ker se neodvisna nacionalna volilna komisija ni dobro pripravila na volitve in med udeleženci volitev ni zbujala zaupanja o svojih zmožnostih in nepristranskosti, O. ker so se v fazah priprav na volitve pokazale pomanjkljivosti glede osnovne pravičnosti za opozicijo, preglednosti, registracije volivcev in spoštovanja pravne države, predsednik Oluseguna Obasandža pa je poskušal izključiti kandidate, P. ker je predsedovanje Oluseguna Obasandža doseglo izjemne uspehe in se zavzemalo za demokracijo po vsej Afriki, vendar mora te pozitivne korake sedaj utrditi ter se zavezati svobodnim in poštenim volitvam v skladu z mednarodnimi standardi, Q. ker so ženske še vedno premalo zastopane kot kandidatke in v volilni upravi, R. ker so splošne volitve ponudile možnost, da država prvič v zgodovini izkusi prenos moči z enega državljanskega vodstva na drugega, in tako utrdi demokracijo, S. ker so bile volitve v Nigeriji s 110 milijoni ljudi, ki tvorijo okrog 250 etničnih skupin in živijo v 36 državah, od katerih ima vsaka svojega guvernerja in zakonodajno telo, in s 64 milijoni registriranih volilnih upravičencev doslej največje v Afriki, T. ker preglednost in verodostojnost volitev močno vpliva na mednarodni položaj Nigerije ter na kakovost dvostranskih odnosov in gospodarskega sodelovanja, U. ker uspešne in verodostojne volitve terjajo tudi takojšnji ter proaktivni nacionalni, regionalni in širši mednarodni angažma, da se prepreči nasilje in manipulacije na volitvah, V. ker je verodostojnost EU kljub strokovnemu delu, ki ga je opravila misija EU za opazovanje volitev, da bi z izpostavljanjem nepravilnosti, odvračanjem od prevar in s priporočili za izboljšanje volilnega procesa vzpostavila splošno zaupanje volivcev, okrnjena zaradi pomanjkanja usklajene povolilne politike, kar zadeva obravnavo neuspelih volitev, W. ker se krhka stabilnost Nigerije nahaja v negotovem položaju, 1. poziva k takojšnjim sanacijskim ukrepom s strani ustreznih organov in vpletenih strani, da se ponovno vzpostavijo pogoji za izvedbo verodostojnih in preglednih volitev v Nigeriji; 2. poziva nigerijske oblasti, naj temeljito in pregledno raziščejo nepravilnosti na volitvah in takoj sprejmejo ukrepe za popravo razmer, povzročitelji teh nepravilnosti pa naj odgovarjajo za svoja dejanja; 3. poziva h konkretnim ukrepom za ustanovitev zares neodvisne volilne uprave, ki bo v celoti sposobna izvesti svobodne in poštene volitve; 4. trdi, da so Nigerijci upravičeni do novih verodostojnih volitev, ki jih bo izvedla zares neodvisna in učinkovita neodvisna nacionalna volilna komisija; poudarja, da neodvisna nacionalna volilna komisija glede na obstoječe razmere ni kos organizacijskim in logističnim izzivom, s katerimi se sooča; 5. obžaluje, da volilni zakon iz leta 2006 še vedno izpolnjuje temeljnih zahtev glede preglednosti, zlasti glede primerjave in objave rezultatov, ter poziva k njegovi spremembi; 6. ugotavlja, da bi se lahko ustanovil odbor, sestavljen iz članov predstavniškega doma in senata iz vseh političnih strank, ki bi pregledal volilni proces in pripravil predloge za nove in verodostojne volitve; 7. obžaluje, da volitev kljub izboljšanem ozračju, v katerem sta bili med kampanjo v veliki meri spoštovani svoboda izražanja in zbiranja ter v katerem so sodišča v splošnem odigrala pozitivno in neodvisno vlogo, ljudje pa so bili resnično zavezani demokraciji, ni mogoče imeti za verodostojne; 8. močno obžaluje, da je med volitvami kljub ukrepom vlade za množično namestitev policije, vojske in služb državne varnosti prišlo do smrtnih žrtev, kar se je zgodilo celo pred začetkom štetja glasov, v nekaterih primerih pa celo pred zaključkom oddaje glasov, pri čemer je bilo v incidentih, povezanih z volitvami, ubitih najmanj 200 ljudi, vključno s kandidati in policisti; 9. poziva nigerijske oblasti, neodvisno nacionalno volilno komisijo in politične stranke, naj raziščejo vse primere nasilja in povzročitelje tega nasilja postavijo pred sodišče; 10. obsoja ozračje nekaznovanja volilnih kršitev, imunitete odgovornih in prakso najemanja tolp za povzročanje nasilja med volitvami ter poziva h konkretnim ukrepom na tem področju; 11. poziva nigerijsko vlado, naj se ne vmešava v pravne postopke zoper volilni proces, in poziva opozicijske politične stranke, naj uporabijo volilne sodne postopke, se vzdržijo uporabe nasilja in podprejo skupno posredovanje Afriške unije – Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (AU-ECOWAS) za izvedbo novih in verodostojnih volitev, da bi poiskali rešitve za dramatične povolilne razmere; 12. pozdravlja mehanizme, ki jih je vzpostavilo pritožbeno sodišče za poenostavitev in zagotovitev pravočasne obravnave povolilnih peticij, vendar obžaluje, da so morale prikrajšane opozicijske stranke, ki so peticije vložile pri volilnem razsodišču za peticije, dva tedna po predsedniških volitvah še vedno čakati na začetek obravnav; 13. poziva k učinkovitem razširjenem izobraževanju o državljanskih pravicah in volitvah ter poudarja, da se je treba spopasti z zelo razširjeno nepismenostjo, ki Nigerijcem onemogoča dostop do tiskanih medijev in je tudi ena izmed glavnih ovir za udeležbo na volitvah, zlasti za ženske; 14. podpira sklepe misije EU za opazovanje volitev; 15. poziva Komisijo, naj Svetu in Evropskemu parlamentu predloži skladen in verodostojen predlog povolilne politike EU, ki bo spoštoval svobodno izbiro prebivalstva v dani državi, in se boji, da je trenutna politika, ki stvari obravnava kot ponavadi, škodljiva in izničuje verodostojnost misij EU za opazovanje volitev; 16. poudarja, da zvezne in državne strukture ne bi smele prejemati pomoči EU za Nigerijo, dokler ne bodo izvedene nove verodostojne volitve; opozarja, da mora biti takšna pomoč v korist Nigerijcem in da jo je zato treba uporabiti za dobro vodenje, demokratizacijo, izobraževanje volivcev in osnovne, na skupnosti temelječe socialne storitve, zlasti s pomočjo organizacij civilne družbe; 17. poziva Komisijo in njeno delegacijo v Nigeriji, naj zagotovi, da vlada ne bo udeležena pri izbiri projektov ali izvajanju kakršnega koli financiranja v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, ki je izrecno prilagojen delovanju brez privolitve države gostiteljice; 18. poziva zvezno vlado, naj se bori proti korupciji, nasilju in nekaznovanosti, ki onemogočajo vladanje v precejšnjem delu države, zlasti na državni in lokalni ravni, in zaradi katerih večina državljanov Nigerije živi v revščini in je prikrajšana za osnovne zdravstvene storitve in izobraževanje, ter k spoštovanju človekovih pravic; 19. poziva nigerijske oblasti, naj začnejo pogajanja z lokalnim prebivalstvom o prihodnosti regije delte Nigra, zlasti o njenem socialnem, gospodarskem in okoljskem razvoju; 20. ugotavlja, da je doseganje razvojnih ciljev tisočletja ključni vidik demokracije in prispeva k izboljšanju socialne pravičnosti in gospodarskega razvoja; 21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi Nigerije, sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, predsednikom Komisije in Izvršnega sveta Afriške unije ter Sveta Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav. | |||||||
| Mednarodna trgovina z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju 14. konference pogodbenic (Cop 14) Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekala od 3. do 15. junija 2007 v Haagu, na Nizozemskem, – ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika, A. ker je CITES s 171 pogodbenicami konvencije, vključno s 27 državami članicami Evropske unije, najobširnejši svetovni sporazum o ohranjanju prostoživečih živali, ki preprečuje prekomerno izkoriščanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst zaradi mednarodne trgovine, B. ker so človeška poraba naravnih virov, uničevanje življenjskega prostora, podnebne spremembe, prekomerno izkoriščanje prostoživečih vrst in nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami glavni razlogi za osiromašenje biološke raznolikosti na zemlji, C. ker je na podlagi strokovnih poročil mogoče sklepati, da bodo podnebne spremembe povečale izgubo biološke raznolikosti in poslabšale položaj ogroženih vrst, D. ker je javna ozaveščenost v državah porabnicah bila in ostaja bistvena za nadzor divjega lova in nezakonite mednarodne trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, E. ker nezakonita trgovina resno ogroža svetovni načrt okoljske in razvojne trajnosti, F. ker Strategija EU za trajnostni razvoj nudi okvir za odgovorno in trajnostno upravljanje naravnih virov, G. ker je med predsedovanjem Velike Britanije na delavnici o usklajevanju EU pri izvajanju zakonodaje na področju trgovine s prostoživečimi živalmi (EU Wildlife Trade Enforcement Coordination), ki je potekala od 25. do 27. oktobra 2005, nastal osnutek Akcijskega načrta za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živali v Evropski uniji (2006-2010), ki je bil množično sprejet, H. ker CITES dopolnjuje delo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in drugih mednarodnih organov pri ohranjanju morskih vrst, ki bi jih lahko ogrozila mednarodna trgovina, I. ker je Mednarodna komisija za lov na kite (IWC), ki jo je CITES priznala kot organ, ki je pristojen za uravnavanje ohranjanja in upravljanja s kiti, predpisala moratorij na komercialni lov na kite, veljaven po vsem svetu, J. ker je Japonska v dokumentu 51 CoP 14 predlagala, da se vsi kiti iz dodatka I, ki jih upravlja IWC, vključijo v redni pregled dodatkov, da se spremeni Resolucija CITES Conf. 11.4, ki določa odnos med IWC in CITES, ter naj IWC zagotovi strokovne podatke in svetuje pri pripravi seznamov CITES o vrstah kitov, K. ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 7. julija 2005 o pospešitvi uresničevanja akcijskega načrta EU glede uveljavitve zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT)(1) izrazil razočaranje nad izjemno počasnim napredkom pri FLEGT; ker so zaradi pomanjkanja obvezne in celovite zakonodaje, ki bi preprečevala uvoz nezakonito in netrajnostno posekanega lesa v EU, nujne pobude CITES za ureditev mednarodne trgovine z vrstami lesa, L. ker so pogodbenice na CoP 12 v nasprotju s priporočilom Evropskega parlamenta sprejele odločitev o dovoljeni enkratni prodaji vladnih zalog slonovine iz Bocvane, Namibije in Južne Afrike pod določenimi pogoji, pogoji trgovanja, določeni v tem sklepu, pa še vedno niso izpolnjeni; M. ker so se količine zaplenjene nezakonite slonovine od CoP 13 znatno povečale in se ocenjuje, da je letno ubitih 20 000 ali več slonov; ker bi imela nadaljnja sprostitev trgovanja s slonovino pogubne posledice za že tako opustošeno in razdrobljeno populacijo slonov v drugih državah v Afriki in Aziji; N. ker je Konvencija o zaščiti selitvenih vrst prostoživečih živali uvrstila velikega belega morskega psa v dodatek I in II navedene konvencije, ker je Avstralija leta 2001 to vrsto uvrstila v dodatek III CITES, s pridržkom Norveške in Japonske, in ker Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) na svojem rdečem seznamu ogroženih vrst od leta 1996 to vrsto označuje kot "ranljivo", O. ker so populacije azijskih velikih mačk vse bolj ogrožene in ker na žalost niso bili sprejeti nobeni odločilni ukrepi za zaustavitev upada števila tigrov in drugih velikih mačk, P. ker so se maja 2005 uvedle enotne zahteve za označevanje kaviarja, da bi se tako uredila trgovina z njim, Q. ker mora ohranjanje vrst ostati podlaga za utemeljevanje odločitev glede uvrščanja na sezname in ker bi bilo treba analize posledic za preživetje ljudi upoštevati pri izvrševanju odločitev o uvrščanju na sezname; R. ker lahko EU prosto sprejema strožje notranje ukrepe za uvoz prostoživečih živali, ki temeljijo na ciljih za ohranjanje vrst ali drugih načelih, kot je skrb za dobro počutje živali, 1. poziva Komisijo in države članice, naj previdnostno načelo uporabljajo kot vodilno načelo pri vseh svojih odločitvah o delovnih dokumentih in predlogih o uvrščanju na sezname ter naj upoštevajo tudi načelo "uporabnik plača", ekosistemski pristop in tradicionalna načela ohranjanja; 2. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da vsaka odločitev za večjo usklajenost med CITES in drugimi konvencijami o biološki raznolikosti ne oslabi značaja CITES kot globalnega sporazuma in njenih strogih ukrepov za ohranitev biološke raznolikosti; 3. ostro nasprotuje uporabi tajnega glasovanja in je razočaran, ker stalni odbor CITES ni predlagal, da se možnost tajnega glasovanja izključi iz postopkov odločanja Konvencije; 4. pozdravlja predlog Kenije in Malija za uvedbo 20-letnega moratorija na vso trgovino s slonovino, ki sta ga podprla Togo in Gana, ter deklaracijo iz Akre, ki so jo podpisali predstavniki 19 afriških držav in ki poziva k uvedbi prepovedi trgovine s slonovino; 5. opozarja, da predlagani moratorij ne vpliva na odločitve, sprejete na CoP 12, ki pod določenimi pogoji dovoljuje enkratno prodajo vladnih zalog slonovine iz Bocvane, Namibije in Južne Afrike; 6. poudarja, da bi s sprejetjem predloga Kenije in Malija lahko izboljšali sistem MIKE (za nadzor nad nezakonitim odstrelom slonov), mednarodna skupnost pa bi lahko na tak način razpravo o trgovini s slonovino preusmerila na razpravo o resnih grožnjah za slone in njihov življenjski prostor; 7. odločno poziva afriške oblasti, naj v sodelovanju z nevladnimi organizacijami v celoti izvršijo odločitev, sprejeto na Cop 13, o izvajanju akcijskega načrta o nadzoru nad trgovino z afriško slonovino, vključno z obveznostjo poročanja; 8. poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za krepitev in spremljanje ohranjanja tigrov, in sicer tako, da ugotovi vrzeli v zakonodaji, težave pri izvajanju ter šibke točke uveljavljanja in zmogljivosti; 9. poziva Komisijo, naj poroča o napredku pri izvajanju zahtev o označevanju kaviarja, naj druge evropske, severnoameriške in azijske države proizvajalke in potrošnice spodbuja pri izvajanju sistema označevanja ter okrepi postopek določanja trajnostnih izvoznih kvot, ki bo temeljil na najzanesljivejših in posodobljenih informacijah; 10. odločno poziva EU, naj za CoP podpre naslednje predloge:
11. odločno poziva Komisijo in države članice, naj zavrnejo:
12. razume, da lahko CITES k preživljanju revnejših najbolje prispeva tako, da zagotavlja izvajanje in uveljavljanje konvencije ter preprečuje zakonsko neurejeno in nezakonito trgovino; poziva Komisijo in države članice, naj umaknejo dokument 14 z naslovom "CITES in preživetje" s CoP 14; 13. poziva Komisijo in države članice, naj z razvojem strategije opredeljenih prednostnih nalog za lažje izvajanje ter z zagotavljanjem dodatnih spodbud in finančne pomoči, zlasti za usposabljanje in tehnično pomoč pri prepoznavanju vrst in izvajanju ukrepov, okrepijo mednarodno sodelovanje pri izvajanju CITES; 14. opozarja, da je Evropska unija eden največjih trgov za nezakonito trgovino s prostoživečimi živalmi in da se upoštevanje konvencije med državami članicami razlikuje; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo usklajevanje njihovih prizadevanj za uveljavljanje zakonodaje EU o trgovini s prostoživečimi živalmi; 15. odločno poziva pogodbenice CITES, ki tega še niso storile, naj ratificirajo predlog spremembe iz Gaborona, ki bi Evropski skupnosti omogočil postati pogodbenica CITES; 16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, pogodbenicam CITES in sekretariatu CITES.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Inovacijska strategija za EU |
| |||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju sporočila Komisije "Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU" (KOM(2006)0502), – ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Investiranje v raziskave: akcijski načrt za Evropo" (KOM(2003)0226), – ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti z naslovom "Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje: skupni pristop" (KOM(2005)0488) ter ustreznih delovnih dokumentov Komisije (SEK(2005)1253 in SEK(2005)1289), – ob upoštevanju poročila z dne 20. januarja 2006 neodvisne skupine strokovnjakov za raziskave in razvoj ter inovacije, ki je bila vzpostavljena po vrhu v Hampton Courtu 27. oktobra 2005, z naslovom "Ustvarjanje inovativne Evrope" (Ahovo poročilo), – ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000, cilj katerega je bil iz Evrope narediti najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ter sklepov predsedstva z zasedanj Evropskih svetov v Bruslju 22. in 23. marca 2005 ter 23. in 24. marca 2006, – ob upoštevanju sklepov 2769. zasedanja Sveta za konkurenčnost dne 4. decembra 2006, – ob upoštevanju sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024), – ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti" (KOM(2005)0330), – ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: financiranje rasti MSP – dodajanje evropski vrednosti" (KOM(2006)0349), – ob upoštevanju nacionalnih programov reform, ki so jih predstavile države članice, jesenskih poročil držav članic za leto 2006 o izvajanju njihovih nacionalnih programov reform in ocene Komisije o izvajanju nacionalnih programov reform v njenem letnem poročilu o stanju (KOM(2006)0816), – ob upoštevanju Priporočila Sveta 2005/601/ES z dne 12. julija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (2005-2008)(1) in Sklepa Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(2), ki skupaj predstavljajo "Integrirane smernice za rast in zaposlovanje", – ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013)(3), – ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006, ki vzpostavlja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007-2013)(4), – ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta (KOM(2006)0604), – ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o patentu Skupnosti (KOM(2000)0412) in njenega besedila, kot ga je spremenilo predsedstvo, – ob upoštevanju okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije(5) ter sporočila Komisije z naslovom "Boljša uporaba davčnih olajšav za raziskave in razvoj" (KOM(2006)0728), – ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2006" (SEK(2006)1467) in Sporočila Komisije z naslovom "Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006" (KOM(2006)0697), – ob upoštevanju pregleda stanja na področju inovacij v Evropi 2006, ki jasno kaže, da so Združene države Amerike in Japonska na tem področju pred EU, – ob upoštevanju letnega pregleda "OECD Science, Technology and Industry Outlook 2006", – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju lizbonskega programa Skupnosti "Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje: skupni pristop"(6), – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o prihodnji evropski patentni politiki(7), – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 o Lizbonski strategiji(8), – ob upoštevanju poročila strokovne skupine iz julija 2004 z naslovom "Izboljšanje institucij za prenos tehnologije iz znanosti v podjetja", – ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki ga je ta izdal na lastno pobudo, z naslovom "Naložbe v znanje in inovacije" (EESO 40/2007, INT/325), – ob upoštevanju pobude i2010, zlasti sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt za e-upravo i2010: pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh" (KOM(2006)0173), – ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o inovacijah na področju storitev iz novembra 2006, – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o prispevku prihodnje regionalne politike k inovativnim zmogljivostim Evropske unije(9), – ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbor za pravne zadeve (A6-0159/2007), A. ker je zaradi svetovne konkurence treba upoštevati stopnjo razvoja Lizbonske strategije in torej pomen še obsežnejše inovacijske strategije, B. ker je raznolikost preko inovacij ena od možnosti EU, da obvladuje izzive globalizacije, C. ker je treba povečati prenos rezultatov akademskih raziskav zlasti v mala in srednje velika podjetja ter razpoložljivost rezultatov raziskav, zlasti za inovacije s socialno razsežnostjo, in ker je treba preučiti geografsko koncentracijo inovacijskih platform za uporabo znanja in raznolikosti v različnih regijah EU, D. ker obsežne zaloge specialističnih znanstvenih dognanj v raziskovalnih središčih EU niso dovolj izkoriščene, E. ker okolje na področju podpore inovacijam ni konkurenčno ter ne določa preglednih in pravičnih pogojev za vse udeležence, ki izvajajo inovativne dejavnosti, vključno z malimi inovativnimi podjetji in središči za tehnološke inovacije, F. ker običajen pristop k inovacijam, ki združuje tehnološke pobude in povpraševanje, ni zadosten in zahteva sočasno spodbujanje ugodnih tržnih pogojev, da se ustvari zakonodajno okolje, ki spodbuja inovacije, G. ker učinkovit notranji trg, ki ga spodbuja Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(10), ustvarja ugodne razmere za inovacije s povečano konkurenco v večjem in bolj stabilnem gospodarskem prostoru, ki spodbuja večje naložbe in spodbuja mobilnost delavcev, H. ker so na enotnem trgu še vedno ovire za prost pretok blaga, storitev in delovne sile, zaradi katerih se evropska podjetja ne morejo dovolj razširiti, da bi bile naložbe v raziskave in inovacije donosne, I. ker je poglavitni cilj inovacij okrepiti konkurenčnost EU in izboljšati kakovost življenja njenih državljanov, J. ker načelo odličnosti, ki je primerno predvsem pri podpori najbolj prednostnih znanstvenih raziskav, ovira zdravo konkurenčnost na področju podpore inovativnosti in iz programov pomoči izključuje manjše akterje (inovativna podjetja, tehnološka in inovacijska središča, raziskovalna središča), K. ker inovacije pomagajo tudi pri ohranjanju tradicionalnih sektorjev, L. če upoštevamo vlogo inovacij pri oblikovanju socialnih modelov držav članic, M. ker inovacije lahko prispevajo k vključevanju družbenih skupin, kot so invalidi, N. ker blago, storitve in postopki ponujajo premalo izkoriščen inovacijski potencial EU, O. ker je zelo pomembna institucionalna podpora postopku za upravljanje znanja na področju inovacij in avtorskih pravic, P. če upoštevamo financiranje inovacijske politike in čedalje večji pomen, ki ga daje javnim naročilom in javno-zasebnemu partnerstvu, Q. ker je izobraževanje, vključno z interdisciplinarnim poučevanjem na področjih, ki zadevajo tradicionalna znanja, predpogoj za inovativnost in ker mora biti inovativnost sestavni del izobraževalnih programov na vseh ravneh poučevanja, R. ker lahko vseživljenjsko učenje prispeva k razvoju znanja na področju inovativnosti in ker spodbujanje informacijske družbe omogoča boj proti zapostavljenosti na trgu delovne sile, S. ker je oblikovanje evropskih kakovostnih standardov in predpisov v zgodnji razvojni fazi proizvodov in storitev nove generacije lahko navdih za inovacije, T. ker mora Sedmi okvirni program spodbujati oblikovanje večjega in okrepljenega evropskega raziskovalnega prostora, usmerjenega na točno določene specifične cilje, U. ker ima opredelitev inovacij v priročniku OECD iz Osla široko razlago in postaja standard v institucijah Skupnosti, 1. podpira predlog Komisije o sprožitvi nove pobude za vodilne trge, da bi se olajšal prihod novih inovativnih izdelkov in storitev na tržišče na področjih, kjer lahko Evropska unija postane vodilna sila na svetovni ravni; meni, da je treba z novo pobudo za vodilne trge, ki bo imela poudarek predvsem na ustvarjanju in trženju inovativnih proizvodov in storitev, začeti zlasti na področjih, kjer je veliko potencialno povpraševanje in zagotoviti, da pri tem ne zaostajajo manj razvite regije; 2. poudarja, da se je treba pri oblikovanju politike za podporo inovacijam usmeriti v inovacije v širšem smislu, da se vključijo storitveni sektor, vključno s turizmom, in netehnološke inovacije, kar pomeni inovacije na področju trženja in organizacije; v celoti potrjuje sklepe Sveta za konkurenčnost z dne 4. decembra 2006, v katerih Svet poziva Komisijo, naj pripravi politične smernice o inovacijah na področju storitev in netehnoloških inovacijah, ter poziva Komisijo, naj v te razprave vključi zlasti organizacije, ki predstavljajo mala podjetja in domačo obrt; 3. opozarja, da ni sistematične javne podpore s preglednimi pogoji, čeprav imajo mala in srednje velika podjetja, grozdi ter sodelovanje med organizacijami, podjetji, univerzami in raziskovalnimi središči posebno vlogo pri uvajanju inovativnih rešitev, tudi v sektorjih nizke in srednje visoke tehnologije; kljub temu pozdravlja novi okvir državne pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije, ki vključuje seznam posebnih ukrepov za podporo inovativnim dejavnostim malih in srednje velikih podjetij; 4. poziva države članice, naj ponovno oživijo evropska podjetja in njihov inovacijski potencial tako, da zmanjšajo birokracijo ter s tem izboljšajo kakovost ureditve in hkrati zmanjšajo upravno breme; je trdno prepričan, da bo boljša ureditev, zlasti zmanjšanje nepotrebnih regulativnih bremen za mala in srednje velika podjetja, omogočila ugodne tržne pogoje in pomagala dati na vodilne trge nove inovativne proizvode in storitve ter povečala tudi zaupanje potrošnikov in spodbudila pobude, kot je predlagani program Eurostars; 5. pozdravlja začetek delovanja široko zastavljene inovacijske strategije za mala in mikro podjetja, katerih inovacijski potencial, zlasti pri nizki in srednje visoki tehnologiji ter netehnoloških inovacijah, še ni dovolj priznan in izkoriščen; kljub temu obžaluje, da v navedenem sporočilu Komisije o prenosu znanja v prakso niso predlagani operativni ukrepi za takšna podjetja; zato poziva Komisijo in Svet, naj vključita njihove posebne značilnosti in potrebe v deset prednostnih nalog široko zastavljene inovacijske strategije, ter poziva Komisijo, naj v povezavi z njihovimi predstavniškimi organizacijami predloži Svetu in Parlamentu poseben program za razvoj inovacij v širšem smislu v takšnih podjetjih, ne glede na področje njihovega delovanja; 6. poudarja pomen znanosti, tehnologije in inovacij na področju izobraževanja in kulture; izpostavlja, da je treba v učne programe vključiti dejavnosti in pobude za privabljanje mladih k znanosti in inovacijam; meni, da je treba izboljšati in povečati kakovost in obseg programov vseživljenjskega učenja ter spodbuditi rabo informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi ustvarili na zanju temelječo družbo, ki bo podpirala evropsko inovativnost; 7. priporoča Komisiji in državam članicam, naj ocenijo vzpostavitev pravega evropskega sistema nadaljnjega izobraževanja, ki bi pomagal oblikovati trdnejši evropski trg dela; 8. meni, da so na ravni EU, na regionalni in lokalni ravni potrebni ukrepi za povečanje števila diplomantov, še posebej diplomantk, na področju znanosti, inženirstva in tehnologije ter tudi na področju primarnih raziskav, še posebej s pomočjo posebnega programa "Ljudje" znotraj Sedmega okvirnega programa, s štipendijami, nagradami in drugimi spodbudami ter s spodbujanjem žensk, naj ustanovijo inovacijska podjetja, še posebej preko mentorskih projektov in drugih oblik podpore; 9. predlaga, da se vzpostavi tehnološka in znanstvena infrastruktura, potrebna za nastajanje inovativnih rešitev v že obstoječih terciarnih izobraževalnih ustanovah, da bi se zagotovilo razvojne perspektive raziskovalnim središčem; opozarja na pomen financiranja visokokakovostne fizične in tehnološke infrastrukture za privabljanje naložb in olajšanje delovne mobilnosti; 10. poudarja, da je za inovativne postopke potrebna ustrezna ozemeljska organizacija, pri kateri je treba določiti nove modele odnosov med podjetji, raziskovalnimi središči in univerzami (npr. grozdi, območja, platforme), ter opozarja na pozitiven učinek, ki ga lahko imajo inovacije na organizacijske postopke; poziva države članice, naj uporabijo strukturne sklade za izgradnjo nove in krepitev obstoječe tehnične infrastrukture za razvoj inovacij v obliki inovacijskih središč, tehnoloških inkubatorjev ter središč za raziskave in razvoj v regijah z zadostnim inovacijskim potencialom in potencialom znanja; meni, da je pogoj za vzpostavljanje inovacijske zmogljivosti v EU brezplačen ali nizkocenoven širokopasovni dostop, ki je namenjen olajševanju ustanavljanja podjetij, ki temeljijo na znanju; pozdravlja prizadevanja za spodbujanje prenosa znanja med univerzami in drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami ter industrijo; 11. poziva države članice, naj preučijo in uvedejo davčne spodbude, ki bodo spodbujale podjetja, da vlagajo v raziskave, razvoj in inovacije, po potrebi pa naj pripravijo strukturni pregled obstoječih mehanizmov in spodbud; 12. poziva države članice k tesnemu sodelovanju, da se dokončno vzpostavi notranji trg ter da dosežejo politično soglasje o zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih na področjih, na katerih so še vedno ovire, ki otežujejo prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter tako onemogočajo podjetjem, da bi kapitalizirala naložbe v inovacije; 13. meni, da je treba zmanjšati ovire za prost pretok proizvodnih dejavnikov in izdelkov na notranjem trgu, saj to lahko pomaga zagotoviti enostavnejši dostop do tveganega kapitala, pri čemer bo zagotovljena mobilnost raziskovalcev in tehnološko inovativnega blaga in storitev ter izboljšan pretok znanja, kar vse prispeva k razvoju pristnega evropskega inovacijskega področja; meni, da je treba uporabne inovativne rešitve, značilne za industrijo storitev, bolj upoštevati in da bo nadaljnje odstranjevanje ovir prostemu pretoku blaga, storitev in kapitala, svobodnemu ustanavljanju in prostemu pretoku oseb, tudi delavcev, spodbudilo inovacije; 14. ugotavlja pozitivne učinke obstoja evropskih tehnoloških platform in sodelovanje EUREKA skupin v takih platformah ter poziva države članice, naj podpirajo te platforme in pospešujejo vzpostavitev drugih omrežij evropskih tehnoloških platform; pozitivno ocenjuje tudi pripravo skupnih evropskih tehnoloških pobud na ključnih področjih za evropske inovacije, kot na primer predlagan Eurostars program, ki se bodo izoblikovale v javno-zasebna partnerstva; 15. poziva države članice, naj glede na stopnjo pomembnosti določijo področja, za katera menijo, da so najbolj inovativna, in sicer za uporabne raziskave in tehnologijo ter za netehnološke dejavnosti, kot je teorija trženja ali birokratska organizacija, in naj poleg svojih prednostnih nalog podpirajo tudi prednostne naloge, ki so jih določile evropske tehnološke platforme na področju inovacij; 16. poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljših praks ter prepoznavanje in izmenjavo izkušenj, pridobljenih na podlagi neustreznih praks, zlasti za spodbujanje boljše ureditve skupnih tehnoloških pobud, ki temeljijo na specializiranih javno-zasebnih partnerstvih in bodo spodbujale razvoj inovacij tudi v manj razvitih regijah EU; 17. opozarja Komisijo in države članice na dejstvo, da mora Evropski tehnološki inštitut , če bo ustanovljen, vlagati v odnos med znanstvenimi ustanovami in podjetji preko osredotočenja na inovacije; poleg usklajevanja znotraj trikotnika znanja, bi moral spodbujati konkurenco na področju inovacij; tako bo zmožen znatno prispevati k prenosu evropskega potenciala na področju inovacij v prakso; 18. spremlja ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta ter poziva, naj bosta inovativnost in možnost za dejansko izvajanje izbranih projektov pomembni merili pri izbiri raziskovalnih tem; 19. poudarja, da se mu zdi cilj 3 % BDP za sredstva za raziskave in razvoj, ki ga določa Lizbonska strategija, minimalen; 20. se zaveda, da se zaradi negotovosti, ki je neločljivo povezana z raziskavami in razvojem, zmanjšuje pripravljenost finančnih trgov za naložbe v projekte raziskav in razvoja; pozdravlja predlog Komisije o skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja, katerega namen bi bil s posojili in jamstvi omogočiti naložbe v zelo tvegane projekte raziskav in razvoja; 21. ugotavlja, da obstaja program za konkurenčnost in inovacije, ki zagotavlja ustrezne finančne instrumente, ter navedeno sporočilo Komisije o financiranju rasti malih in srednjih podjetij, ki napoveduje konkretne ukrepe za povečanje naložb tveganega kapitala; 22. poudarja, da je dostop manjših in srednje velikih podjetij, mikro podjetij in podjetnikov do sredstev bistven za dvig ravni raziskav in razvoja, za razvoj novih tehnologij in prenos inovativnih rešitev na trg; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati tako zgodnje kot stalno financiranje, ki traja dovolj dolgo; vendar opozarja, da sedanji sistem tveganega kapitala ne izpolnjuje finančnih potreb ciljne skupine, zlasti glede netehnoloških inovacij; zato poziva države članice, naj uporabijo javna sredstva, vključno s strukturnimi skladi, za začetek vzpostavitve skladov tveganega kapitala v obliki javno-zasebnih partnerstev v regijah in na področjih z inovacijskim potencialom in dobrim temeljnim znanjem; poleg tega poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, naj opredelijo ustrezne načine financiranja, tako da prilagodijo tvegani kapital ali po potrebi oblikujejo inovativne instrumente financiranja; 23. poziva države članice ter regionalne in lokalne skupnosti, naj v okviru programa za konkurenčnost in inovacije sprejmejo inovativne rešitve, prijazne do okolja, ter opozarja, da obstaja možnost, da se finančno pomoč, kot v primeru programa Jeremie, uporabi za mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj uporabijo obnovljive vire finančne podpore za raziskave, usmerjene v inovacije, kot je sistem "bonov za inovacije"; spodbuja odgovorne akterje na regionalni ravni, naj s sredstvi iz strukturnih skladov financirajo tudi poskusne in zato tvegane ukrepe; 24. poziva ustrezne akterje na regionalni in lokalni ravni, naj ustvarijo ugodne pogoje in spodbujajo inovacije kot ključno točko operativnih programov ter naj znaten del sredstev iz strukturnih skladov namenijo naložbam v znanje, inovacije ter nadaljnje usposabljanje. Poleg drugih koristi bodo na ta način ustvarjena nova delovna mesta, povečala se bo zaposljivost ter preprečen bo "beg možganov" in ustavljen trend zmanjševanja števila prebivalstva na podeželju; države članice poziva tudi, naj to podprejo z javnimi naložbami v visokošolske ustanove, ki bodo namenjene posebej za razvoj nadarjenih posameznikov. 25. Komisijo poziva, naj ovrednoti rezultate kakovostne, količinske in finančne ocene projektov in akcij na način, ki vodi k postopnemu izboljšanju učinkovitosti prihodnjih akcij; 26. pričakuje, da bo večja konkurenca, ki jo ustvarja notranji trg, spodbudila družbe, da namenijo več finančnih sredstev za raziskave in inovacije; poziva družbe, naj nekaj dobička vložijo nazaj v raziskave in tehnološki razvoj; 27. meni, da imajo ekološke inovacije pomembno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti, razvoju čiste in varne energetske oskrbe (vključno z obnovljivimi viri energije in čisto fosilno energijo) in krepitvi evropske konkurenčnosti; zato meni, da je treba ekološkim inovacijam posvetiti večjo pozornost v evropski in nacionalnih inovacijskih strategijah ter da bi morala EU začeti uporabljati tudi pristop "top runner"; 28. opozarja, da lahko urbana središča odigrajo pomembno vlogo pri izdelavi inovacijske strategije za celotno regijo in da lahko morda prevzamejo pobudo z nekaterimi obetajočimi projekti, kot denimo izkoriščanje možnosti za toplotno posodabljanje in soproizvodnjo toplote in električne energije, ali druge pobude, kot je razvoj znanstvenih in tehnoloških parkov; 29. posebej opozarja na težave, ki jih imajo manj razvite regije pri pridobivanju zasebnih kapitalskih naložb, ter poziva države članice in akterje na lokalni in regionalni ravni, naj bolje izkoristijo možnosti posojil EIB ter naj krepijo javno-zasebna partnerstva na področju inovativnih dejavnosti, s posebnim poudarkom na najboljši praksi in učinkoviti porabi javnih sredstev; 30. poudarja potrebo po krepitvi vloge podjetij kot glavne gonilne sile v ozadju inovacij in ne le kot uporabnika inovativnih postopkov in mehanizmov; 31. ugotavlja, da ima evropska pobuda INNOVA bolj dinamičen pristop k ustanavljanju ter podpiranju inovativnih podjetij v storitvenem sektorju; 32. poziva Komisijo, naj spodbudi uporabo preoblikovanih mrež evropskih informativnih središč in inovacijskih relejnih središč za opravljanje kompleksnih storitev na regionalni ravni za vse udeležence v inovacijskem postopku, zlasti za posamezne inovatorje in mala inovativna podjetja; spodbuja sektorske in posredniške organizacije, kot so gospodarske zbornice in druga informativna središča, naj v sodelovanju z evropskimi informativnimi središči in inovacijskimi relejnimi središči delujejo kot informacijska točka, kjer so na enem mestu na voljo vse informacije; zato poziva Komisijo, naj vlogo razvijalcev in svetovalcev pri inovacijah, ki jo igrajo posredniške organizacije, ki predstavljajo mala in srednje velika podjetja, podpre z razvojem podpore spremljajočim in svetovalnim mehanizmom; 33. poziva države članice, naj nadaljujejo s prizadevanjem za zmanjšanje vseh regionalnih razlik, ki ovirajo nastajanje evropskega znanstvenega in tehnološkega območja; 34. meni, da imajo javna naročila strateško vlogo pri spodbujanju inovativnih proizvodov in storitev, če so usmerjena v ustvarjanje učinkovitejših in uspešnejših proizvodov in zagotavljanje smiselno organiziranih storitev, ki omogočajo boljšo stroškovno učinkovitost; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj pri izboru najboljših ponudb upoštevajo dejansko inovativnost; 35. pozdravlja namero Komisije, da objavi smernice za najbolj učinkovito uporabo konsolidiranega pravnega okvira za javna naročila, ki spodbuja konkurenco in zagotavlja večjo prilagodljivost predpisov, s čimer spodbuja uporabo inovativnih rešitev in ustvarjalnost; 36. poziva Svet in Komisijo, naj izboljšata pravne standarde, ki so povezani z gospodarskimi vidiki raziskav in inovacij, da zagotovita boljše varstvo pri širjenju postopkov, tehnik ali odkritij v okviru mednarodne odprtosti; 37. ugotavlja, da so inovacije v storitvah zelo pomembne za gospodarstvo ter da je v Evropi varstvo intelektualne lastnine v zvezi s storitvami pogosto omejeno na poslovne skrivnosti; meni, da so za manjša podjetja pogajanja o sporazumih o zaupnosti in njihovo izvrševanje težka in draga ter da to lahko ovira poslovno sodelovanje in boljše financiranje; 38. poudarja, da si je treba prizadevati predvsem za poenostavitev prenosa rezultatov raziskav v tržne izdelke zlasti za mala in srednje velika podjetja (pri čemer je treba paziti, da niso onemogočene temeljne raziskave), in meni, da je potreben celovitejši pristop, ki bi omogočil usklajeno tesnejše sodelovanje med raziskovalnim in poslovnim sektorjem v skladu z interesom strank, civilne družbe in okolja ter tudi vsemi lokalnimi udeleženci (javnimi in zasebnimi); pozdravlja dejstvo, da Komisija načrtuje sprejetje sporočila za spodbujanje prenosa znanja med univerzami ter drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami in industrijo; 39. ugotavlja, da sta razumno in zanesljivo varstvo avtorskih pravic in patentni sistem bistvena elementa pri izgradnji inovativnega, na znanju temelječega gospodarstva in družbe; poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj preučita možnosti za zagotovitev ustrezne finančne podpore malim podjetjem pri prijavi patentov; 40. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi ukrepe, ki nadomestijo in dopolnijo ukrepe za pravno varstvo patentne pravice, ki bodo ščitili avtorje in nove modele ustvarjanja pred izsiljevanjem in zlorabo zakona; 41. pozdravlja nedavne pobude Komisije v zvezi z odprtim dostopom, s katerimi si prizadeva za spodbujanje širjenja znanstvenih spoznanj; 42. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo skupni predpisi na področju patentiranja prilagojeni prevladujočim pogojem vsakega sektorja; 43. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru novega patenta Skupnosti predlagajo postopek za odpravo patentov manjšega pomena ter tako imenovanih "spečih" patentov; 44. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo pospeši evropsko standardizacijo in učinkovito uporablja standarde, ki že obstajajo; 45. je prepričan, da bo hitrejša določitev medopravilnih evropskih standardov pomagala podpirati razvoj vodilnih trgov zlasti za storitve in visoko tehnologijo ter prispevala k njihovi uporabi na svetovni ravni, s čimer bo evropskim podjetjem omogočila prednost pred drugimi udeleženci na svetovnem trgu; 46. poziva države članice, naj spodbujajo iskanje soglasja na področju evropskih standardov, ker je hitro odločanje na tem področju bistveno za pravilno delovanje notranjega trga EU in čezmejno trgovino ter posledično za donosnost naložb podjetij v raziskave in inovacije; 47. poziva Komisijo, naj ne spodbuja le sprejetja, ampak tudi uporabo evropskih standardov, zlasti tako, da jih na enostaven način sporoča malim in srednje velikim podjetjem; meni, da morata biti priročnik in obrazložitev postopkov na voljo v vseh uradnih jezikih EU; 48. pozdravlja sodelovanje EU z regulativnimi organi po vsem svetu ter pričakuje hitro in učinkovito postopno uvedbo tehničnih inovacij s standardizacijo; 49. meni, da razdrobljenost standardov na svetovni ravni ni zaželena; priporoča, naj Komisija, države članice ter različni evropski in mednarodni organi za določanje standardov pri določanju novih standardov uporabijo pristop "najprej mednarodni", če je to mogoče; 50. opozarja na opredelitev odprtih standardov, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s katero (i) standard sprejme in vzdržuje neprofitna organizacija, stalen razvoj standarda poteka na podlagi odprtega postopka odločanja, ki je dostopen vsem zainteresiranim strankam; (ii) se standard objavi, specifikacija standarda pa je na voljo brezplačno ali po nominalni ceni; (iii) je intelektualna lastnina – tj. potencialno prisotni patenti – (delov) standarda nepreklicno in brezplačno na voljo; 51. se strinja s Komisijo, da ima "politika grozdov" velik pomen za inovacijske politike držav članic in poziva akterje, še posebej regionalne in lokalne, naj tako grozde kot tudi inovacijska in tehnološka središča, v mestnih središčih in na podeželju spodbujajo tako, da bo doseženo ravnotežje med različnimi regijami; poziva države članice, naj v svojih državah spodbujajo ustvarjanje "regij znanja" in "grozdov" ter sodelovanje v EU in čezmejno sodelovanje ter naj spodbujajo tudi sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav; v tem kontekstu poudarja pomen ustvarjanja struktur vodenja za izboljšanje sodelovanja med različnimi akterji v grozdih ter poziva grozde, naj se usmerjajo tudi v čezmejne dejavnosti na podlagi izkušenj iz evroregij, kjer so že vzpostavljene čezmejne strukture in družbena omrežja, ter meni, da bi se v zvezi s tem skupine in tematska omrežja EUREKA lahko vprašalo za mnenje in jih povabilo k sodelovanju; 52. ugotavlja, da obstaja pobuda Odbora regij za povezovanje regij v mreže v okviru interaktivne platforme teritorialnih skupnosti, katerih cilj je primerjava in izmenjava izkušenj, pridobljenih pri uresničevanju Lizbonske strategije; 53. poziva Komisijo, naj spremlja inovacijske postopke v regijah in razvije skupne kazalce inovativnosti za celotno EU, ki bodo bolje pokazali prizadevanje držav članic in regij za inovativnost; 54. poziva države članice, naj dejavno povečajo ugled znanstvene kariere, spodbujajo obstoječe spodbude in nagrade, kot so Descartes, Aristotel in nagrade za mlade znanstvenike, ter ponudijo privlačne pogoje, ki bodo v Evropo privabili najbolj pametne in inovativne znanstvenike; 55. poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj vzpostavijo in spodbujajo nacionalne in evropske nagrade za inovacije; 56. meni, da so za zagotovitev širšega javnega sprejemanja blaga in storitev, ki so dosežki raziskav, potrebni ustrezni instrumenti varstva potrošnikov, da se izboljša raven zaupanja in varnosti; 57. poudarja, da so inovacije sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja državljanov EU in ne cilj sam po sebi; v skladu s tem meni, da morajo konkurenco ter liberalizacijo blaga in storitev, ki prispevata k doseganju tega cilja v smislu inovacij, spremljati določbe o spremljanju in varstvu potrošnikov, kadar to koristi javnemu interesu; 58. meni, da je treba inovacijske dejavnosti bolj podpreti z informacijskimi kampanjami, ter poudarja potrebo po izmenjavi informacij iz zaključenih projektov; hkrati priporoča pridobivanje novih spoznanj iz nepravilnih postopkov pri neuspešnih projektih ter opozarjanje na podobne napake v drugih regijah EU; 59. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo univerzalni dostop do dela, ki temelji na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kar bo olajšalo elektronsko učenje in elektronsko delo na splošno; 60. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.
| ||||||||||||||||||||||||||||
| Razvoj strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je predstavil Bill Newton Dunn v imenu skupine ALDE, o razvoju strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu (B6-0073/2006), – ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Razvoj strateškega koncepta za boj proti organiziranemu kriminalu" (KOM(2005)0232), – ob upoštevanju členov 114(3) in 90 svojega Poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0152/2007), A. A ker je bil od prvih začetkov pred 30 leti dosežen napredek pri policijskem in pravosodnem sodelovanju na področju boja proti organiziranemu kriminalu, B. ker je bil dosežen pomemben napredek pri sodelovanju med organi pregona in pravosodnimi organi (kot je prikazano v letnih poročilih 2005 držav članic, Europola, Eurojusta in delovne skupine za carinsko sodelovanje) in ker je tako sodelovanje temelj vsake uspešne politike boja proti organiziranemu kriminalu na ravni EU, C. ker so prizadevanja, ki so privedla do večji izmenjave informacij in pospeševanja pobud za usposabljanje za storitve, ki jih je treba opravljati skupaj, obrodila sadove prek premagovanja medsebojnega nezaupanja, ki je vedno glavna ovira vsakega sodelovanja na tem področju, D. ker bi morale vse institucije in agencije EU, ki sodelujejo v boju proti organiziranemu kriminalu, v celoti spoštovati državljanske svoboščine ter temeljne človekove pravice državljanov EU in tretjih držav, vključno z najvišjimi standardi varstva podatkov, E. ker danes ni več mogoče dosegati nadaljnjega napredka v boju proti organiziranemu kriminalu brez korenite spremembe perspektive, ki bi omogočila reševanje vedno bolj zapletenih notranjih omejitev, hkrati pa soočanje z vedno večjim izzivom eksponentno naraščajočih zunanjih omejitev, F. ker geografsko širjenje organiziranega kriminala, v doslej še nikoli tako odprti Evropi, že v celoti izkorišča svoje popolno obvladovanje novih sredstev prevoza, izmenjave in komuniciranja, medtem ko organe kazenskega pregona še vedno omejuje ter jih pri vsakdanjem delovanju ovira pravno in upravno breme, G. ker organizirane kriminalne skupine postajajo vedno bolj kompleksne in strukturirane poslovne organizacije, ki lahko prodrejo na gospodarske in finančne trge ter jih izkrivljajo za ustvarjanje zakonitega gospodarskega okolja, v katerega usmerjajo nezakonito pridobljene dohodke, pogosto s prefinjenimi dejavnostmi pranja denarja, H. ker je ustanovitev in/ali prevzem, pogosto prek uporabe "navideznih družb", podjetij v sektorjih, v katerih krožijo ogromne denarne vsote, eden od glavnih instrumentov, ki jih uporabljajo organizirane kriminalne skupine, I. ker je pregon sam po sebi neustrezno sredstvo za boj proti organiziranemu kriminalu in ga mora spremljati natančna analiza razširjenosti tega pojava in sposobnosti mafiji podobnih organizacij, da se uveljavijo, zlasti na področjih s šibkimi družbenimi strukturami, J. ker bi moral biti boj proti organiziranemu kriminalu podprt s temeljito preiskavo zmogljivosti akumulacije kapitala in medsebojnega razmerja med zakonitimi in nezakonitimi gospodarskimi dejavnostmi na svetovni ravni, sprejeti pa bi bilo treba tudi ukrepe za preprečevanje vstopa organiziranega kriminala v javne uprave ter vzpostavitve povezave z institucijami, množičnimi organizacijami in političnimi osebnostmi, K. ker organiziran kriminal pri svojem delovanju uporablja nezakonite dejavnosti, da doseže tiho sprejemanje ter vzpostavi kontrolo nad določenim ozemljem, L. ker lahko organiziran kriminal zagotavlja terorističnim organizacijam možnost sodelovanja pri nezakonitem trgovanju po poteh, ki jih običajno sam uporablja, s čimer se ustvarjajo ilegalni dobički, ki se nato uporabljajo za teroristične dejavnosti, M. ker mora v tej bitki s časom in prostorom boj proti organiziranemu kriminalu nujno prilagoditi sredstva in metode, ki jih ima na razpolago, obenem pa razviti sposobnost predvidevanja, zlasti na podlagi ustrezne in največje možne uporabe potencialnih virov obveščanja, N. ker bo le proaktivna politika s politiko preprečevanja, ki vključuje nove akterje, vendar ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, omogočila stopanje v korak s trenutnim stanjem tehnično zahtevnega sodelovanja med posameznimi kriminalnimi skupinami in odstranitev večjega dela groženj, ki jih te organizacije predstavljajo za našo družbo, O. ker obstaja splošna potreba po boljšem poznavanju pojava kriminala in širjenju tega poznavanja na vse sodelujoče akterje v boju proti kriminalu, P. ker je podpora javnega mnenja, ki je na splošno slabo obveščeno, eden ključnih elementov za zmago v tem srednjeročnem in dolgoročnem boju, Q. ker bodo razpoložljiva orodja Skupnosti - kot sta Europol in Eurojust - lahko v celoti učinkovita le takrat, ko bodo imela dejansko avtonomijo ukrepanja in ker jim je zato nujno treba dati sredstva za bolj svobodno ukrepanje kot sedaj ter hkrati vzpostaviti ustrezen parlamentarni nadzor, ki bo omogočal vrednotenje koristi in prave dodane vrednosti njihovih ukrepov na področju varnosti, kot tudi polno spoštovanje temeljnih pravic, ki so opredeljene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, R. ker z zanimanjem ugotavlja, da z Oceno nevarnosti organiziranega kriminala (OCTA)(1), ki jo je letos opravil Europol, države članice razpolagajo z dinamično analizo, ki jim omogoča določanje strateških prednostnih nalog in ta prvi korak bi moral spodbuditi Svet, da nadaljuje z ureditvijo ustreznega prostora, ki bo združeval še vedno zelo različne elemente boja proti kriminalu, zlasti s poglobitvijo koncepta strukture notranje varnosti, ki ga je začelo avstrijsko predsedstvo, ter z razvojem načela interoperabilnosti; ta dva elementa, združena z metodo kazenskega pregona, ki temelji na obveščevalni dejavnosti, naj bi prispevala k razvijanju novih sinergij in odpravi vse "parazitske konkurence" med analitičnimi službami in/ali organi pregona na strateški, taktični in operativni ravni; 1. naslavlja naslednja priporočila Svetu:
2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kašmir: sedanje razmere in obeti za prihodnost |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Džamuju in Kašmirju, zlasti resolucij z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: strateško partnerstvo(1), z dne 17. novembra 2005 o Kašmirju(2), z dne 18. maja 2006 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2005 in o politiki EU v zvezi s tem(3), z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo(4) ter z dne 22. aprila 2004 o razmerah v Pakistanu(5), – ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o partnerstvu in razvoju(6), sklenitev katerega je bila odobrena s strani Parlamenta dne 22. aprila 2004(7), – ob upoštevanju vseh resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov na to temo med leti 1948 in 1971(8), – ob upoštevanju skrbi, ki so jih izrazile številne delovne skupine in poročevalci sveta Združenih narodov za človekove pravice in njegove predhodnice komisije Združenih narodov za človekove pravice, ter mednarodne organizacije za človekove pravice, glede kršenja človekovih pravic v Kašmirju, – ob upoštevanju Sporazuma o uporabi vode iz reke Ind (Indus Waters Treaty) iz leta 1960, – ob upoštevanju poročila o obiskih ad hoc parlamentarne delegacije v Džamuju in Kašmirju, ki ga je Odbor za zunanje zadeve sprejel novembra 2004, – ob upoštevanju uničujočega potresa, ki je prizadel Džamu in Kašmir 8. oktobra 2005, – ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. A/RES/60/13 z dne 14. novembra 2005, ki izraža pohvalo vpletenim vladam in ljudstvu za pomoč po potresu in prizadevanja pri obnovi, – ob upoštevanju, da je predsednik Islamske republike Pakistan Pervez Mušaraf obiskal Odbor za zunanje zadeve 12. septembra 2006, – ob upoštevanju sedmega vrha EU-Indija, ki je potekal v Helsinkih 13. oktobra 2006, – ob upoštevanju novih mirovnih prizadevanj v Kašmirju od začetka veljave sporazuma o premirju leta 2003, ki mu je sledila zaobljuba predsednika Mušarafa januarja 2004, naj se pakistansko ozemlje ne uporabi za čezmejni terorizem, napredne vizije indijskega predsednika vlade Manmohana Singha, "da meje ne morejo biti ponovno začrtane, lahko pa delujemo v smeri, da postanejo nepomebne ", in naslednjega krog mirovnih pogovorov, ki so se pričeli 17. januarja 2007, – ob upoštevanju nedavnega načrta v štirih točkah predsednika Mušarafa za rešitev konflikta v Kašmirju (brez sprememb meja Džamuja in Kašmirja, prosto gibanje oseb prek nadzorne črte premirja, postopna demilitarizacija in samouprava s skupnim nadzornim mehanizmom, ki bo predstavljal Indijo, Pakistan in Kašmirce) ter predloga predsednika vlade Singha o celoviti pogodbi za mir, varnost in prijateljstvo, – ob upoštevanju obiska indijskega zunanjega ministra Pranaba Mukherjea v Pakistanu 13. in 14. januarja 2007, med katerim so bili podpisani štirje sporazumi za izgradnjo zaupanja, – ob upoštevanju poročila mednarodne krizne skupine št. 125 o Aziji z dne 11. decembra 2006 ter poročil o človekovih pravicah organizacij Amnesty international, Freedom house in Human rights watch ter zunanjega ministrstva ZDA, – ob upoštevanju, da je parlamentarna poročevalka obiskala obe strani nadzorne črte premirja junija 2006, – ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0158/2007), A. ker so sporni deli območja nekdanje prinčevske države Džamu in Kašmir trenutno pod upravo Republike Indije, Islamske republike Pakistan in Ljudske republike Kitajske, prebivalcev na tem območju pa je 13,4 milijona, B. ker velik del prebivalstva Džamuja in Kašmirja, zlasti v provincah Gilgit in Baltistan, živi v skrajni revščini in zapostavljenosti, ker je stopnja pismenosti in računske pismenosti zelo nizka ter ker so zdravstveno varstvo, demokratične strukture, pravna država in sodni sistem pomanjkljivi; in ker celotno območje Džamuja in Kašmirja trpi zaradi izjemnega gospodarskega upada, C. ker tudi vprašanje vodnih virov zaostruje spor med Pakistanom in Indijo glede Džamuja in Kašmirja in je ključnega pomena za vsakršno dokončno rešitev, D. ker sta Džamu in Kašmir vir konfliktov že skoraj 60 let, v katerih so se vrstili oboroženi spopadi med Indijo, Pakistanom in Kitajsko; ker je ta spor domnevno terjal že 80 000 žrtev; ker konflikti med Indijo in Pakistanom sedaj zajemajo mednarodni terorizem; in ker so Kitajska, Indija in Pakistan jedrske sile, čeprav Indija in Pakistan nista podpisala Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, E. ker obstajajo številni dokazi, da je Pakistan več let kašmirskim militantnim skrajnežem zagotavljal usposabljanje, orožje, sredstva in zatočišča ter ni uspel doseči, da bi bili ti skrajneži odgovorni za zločine na delu pod indijsko upravo; ker kljub temu poročilo indijske vlade kaže, da se je infiltracija militantnih skrajnežev v del Džamuja in Kašmirja, ki je pod indijsko upravo, po 11. septembru 2001 znatno zmanjšala, in ker bi morala vlada Pakistana dokončno končati z infiltracijsko politiko, F. ker premirje na nadzorni črti traja od novembra 2003 in se je kljub nekaterim kršitvam ohranilo, G. ker je premirje omogočilo Indiji in Pakistanu, da sta vzpostavila trajen dialog o Džamuju in Kašmirju, ki začenja prinašati skromne uspehe; ker se v sklopu mirovnega procesa izvajajo številni ukrepi za krepitev zaupanja; ker kašmirsko prebivalstvo želi izkoristiti prednosti teh ukrepov za krepitev zaupanja in jih dejansko izvršuje na lokalni ravni; ker Kašmirci na kitajski strani ostajajo izključeni iz tega procesa, H. ker je skupna indijsko-pakistanska izjava o Kašmirju z dne 18. aprila 2005, razglašena ob koncu obiska predsednika Mušarafa v Indiji, pripomogla h krepitvi procesa približevanja dveh držav, zlasti s ponovnim zagotovilom za nadaljevanje mirovnega procesa in z osredotočanjem na nevojaško rešitev kašmirskega konflikta, I. ker je gospodarski razvoj bistven za izgradnjo materialne in družbene infrastrukture in izboljšanje proizvodnih zmožnosti Džamuja in Kašmirja; ker je skupna izjava EU in Pakistana z dne 8. februarja 2007 pozitiven premik v smeri krepitve njunih odnosov in ker obe strani nestrpno pričakujeta nadaljevanje izvrševanja sporazuma tretje generacije o sodelovanju, v prepričanju, da lahko pripomore k spodbujanju družbeno-gospodarskega razvoja in blaginje v Pakistanu; ker sta EU in Pakistan ponovno potrdila svojo zavezo k mirnemu reševanju sporov v skladu z mednarodnim pravom, dvostranskimi sporazumi in načeli Listine ZN, J. ker je institucionalna podlaga sedanjega obsežnega sporazuma tretje generacije o sodelovanju med ES in Indijo iz leta 1994 skupna politična izjava, ki je določila letna ministrska srečanja in odprla vrata za širok politični dialog, K. ker je 8. oktobra 2005 zjutraj potres z močjo 7,6 stopnje po Rihterjevi lestvici, najbolj uničujoč mednarodni potres, kar jih pomnimo, prizadel velik del območja od Afganistana prek Pakistana do Indije, pri čemer je bilo daleč največji vpliv čutiti v Džamuju in Kašmirju, z ogromnimi izgubami v provinci Azad Džamu in Kašmir in v severozahodni mejni provinci Pakistana, L. ker je potres v nekaj minutah zahteval več kot 75 000 življenj v provinci Azad Džamu in Kašmir, število žrtev pa je pozneje naraslo na 88 000, in povzročil 6000 žrtev v indijskem delu Džamuja in Kašmirja, ter za seboj pustil na tisoče ranjenih in milijone razseljenih na pakistanski strani, ki nimajo izpolnjenih osnovnih potreb in so brez stalnega zatočišča, zaposlitve, zdravstvene oskrbe in izobraževanja; ker so bila številna mesta in vasi deloma ali popolnoma uničene, kmetijstvo zdesetkano in okolje onesnaženo, in ker je raven razvoja izjemno nazadovala, M. ker morajo tako državne oborožene sile in opozicijske oborožene skupine v kašmirskem sporu spoštovati ženevske konvencije iz leta 1949 in običajno mednarodno humanitarno pravo, ki prepovedujeta napade na civiliste in katerih resne kršitve so vojni zločini, ki jih morajo države preganjati, N. ker je na ledeniku Siačen umrlo 2000 vojakov v zadnjih desetih letih in ker je premirje v območju Siačen od novembra 2005 dobrodošlo, Uvod 1. poudarja, da so Indija, Pakistan in Kitajska (kateri je Pakistan odstopil predel gorovja Karakoram leta 1963) pomembni partnerji EU, odnosi s prvo pa imajo tudi status strateškega partnerstva; meni, da je najboljši način za rešitev stalnega konflikta ob nadzorni črti premirja skupno delovanje s stalnim prizadevanjem med vladama Indije in Pakistana, ob vključitvi prebivalcev vseh delov bivše prinčevske države; vseeno meni, da lahko glede na svoje izkušnje uspešno pripomore k reševanju sporov v večetničnem, večnacionalnem in večverskem okolju; zato ponuja to resolucijo in srečanja, ki ji bodo morda sledila, kot del skupne izkušnje, iz katere lahko tudi EU črpa znanje; ponovno poudarja pomen nepretrgane podpore EU tako Indiji kot Pakistanu pri njunem izvajanju mirovnega procesa iz leta 2004; 2. opozarja, da je Indija največja posvetna demokracija na svetu in ima razvite demokratične strukture na vseh ravneh, medtem ko Pakistan še vedno ni v celoti uveljavil demokracije v provinci Azad Džamu in Kašmir in se še mora premakniti v smeri demokracije v Gilgitu in Baltistanu; ugotavlja, da sta obe državi jedrski sili, ki nista stranki Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; poudarja, da jedrska doktrina v Indiji temelji na načelu, da ne bo prva uporabila jedrska orožja, Pakistan pa se še mora k temu zavezati; ugotavlja tudi, da predsedniku Mušarafu še ni uspelo uresničiti obljube, dane v letu 1999, da "oborožene sile ne bodo ostale na oblasti dlje kot bo nujno potrebno, zato da se v Pakistanu utre pot razmahu resnične demokracije"; 3. nadvse obžaluje vse negativne dogodke, ki jih je sprožila razrešitev predsednika vrhovnega sodišča Iftikharja Mohameda Čodhrija, in čeprav priznava, da je njegova razrešitev pravzaprav sprožila nove razprave o demokraciji, ustavnosti in vlogi vojske v Pakistanu, vseeno obžaluje nedavni izbruh nasilja; poudarja velikansko potrebo po zanesljivem in neodvisnem pravosodnem sistemu, ki se bo znal odzvati na razmere, v katerih živi pakistansko ljudstvo in zlasti prebivalci Azad Džamuja in Kašmirja, Gilgita in Baltistana; 4. poziva predstavnike indijske in pakistanske vlade, naj izkoristijo priložnost, ki se je ponudila z izjavami predsednika vlade Singha in predsednika Mušarafa o tem, da je treba dati nov zagon iskanju možnosti za večjo avtonomijo, svobodo gibanja, razorožitev in medvladno sodelovanje pri vprašanjih, kot so voda, turizem, trgovina in okolje, ter naj si prizadevajo za dejanski uspeh pri reševanju spora glede Kašmirja; 5. opaža, da je potres zelo poslabšal že tako skope zmogljivosti za zadovoljevanje potreb prebivalcev Azad Džamuja in Kašmirja in korenito zmanjšal potencial za vzpostavitev institucij in krepitev zmogljivosti; poziva Evropsko unijo, naj Kašmircem pri tem ponudi pomoč in podporo; 6. poziva vladi Pakistana in Indije, naj čim prej, sklicujoč se na obstoječi mehanizem iz pogodbe o uporabi vode iz reke Ind iz leta 1960, rešita ključna vprašanja obrežnega pasu, ki zadevajo izvire in zgornje tokove rek ter uporabo rek, ki tečejo skozi Džamu in Kašmir (Ind, Dželum, Čenab, Ravi, Beas in Sutledž); vseeno poudarja, da mora zadovoljevanje potreb prizadetega lokalnega prebivalstva glede kmetijstva, ribolova, živinoreje in oskrbe z vodo ostati prednostna naloga, kot denimo v primeru izboljšav na jezu Mangla ali izgradnje jeza Baglihar, ter poziva vladi obeh držav, naj naročita izvedbo celostne presoje okoljskih in družbenih vplivov, preden v prihodnosti sprejmeta odločitve o novih jezovih; 7. izraža resno zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki jih ima dolgotrajni konflikt na okolje v Džamuju in Kašmirju, ki so tolikšne, da je ogrožena gospodarska prihodnost te regije zaradi hudega poslabšanja kakovosti zemlje, onesnaženja zraka, rek in, kar je najbolj zaskrbljujoče, starodavne turistične atrakcije jezera Dal, zaradi krčenja gozdov in izumiranja prostoživečih živali in rastlin; 8. opozarja, da so voda, varnost ter trajnostna in zanesljiva oskrba z energijo pomembne za stabilnost in rast regije ter v zvezi s tem opozarja na pomen razvoja namakanja in hidroelektričnih projektov; meni, da morata vladi Pakistana in Indije nadaljevati plodni dialog in se s predstavniki Kašmircev posvetovati o vprašanjih obrežnega pasu ter ju poziva, naj sprejmeta celovit pristop k vodnim virom, ki bo priznaval ključne povezave med vodo, tlemi, lokalnimi uporabniki, okoljem in infrastrukturo; 9. poudarja skupno dediščino Indije in Pakistana, ki se kaže v starodavni kulturi Džamuja in Kašmirja; priznava in ceni pluralistično, večkulturno in večversko naravo ter posvetno tradicijo ljudstev Džamuja in Kašmirja, ki sta se ohranili v indijskem delu Džamuja in Kašmirja; 10. izraža prepričanje, da spoštovanje EU do regionalnih identitet in njena prizadevanja po tem, da se odločitve sprejemajo na najprimernejši upravni ravni (tj. kar se da blizu ljudi, ki jih odločitve prizadevajo), ustrezajo željam kašmirskega ljudstva po lastnih strukturah odločanja in priznavanju njihove enkratne kulturne istovetnosti; Politične razmere: prizadevanja prebivalcev 11. izreka priznanje Indiji in Pakistanu za mirovne poteze, ki jih trenutno izvajata, ju pri tem podpira ter pozdravlja dejstvo, da so se ponovno začeli dvostranski pogovori, ki so bili po bombardiranju v Mumbaju julija 2006 tri mesece prekinjeni; poudarja, da morajo regija, EU in mednarodna skupnost sedanje dvostranske pogovore podpreti in dodatno okrepiti izmenjave glede reševanja spora, s tem pa zagotoviti uspešno prihodnost za prebivalce Džamuja in Kašmirja ter njihove sosede, in najti rešitev za kašmirski spor, ki bo sprejemljiva za vse strani; 12. poziva Evropsko unijo, da pomaga pri vključevanju lokalne civilne družbe v mirovni proces, in da podpre predvsem medčloveške projekte, da se tako spodbudita dialog in sodelovanje med pakistanskimi, indijskimi in kašmirskimi nevladnimi organizacijami; 13. toplo pozdravlja ukrepe za krepitev zaupanja, ki sta jih vpeljala Indija in Pakistan in katerih posledica je zmerno zmanjšanje napetosti in sumničavosti na obeh straneh in ponovno združevanje družin, ki so bile dolga leta ločene, na obeh straneh; poudarja, da si morata indijska in pakistanska vlada močneje prizadevati za vključitev Kašmircev v reševanje temeljnih vprašanj; 14. opozarja na dejstvo, da imajo Kašmirci zaradi humanitarnih razmer po potresu sedaj postopno korist od mirovnega procesa prek potekajočih izmenjav in politične zavezanosti indijske in pakistanske vlade prostemu gibanju oseb, blaga in storitev (čeprav še vedno omejenega) po nadzorni črti premirja; poziva k obnovljenim prizadevanjem za to, da bodo Kašmirci ne glede na politično pripadnost tesno vključeni v mirovni proces in krepitev zaupanja; 15. poudarja, da so krize in konflikti zadnjih let povečali, ne pa zmanjšali, pomen Združenih narodov ter da ostajajo ZN pomemben forum za dialog in diplomacijo; opozarja na številne resolucije Varnostnega sveta ZN (VSZN) o Kašmirju med letoma 1948 in 1971, katerih namen je bil spodbuditi vladi Indije in Pakistana, naj sprejmeta vse ukrepe, ki so v njuni pristojnosti za izboljšanje stanja, in ki so izražale prepričanje, da bo mirna rešitev spora v interesu ljudi Džamuja in Kašmirja, Indije ter Pakistana; zaključuje, v luči zgoraj naštetega ter kršitev točk, določenih v različnih resolucij VSZN, da predpogoji za sklicevanje na plebiscit trenutno niso izpolnjeni; 16. znova poudarja, da imajo na podlagi člena 1.1 Mednarodnega pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah vsa ljudstva pravico do samoodločbe, kar pomeni, da lahko svobodno opredelijo svoj politični status in si prizadevajo za samostojen gospodarski, družbeni in kulturni razvoj; potrjuje, da morajo na podlagi člena 1.3 vse pogodbenice tega pakta v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov pospeševati uresničevanje pravice do samoodločbe in spoštovati to pravico; ugotavlja pa, da vse resolucije ZN o kašmirskem sporu izrecno priznavajo le pravico bivše prinčevske države Džamu in Kašmir, da postane del Indije ali Pakistana; v kontekstu iskanja rešitve kašmirskega konflikta, ki bi celotni regiji prinesla ogromno koristi, pozdravlja nove ideje, ki so predmet razprave v strukturiranem dialogu in indijski okrogli mizi (v zvezi s tem je ponovno odprtje dialoga indijske vlade s skupino All Parties Hurryat Conference še posebej dobrodošlo), zlasti, ki so povezane z nepreklicnim odpravljanjem meja, s sistemom samouprave in institucionalnimi dogovori o skupnem upravljanju ali sodelovanju; močno spodbuja Indijo in Pakistan, naj še naprej preučujeta te zamisli v skupnih razpravah in s Kašmirci na obeh straneh nadzorne črte premirja ter v Gilgitu in Baltistanu; 17. obžaluje, da se politične in humanitarne razmere v vseh štirih delih Džamuja in Kašmirja niso izboljšale; vendar pozdravlja vlogo strukturiranega mirovnega procesa pri približevanju trajni rešitvi za Kašmirce, ki bo temeljila na demokraciji, pravni državi in spoštovanju temeljnih pravic; pozdravlja pristop "drugega tira" in širšega dialoga z vključitvijo uglednih osebnosti, akademikov in drugih pomembnih strokovnjakov z vseh strani Kašmirja ter iz Indije in Pakistana, ki dajejo praktične predloge za tesnejše sodelovanje; čestita Indiji in Pakistanu, da sta združila te skupine, in predlaga, naj EU nudi praktično podporo vsakič, ko jo bosta v okviru strukturiranega mirovnega procesa k temu pozvali obe strani; 18. vseeno obžaluje, da Pakistan še vedno ni uvedel korenitejših in reprezentativnih demokratičnih struktur v provinci Azad Džamu in Kašmir; zlasti opaža, da Kašmir ni zastopan v pakistanski narodni skupščini, dejstvo, da provinco Azad Džamu in Kašmir upravlja ministrstvo za zadeve Kašmirja v Islamabadu, da kašmirski svet povečini sestavljajo pakistanski uradniki in da so glavni tajnik, generalni inšpektor policije, vodja računovodstva ter finančni sekretar vsi iz Pakistana; izraža svoje neodobravanje določbe začasne ustave iz leta 1974, ki prepoveduje vsako politično dejavnost, ki ni v skladu z doktrino Džamuja in Kašmirja kot dela Pakistana, in obvezuje vsakega kandidata za mesto v parlamentu v Azad Džamuju in Kašmirju, da v ta namen podpiše izjavo o lojalnosti; je zaskrbljen, da regija Gilgit-Baltistan ni demokratično zastopana; poleg tega opozarja na dejstvo, da je pakistanska vlada leta 1961 z določbami o Džamuju in Kašmirju (v zvezi z upravljanjem premoženja) ozemlje, ki je bilo na dan 15. avgusta 1947 pod nadzorom Pakistana in ki je pripadalo državi Džamu in Kašmir, prenesla na zvezno vlado; 19. zelo obžaluje vztrajno protislovnost sedanje pakistanske vlade v zvezi z narodnostno identiteto Gilgita in Baltistana, saj so izjave predsednika v nasprotju z uradnimi vladnimi sporočili; izreka odločno priporočilo pakistanski vladi, naj javno podpre in prične izvajati sodbo pakistanskega vrhovnega sodišča z dne 28. maja 1999, s katero je potrjena kašmirska dediščina prebivalcev Gilgita in Baltistana, za katere meni, da bi vlada morala izvajati njihove temeljne človekove pravice in demokratične svoboščine ter jim omogočiti dostop do pravnega varstva; 20. priznava, da je Pakistan v posebej zapletenem položaju zaradi pritiskov s številnih strani; vendar:
21. poziva Pakistan, da ponovno preuči svoj koncept demokratične odgovornosti, manjšin in pravic žensk v provinci Azad Džamu in Kašmir, ki so tako kot drugje ključnega pomena za izboljšanje razmer za prebivalstvo in za spopadanje z grožnjo terorizma; 22. izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem svobode izražanja v provinci Azad Džamu in Kašmir, nad poročili o mučenju in slabem ravnanju, diskriminaciji beguncev iz Džamuja in Kašmirja pod indijsko upravo, korupciji med vladnimi uslužbenci, in pakistansko vlado poziva, da poskrbi, da bodo prebivalci province Azad Džamu in Kašmir lahko brez prisile in strahu uveljavljali temeljne državljanske in politične pravice; 23. nadalje poziva Pakistan, da v provinci Azad Džamu in Kašmir omogoči svobodne in pravične volitve, saj so splošne volitve 11. julija 2006 potekale v znamenju goljufije in masovnega poneverjanja glasovnic in je bilo prepovedano sodelovanje vsem kandidatom, ki niso želeli zagovarjati pristopa Kašmirja Pakistanu; poziva tudi Pakistan, naj prvič razpiše volitve v Gilgitu in Baltistanu; 24. poziva vladi Pakistana in Indije, naj premirje, ki na Siačenu velja od leta 2003, spremeni v trajni mirovni sporazum, saj na najvišjem bojišču sveta vsako leto umre več vojakov zaradi podnebnih razmer kot v oboroženih spopadih; 25. poziva Evropsko unijo, naj podpira Indijo in Pakistan v pogajanjih za cono popolnega premirja v regiji Siačen, ne glede na položaj na obeh straneh, zlasti s ponujeno pomočjo pri zagotavljanju nadzornih tehnologij in postopkih preverjanja; 26. poziva militantne oborožene skupine, da razglasijo premirje, čemur bi sledila razorožitev, demobilizacija in reintegracija; poziva vladi Pakistana in Indije, da pomagata pri vzpostavitvi premirja; 27. spodbuja pakistansko vlado, da ukine militantne strani na svetovnem spletu in militantne revije; predlaga, da vladi Pakistana in Indije proučita možnost uvedbe zakona o prepovedi rabe hujskaškega in sovražnega jezika; 28. ugotavlja, da Džamu in Kašmir pod indijsko upravo na podlagi člena 370 indijske ustave uživa poseben status, ki mu zagotavlja večjo samostojnost, kot jo imajo druge države v uniji; zato z zadovoljstvom opaža novejše demokratične premike v Džamuju in Kašmirju (kar dokazuje 75-odstotna udeležba na nedavnih lokalnih volitvah) in poteze predsednika vlade Singha, da ponovno odpre dialog s skupino All Parties Hurriyat Conference; ugotavlja pa, da pri uresničevanju človekovih pravic in neposredne demokracije v praksi ostajajo pomanjkljivosti, na kar kaže denimo dejstvo, da morajo vsi kandidati na volitvah v Džamuju in Kašmirju (ter v drugih državah) podpisati prisego o lojalnosti ustavi države Džamu in Kašmir, ki podpira celovitost Indije; poziva komisijo za človekove pravice v Indiji, naj ob vsakršnem sumu kršitve ali dokumentirani kršitvi uporabi vsa svoja pooblastila; poziva jo tudi, naj v svoj upravni odbor vključi strokovnjake za človekove pravice, da bo dobila še večjo verodostojnost; pričakuje večji napredek na tem področju ter pozitivne rezultate novih zakonov, kar zadeva delo otrok, položaj žensk in nasilje; zaskrbljeno se seznanja s poročili, da so številni Kašmirci zaprti brez pravičnega sojenja; 29. obžaluje zabeležene kršitve človekovih pravic s strani indijskih oboroženih sil, zlasti če se uboji in posilstva nekaznovano nadaljujejo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nacionalni komisiji za človekove pravice različni statuti ne podeljujejo nikakršnih pooblastil za proučitev kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile indijske varnostne sile; vseeno hrabri podatek, da je indijski nacionalni odbor za človekove pravice vojski priporočil, naj imenuje višje vojaške uradnike z nalogo nadzora nad izvajanjem temeljnih človekovih pravic in načel pravne države v svojih enotah, in da vojska priporočilo upošteva; je seznanjen z zavezo indijske vlade iz septembra 2005, da ne bo dopuščala kršitev človekovih pravic; poziva indijski parlament Lok Sabha, da preuči možnost spremembe zakona o zaščiti človekovih pravic iz leta 1993 in s tem nacionalnemu odboru za človekove pravice omogoči neodvisno preiskavo domnevnih kršitev, ki naj bi jih zagrešili pripadniki oboroženih sil; 30. izpostavlja nevarnost ohranitve smrtne kazni v zapletenih političnih razmerah, kot je spor v Kašmirju, kjer se zdi, da pravica do pravičnega sojenja ni nujno zagotovljena; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilanca glede smrtne kazni v južni Aziji še vedno slaba, in globoko obžaluje, da se indijska in pakistanska vlada zavzemata za njeno ohranitev; pozdravlja dejstvo, da sta med ključnimi zagovorniki odprave te kazni v regiji predsednik Abdul Kalam in novoimenovani predsednik indijskega vrhovnega sodišča; pozdravlja Resolucijo ZN 2005/59 o vprašanju smrtne kazni in podpira smernice EU o človekovih pravicah glede smrtne kazni; poziva Indijo in Pakistan, naj razmislita o pristopu k Drugemu fakultativnemu protokolu k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah ter podobnim regionalnim instrumentom s ciljem uvedbe moratorija za smrtno kazen in se lotita njene popolne odprave; 31. v tej zvezi pozdravlja izjave predsednika vlade Singha, v katerih je pozval k "nični strpnosti do kršitev človekovih pravic" v Kašmirju, in poziva indijsko vlado, da poskrbi za odpravo izvensodnih ubojev, "izginotij", mučenj in samovoljnih priporov v Džamuju in Kašmirju; 32. ugotavlja, da splošno razširjeno nekaznovanje tako spodbuja kot omogoča še nadaljnje kršenje človekovih pravic po državi; poziva Indijo in vlado zvezne države Džamu in Kašmir, da odpravita vse zakonske določbe, na osnovi katerih so pripadniki vojaških sil dejansko sodno nedotakljivi, ter ustanovita neodvisni in nepristranski odbor za preiskavo hujših kršitev mednarodnega prava s področja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki so ga od začetka spora zagrešile indijske varnostne sile; 33. poziva indijsko in pakistansko vlado, da mednarodnim organizacijam za človekove pravice (kot so Freedom House, Amnesty International in Human Rights Watch) dovolita takojšen in neomejen dostop do vseh predelov bivše prinčevske države in jim omogočita, da raziščejo razmere na področju človekovih pravic v teh delih in o tem pripravijo neodvisna poročila; poziva obe vladi, da se javno obvežeta, da bosta polno sodelovali z vsemi takimi mednarodnimi organizacijami za človekove pravice; 34. poziva EU, naj zavzame odločno stališče glede izvajanja določbe o demokraciji in človekovih pravicah iz sporazumov z Indijo in Pakistanom, si prizadeva za intenziven politični dialog z obema državama o človekovih pravicah, tudi v Kašmirju, ter prouči možnost za vzpostavitev posebnega dialoga o človekovih pravicah s Pakistanom, ki že poteka z Indijo, in ustanovitev pododbora za človekove pravice za obe državi, kot je to že primer z nekaterimi drugimi državami; 35. priznava težavne življenjske razmere številnih skupin, kot so prisilno razseljeni Panditi v Kašmirski dolini; poziva, da se je treba odločno spopasti z diskriminacijo proti njim in drugim skupinam, zlasti kar zadeva zaposlovanje; predlaga, naj skušajo te skupine okrepiti svoj položaj z oblikovanjem odborov izvoljenih predstavnikov in naj zagotovijo, da bodo ženske in osebe, mlajše od 25 let, ustrezno zastopane; 36. predlaga, naj Indija oceni uspeh vzpostavitve neodvisnega sveta na gorskem območju (Autonomous Hill Council)v Ladaku leta 1993; upa, da bo trgovska pot Kargil–Skardu ponovno vzpostavljena kot del procesa za krepitev zaupanja in da bodo trenutno ločeni Ladak in severne regije povezani s točkami prečkanja, podobnimi obstoječim vzdolž nadzorne črte premirja; 37. zlasti pozdravlja splošni porast števila izdanih vizumov za potovanje med Indijo in Pakistanom ter ponovno vzpostavitev avtobusne povezave Šrinagar–Muzafarabad; ugotavlja, da je bila, na podlagi najnovejših statistik, njena uporaba omejena na manj kot 400 oseb na obeh straneh nadzorne črte premirja; in poziva indijske in pakistanske oblasti, naj zmanjšajo omejitve pri izdajanju dovoljenj za potovanje; 38. pozdravlja prizadevanja Indije za spodbujanje družbeno-gospodarskega razvoja Džamuja in Kašmirja s posebnimi paketi za to zvezno državo, poudarek, ki ga je namenila ustvarjanju delovnih mest, in ukrepom za spodbujanje turizma v Džamuju in Kašmirju, ter predlaga, da preuči, kako bi lahko (predvideno) partnerstvo med EU in Indijo pripomoglo k ustvarjanju novih delovnih mest, ki zahtevajo določeno usposobljenost, zlasti za mlade in ženske; spodbuja Evropsko unijo, naj podpira pobude lokalnih nevladnih organizacij za pripravo projektov za povečanje usposobljenosti žensk bodisi za proizvodnjo bodisi za trženje; verjame, da bi se Evropska unija lahko spoprijela z vprašanjem enakih možnosti, tako da bi razširila trgovino s proizvodi, ki tradicionalno zagotavljajo sredstva za preživljanje ženskam, kot so tekstilni izdelki in izdelki ročne obrti, ter z olajšanjem trgovine s storitvami, na področjih, ki nudijo zaposlitev ženskam; priporoča, da se na podoben način okrepijo gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Pakistanom; 39. poziva tako Indijo kot Pakistan, naj preučita možno vlogo povečane varnosti in spoštovanja človekovih pravic za dosego ciljev, kot sta ustvarjanje delovnih mest in večji razvoj turizma na celotnem območju Džamuja in Kašmirja; Boj proti terorizmu 40. priznava, da dokler obstaja terorizem, ne more priti do pravega napredka v smeri politične rešitve ali izboljšanja gospodarskih razmer za prebivalstvo v vsem Džamuju in Kašmirju; ugotavlja, da, medtem ko je bil v zadnjih petih letih upad števila žrtev terorističnih napadov nespremenjen, so dejavnosti nenehno spreminjajočih se terorističnih skupin v Azad Džamuju in Kašmirju, kot so Laškar e Tajba in Harakat ul-Mudžahedin, povzročile na stotine smrti v Džamuju in Kašmirju pod indijsko upravo in drugod; 41. obžaluje zabeležene kršitve človekovih pravic v Pakistanu, tudi v Gilgitu in Baltistanu, kjer je leta 2004 prišlo do domnevno nasilnih nemirov, in prepogoste primere terorizma in nasilja, ki ga izvajajo oborožene militantne skupine; poziva Pakistan, naj ponovno preuči svoj koncept temeljnih pravic svobode izražanja, svobode združevanja in svobode verskega izražanja v Azad Džamuju in Kašmirju ter Gilgitu in Baltistanu, ter se seznanja z zaskrbljujočimi domnevami organizacij za varovanje človekovih pravic, kot je Amnesty International, o mučenjih in zaprtjih brez pravičnega sojenja; odločno poziva vse vključene strani, da naredijo vse, kar lahko, za odpravo teh kršitev; pozdravlja javna prizadevanja Pakistana za omejitev vdorov militantnih skupin, ki delujejo zunaj ozemlja pod njegovim nadzorom, prek nadzorne črte premirja, vendar meni, da mora sprejeti veliko odločnejše in učinkovitejše ukrepe; poziva k trajni in odločni zavezanosti predsednika Mušarafa boju proti terorizmu, ki je, kot je splošno priznano, ogromen izziv; odobrava in podpira večstransko in dvostransko pomoč držav članic EU Pakistanu v boju proti terorizmu in pri izvajanju odločnih prizadevanj za izboljšanje življenj ljudi v provinci Azad Džamu in Kašmir ter v Gilgitu in Baltistanu; poleg tega pakistansko vlado in države članice EU poziva, da povečajo prizadevanja za identifikacijo in aretacijo možnih terorističnih rekrutov, ki v Pakistan prihajajo iz držav članic EU; pozdravlja skupni odbor, ki sta ga s ciljem boja proti terorizmu in izmenjave podatkov tajnih služb nedavno ustanovili obe vladi (indijsko-pakistanski skupni mehanizem o terorizmu) in ugotavlja, da se je odbor prvič sestal v Islamabadu 6. marca 2007; 42. odločno podpira priporočila mednarodne krizne skupine z 11. dne decembra 2006, ki pozivajo Pakistan, naj sprejme odločne ukrepe za razorožitev upornikov v Azad Džamuju in Kašmirju, Gilgitu in Baltistanu, zapre tabore za urjenje teroristov, preneha z novačenjem in usposabljanjem teroristov na svojem ozemlju ter ustavi dotok denarja in orožja talibanskim in drugim tujim ali lokalnim upornikom na pakistanskem ozemlju; 43. priznava in podpira prizadevanje Kašmircev za občutno zmanjšanje vojaške navzočnosti na obeh straneh nadzorne črte premirja; vendar poudarja, da bo uspešna demilitarizacija mogoča le ob resničnem prizadevanju, da se militantnim skupinam, ki delujejo iz Pakistana, prepreči infiltracijo teroristov v Džamu in Kašmir, ter le z ukrepi za krepitev zaupanja, med njimi konec medsebojnih obtoževanj, dokončna redna avtobusna povezava Šrinagar-Muzafarabad, vzpostavitev komunikacijskih in trgovinskih povezav ter drugi ukrepi, vzpostavljeni v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi kašmirskimi stranmi na obeh straneh ter ugotavlja pozitiven učinek, ki bo to imelo na njihovo duševno zdravje in občutek varnosti, zlasti pri otrocih in mladih; poudarja, da lahko le nove, v prihodnost usmerjene pobude, sprožijo pozitiven tek dogodkov; 44. poudarja, da je osrednjega pomena odpraviti vse ovire in zadržke za to, da bi Kašmirci svobodno potovali po vsej državi Azad Džamu in Kašmir, če želimo v tej regiji vzpostaviti ozračje zaupanja in pripravljenosti na sodelovanje; Ukrepi za krepitev zaupanja 45. toplo pozdravlja nedavne znake obnovljenih prizadevanj pakistanske in indijske vlade, ki vključujejo tudi precejšne politične spremembe v prid rešitvi spora glede Kašmirja; 46. zlasti pozdravlja ukrepe za ponovno združitev družin, ki jih je ločevala nadzorna črta premirja, z odprtjem petih točk prečkanja; se zaveda kritik, da je bilo odprtje zbirališč na nadzorni črti premirja zelo počasno in da pri tem ni bila upoštevana nujnost razmer na območju; kljub temu prehode odobrava in upa, da bo njihovo število naraslo; želi, da bi to možnost imeli vsi državljani na obeh straneh, in predlaga, naj Indija in Pakistan pripravita ukrepe za lažje potovanje, bodisi znotraj bivše prinčevske države ali za mednarodna potovanja, s hitrimi upravnimi in konzularnimi storitvami; 47. meni, da je treba povečati število izmenjav vzdolž nadzorne črte premirja na vseh ravneh civilne družbe in na vseh področjih življenja; predlaga, da se oblikujejo programi izmenjave med združenji pravnikov, šolami in univerzami, vključno s skupno univerzo z zemljiščem na obeh straneh ločne črte; da bi zmanjšali medsebojno sumničavost vojske na obeh straneh, predlaga, da se začne dialog med vojskama; 48. poziva vladi Indije in Pakistana, naj obnovo in ohranjanje okolja v Džamuju in Kašmirju postavita za eno središčnih točk skupnih dejavnosti in skupnih akcijskih načrtov ob nadzorni črti premirja, ter poziva Evropsko unijo in države članice, naj takim projektom nudijo močno podporo; 49. priporoča, da se premisli o ustanovitvi skupne indijsko-pakistanske nadzorne enote za izmenjavo podatkov o vremenskih vzorcih in potresnih aktivnostih, da se zagotovi zgodnje obveščanje o naravnih nesrečah na obeh straneh nadzorne črte; 50. na politični ravni priporoča, da se vzpostavi skupni parlamentarni odbor Indije in Pakistana za spodbujanje večje parlamentarne izmenjave in dialoga; prav tako priporoča, da se vzpostavijo skupne vladne delovne skupine za raziskovanje trgovine in turizma; 51. spodbuja podjetja v EU, naj priznajo investicijski in turistični potencial vsega Kašmirja ter zlasti obstoj zelo motivirane delovne sile; predlaga, da bi se evropska podjetja povezala v mešana podjetja z lokalnimi družbami in da bi se lahko oblikovale zavarovalne sheme za povečanje zaupanja vlagateljev; poziva vse udeležene strani, naj podpirajo in olajšajo predstavništvo svojih gospodarskih zbornic na mednarodnih trgovinskih sejmih v Evropski uniji, da se jim omogoči promocija njihovih izvoznih proizvodov; 52. nadalje podpira poziv Pakistanu, da razvije človeške vire z vlaganjem v terciarno izobraževanje, vključno s šolami za poklicno izobraževanje in tehničnimi šolami na območjih pod zvezno upravo, vključno z območjema Gilgit in Baltistan v Kašmirju; 53. ugotavlja, da je Indija edina največja koristnica splošnega sistema preferencialov (GSP); poziva Komisijo, naj po velikih naravnih nesrečah, kot so potresi, samodejno ponovno pregleda sistem GSP+ in druge ustrezne trgovinske ukrepe; pozdravlja zavezo vseh južnoazijskih držav v združenju SAARC (Južnoazijska zveza za regionalno sodelovanje), da si bodo učinkovito prizadevale, da sporazum SAFTA (prostotrgovinski sporazum za Južno Azijo) postane politična in gospodarska stvarnost, ki bo neizogibno koristila štirim delom Džamuja in Kašmirja, ter poziva vlado Pakistana, da konča sistem "pozitivnega seznama"; z veseljem ugotavlja, da čeprav je v zadnjih desetih letih prihajalo do nihanj v trgovini med državama, je splošna raven uradne trgovine med Indijo in Pakistanom narasla s 180 milijonov USD na 602 milijona USD v letu 2005 in da se ta trend, glede na to, da visoka raven neuradne trgovine kaže na prikrit trgovinski potencial med njima, lahko nadaljuje in bi ga bilo treba spodbujati; 54. poudarja, da je turizem pomembna priložnost za izboljšanje lokalnega gospodarstva; zato spodbuja vlade držav članic EU, naj natančno spremljajo varnostne razmere, da bi zagotovile najnovejše in usklajene potovalne napotke tistim, ki potujejo v Džamu in Kašmir; Posledice potresa 8. oktobra 2005 55. odločno poudarja, da je potres močno vplival na življenja Kašmircev na obeh straneh nadzorne črte premirja in da so grozne humanitarne razmere poslabšale šibke institucionalne zmožnosti v provinci Azad Džamu in Kašmir in severozahodni mejni provinci; poudarja, da je za te ljudi zdaj najpomembnejše golo preživetje; 56. obžaluje, da je poleg številnih izgubljenih življenj provinca Azad Džamu in Kašmir utrpela neprecenljivo materialno škodo na infrastrukturi (bolnišnice, šole, vladne stavbe, komunikacijske poti) in osnovnih institucijah in storitvah, ki so bile v veliko primerih že prej nezadostne; 57. je globoko užaloščen, da je potres nesorazmerno prizadel otroke, saj je bilo po Unicefovih podatkih ubitih 17 000 otrok; je zelo zaskrbljen glede poročil o trgovini z otroki po katastrofi in poziva pakistansko vlado, naj se izrecno posveti vprašanju pravic otrok in njihove varnosti v provinci Azad Džamu in Kašmir ter v Gilgitu in Baltistanu, ter naj se učinkoviteje spopada s trgovino z otroki; 58. opozarja na težki položaj notranje razseljenih oseb in ljudi, ki so še vedno v hudi stiski, kar je posledica potresa; ker ne obstaja konvencija o pravicah notranje razseljenih oseb, pozdravlja vodilna načela ZN, ki ponujajo osnovo za human odziv na vsiljeno razseljevanje, kar je zahrbten napad na človekove pravice in zahteva, da vsi organi, ki imajo interes v Kašmirju, spoštujejo ta načela; poziva pakistansko vlado, naj stori vse, kar je v njeni moči, da prebivalcem vasi, ki so v plazovih izginile, čim prej dodeli zemljo in jim omogoči, da spet začnejo delovati kot vasi in si ponovno zgradijo trajne stanovanjske objekte; odločno priporoča, da se EU dosledno osredotoči na ta načela, pa tudi na širša vprašanja demokracije, pravice in človekovih pravic v vseh štirih delih Kašmirja; opaža tudi, da je treba na obeh straneh nadzorne črte premirja zapreti dolgotrajne "begunske" tabore ter nameniti ustrezno pozornost zaščiti, potrebam in socialni integraciji tistih, ki v njih prebivajo, ter jim omogočiti, da se bodisi čim prej vrnejo na domove ali da se stalno preselijo; ugotavlja, da bi morala mednarodna skupnost pri tem ponuditi trajno pomoč; 59. poudarja, da je katastrofa prizadela območje, ki je bilo že oslabljeno zaradi konfliktov in terorizma, in kjer organizirana kriminaliteta in infiltracije radikalnih islamističnih mrež, ki izkoriščajo skalnat teren, čez nadzorno črto premirja stalno slabijo temeljne institucije in regionalno stabilnost; 60. je zgrožen, ker so se kot posledica potresa poslabšale že tako osnovne življenjske razmere v provinci Azad Džamu in Kašmir (tj. hrana, voda, zatočišče, higienske razmere, šole in komajda sprejemljivi zdravstveni centri); poziva vpletene oblasti, medtem ko se milijoni ljudi borijo za preživetje, naj svoja prizadevanja preusmerijo v boj proti korupciji, ki je mednarodna sredstva krivično preusmerila od namembnih prejemnikov, vključno s skrb zbujajočimi trditvami, da od ZN prepovedane teroristične skupine delujejo v potresnem območju Azad Džamuja in Kašmirja; poziva Komisijo, vlade držav članic, indijsko in pakistansko vlado ter organizacije za pomoč, naj se osredotočijo na osnovne potrebe žrtev potresa; 61. ugotavlja, da sta imela moč in učinek potresa veliko večje posledice za pakistansko stran nadzorne črte premirja, kjer je bila v veliki meri uničena infrastruktura lokalnih oblasti, kar je neizogibno privedlo do zamud pri storitvah, potrebnih za delovanje v sili; čestita vladam, vojskam in lokalnemu prebivalstvu na obeh straneh nadzorne črte premirja za vdanost, odločnost in zavzetost pri odzivanju na mnogotere izzive, ki so se pojavili s potresom; Odziv na potres 8. oktobra 2005 62. priznava, da je bil glede na okoliščine odziv mednarodne skupnosti, Indije in Pakistana na potres hiter in pozitiven: med Indijo in Pakistanom so bili takoj vzpostavljeni stiki na najvišjih ravneh; notranje in lokalne nevladne organizacije so se dobro odzvale ter so sodelovale z lokalno in osrednjo upravo; popolnoma priznava, da so mednarodna skupnost in mednarodne nevladne organizacije pokazale izjemno solidarnost s preživelimi osebami in žrtvami potresa, ter pozdravlja oblikovanje novih partnerstev; priporoča, naj bo Evropska unija naklonjena nadaljnjim prošnjam za dodatno pomoč za obnovo na območjih, ki jih je prizadel potres, in poziva Komisijo, naj zagotovi najnovejše informacije o že prispelih tovrstnih prošnjah; 63. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je predhodna ocena škode in potreb, ki sta jo pripravili Azijska razvojna banka in Svetovna banka in pri kateri je sodelovala Komisija, pokazala, da je zaradi potresa v celoti izgubilo zaposlitev ali sredstva za preživljanje 29 % ljudi, kar je vplivalo na približno 1,64 milijona ljudi, polovica katerih je po ocenah mlajših od 15 let; pozdravlja projekt Komisije, vreden 50 milijonov EUR, za obnovo in pomoč Pakistanu po potresu; poudarja, da bi kratkoročno moral biti ta projekt osredotočen na zaščito najranljivejših skupin, obnovitev gospodarske dejavnosti na prizadetih območjih, tudi s ponovnim oživljanjem malih podjetij in nadomestitvijo izgubljenih sredstev v kmetijstvu, ter ustvarjanje zaposlitvenih možnosti s programi za usposabljanje in okrepitev strokovnega znanja; priporoča, da bi ukrepi za ponovno vzpostavitev in varstvo sredstev za preživljanje srednje- in dolgoročno morali vključevati mikrofinanciranje in okrepitev strokovnega znanja, ter poziva Komisijo, naj dolgoročno podpira take strategije; 64. izraža zadovoljstvo, da je Komisija namenila sredstva za dejavnosti nujne pomoči žrtvam potresa v Džamuju in Kašmirju ter Pakistanu, vendar komisarja za razvoj in človekoljubno pomoč poziva, naj ustreže prošnji premierja Azad Džamuja in Kašmirja za dodatna sredstva za sanacijo in obnovo, ki bodo dolgoročno pripomogla k odpravljanju posledic te katastrofe; 65. čestita vsem, ki so sodelovali pri ugotavljanju in zadovoljevanju zdravstvenih potreb preživelih v potresu, ki živijo v taborih, kjer kljub izzivom pri zagotavljanju čiste pitne vode in ustreznih sanitarnih objektov v razmerah po katastrofi še ni prišlo do večjih izbruhov bolezni, ki bi jih povzročila voda; čestita pakistanski vladi, ker je zagotovila zatočišče in oskrbo za več kot dva milijona razseljenih oseb, da se bodo lahko prebili čez zimo, in čestita Indiji, da je zdaj priskrbela stanovanja 30 000 osebam, ki so izgubile domove na njeni strani nadzorne črte; je zaskrbljen, ker še vedno poročajo o tisočih ljudi, ki živijo v šotorih, kar je potrdila parlamentarna delegacija Južnoazijske zveze za regionalno sodelovanje med svojim obiskom v provinci Azad Džamu in Kašmir od 15. do 22. decembra 2006; 66. opaža, da je Pakistan nekaj dni po nesreči ustanovil zvezno komisijo za pomoč, katere naloga je bila usklajevanje iskanja in reševanja ter pomoči; vendar obžaluje, da Pakistan ni sprejel helikopterjev, ki mu jih je ponudila Indija, zaradi državljanstva njihovih pilotov, kakor tudi ne skupne pomoči vzdolž nadzorne črte, ekip za zdravniško pomoč in popravilo telekomunikacijske infrastrukture, kar bi lahko znatno pripomoglo k zmanjšanju števila smrtnih žrtev; zato obžaluje, da se ob potresu ni pokazala politična volja za prednostno obravnavanje humanitarnih potreb kašmirskega prebivalstva in odpravo političnih razlik; 67. pozdravlja dejstvo, da so sosede Pakistana (Indija, Kitajska, Iran, Afganistan) ter na širši regionalni ravni Turčija, Organizacija islamske konference in mednarodna skupnost kot celota tako hitro zajamčile sredstva; čestita Evropski komisiji in zlasti Generalnemu direktoratu za humanitarno pomoč , ki že deluje v Pakistanu, za takojšen in učinkovit odziv; spodbuja donatorje, naj čim prej predajo obljubljeno pomoč; 68. pozdravlja zlasti program Komisije o stalnem financiranju po potresu, prek katerega je bilo do zdaj zagotovljenih 48,6 milijonov EUR in ki se izvaja v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, Rdečim križem in agencijami ZN; zahteva, da se EU še naprej zavzema za obnovo v Kašmirju; 69. poudarja, da bi se morali skladi za obnovo v veliki meri posvetiti pobudam za ohranitev preostalih gozdov, zlasti z razpoložljivostjo alternativnih virov goriva, pogozdovanjem, izobraževalnimi programi o okolju in morebiti tudi s kompenzacijskimi shemami, ki bi vladi province Azad Džamu in Kašmir omogočila izplačevanje nadomestila za prihodke, izgubljene zaradi omejitev pri prodaji lesa; 70. obžaluje, da je pakistanska vlada vztrajala, da se pred razdelitvijo humanitarne pomoči, ki jo je dostavila Indija, z nje odstrani oznake te države; 71. poudarja dejstvo, da je v začetku neodločen odziv pakistanske vojske na nesrečo ustvaril praznino takoj po katastrofi, ki so jo izkoristile militantne organizacije na tem območju, kot sta Džamat e islami in Džamat ud dava, preimenovana v Lakšar e tajaba (razglašena za teroristično organizacijo, ki jo je leta 2002 Mušarafova vlada prepovedala), ki so hitro postale dejanski dobavitelji hrane, nastanitve, šolanja za otroke in pomoči za vdove; je zelo zaskrbljen, da je to povečalo verodostojnost takih polarizacijskih skupin v očeh lokalnega prebivalstva in dodatno spodkopalo vsako možnost za resnično demokratično zastopstvo; 72. poziva vladi Indije in Pakistana ter mednarodno skupnost, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči za izvajanje zaščitnih ukrepov in naj natančno spremlja uporabo prejetih sredstev; 73. toplo pozdravlja pomemben sporazum z dne 2. maja 2006 o oživitvi trgovine prek nadzorne črte premirja med ločenima regijama Džamuja in Kašmirja z uvedbo tovorne službe med Šrinagarjem in Muzafarabadom ter druge avtobusne linije skozi Kašmir, ki povezuje Punč v Džamuju in Kašmirju z Rawalakotom v Azad Džamuju in Kašmirju; predlaga vzpostavitev cestne mreže med Džamujem in Sialkotom ter regijo Gilgit-Baltistan; predlaga tudi vzpostavitev železniške povezave med Džamujem in Šrinagarjem ter izboljšanje ceste, ki povezuje mesti; pozdravlja prisego predsednika vlade Singha z dne 23. maja 2006, da bo ustvaril okolje s svobodnejšo trgovino in gibanjem z "mehkimi" mejami, da bi ustvaril prave razmere za rešitev kašmirskega vprašanja; odločno spodbuja obe strani, da hitro povečata obseg uradnega trgovanja; poziva ju, naj hitro sprejmeta sporazum o modalitetah cestnega tovora, ki naj bodo čim bolj poenostavljene; predlaga uvedbo integriranega načrta za razvoj trga s številnimi kmetijskimi predelovalnimi enotami, hladnimi verigami, malimi kontejnerskimi storitvami ter vezanimi prevozi s tovornjaki; Sklepne ugotovitve 74. poziva EU in njene institucije, naj ne pozabijo na hude razmere ljudi v Džamuju in Kašmirju ter zagotovijo, da bodo programi pomoči in drugi programi oblikovani in izvajani ob upoštevanju dolgoročne obnove in vzpostavitve institucij; 75. poudarja, da je, kot kažejo tudi izkušnje EU, eden od ključnih načinov za izboljšanje odnosov med državami povečanje dvostranskega trgovinskega pretoka; meni, da je v primeru Džamuja in Kašmirja trgovina prek nadzorne črte premirja bistvena za ustvarjanje gospodarske rasti, razvoj in sprostitev gospodarskega potenciala; priporoča, da se prometni in infrastrukturni projekti obravnavajo prednostno; 76. odločno podpira stalne pobude političnih ustanov na obeh straneh in na vseh ravneh ter jih poziva, da dajo prednost materialnim in institucionalnim potrebam ljudi iz Kašmirja, da bo mogoče odpraviti politične, gospodarske, družbene in kulturne pomanjkljivosti; priporoča, naj se bo EU pri tem pripravljena odzvati na prošnje obeh vlad; 77. priznava izredno delo delegacij Komisije v Islamabadu in New Delhiju; 78. opaža, da naravne nesreče včasih ustvarijo politične razmere za vzpostavitev miru; da narava ne pozna meja in da lahko ljudem v Kašmirju samo Pakistan in Indija skupaj s trajnostnimi ukrepi ponudita upanje za prihodnost; o 79. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, vladama Republike Indije in Islamske republike Pakistan, pristojnim oblastem ali vladama Džamuja in Kašmirja pod indijsko in pakistansko upravo ter vladi Ljudske republike Kitajske in Združenim narodom.
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Estonija |
| |||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 2. maja 2007 o dogajanju pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi, – ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa o razmerah v Estoniji in razprave na plenarnem zasedanju dne 9. maja 2007, – ob upoštevanju številnih izjav v podporo Estoniji, ki so jih podali Svet, Komisija in vlade držav članic, – ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika, A. ker so se v estonskem glavnem mestu in na območjih severozahodne Estonije med 26. in 28. aprilom 2007 dve noči zapored vrstili nasilni protesti proti odločitvi estonske vlade o prestavitvi sovjetskega spomenika osvoboditeljem Talina iz središča estonske prestolnice na pokopališče Estonskih obrambnih sil nekaj kilometrov stran, ki so jih protestniki sprožili z napadi na policijo in so se končali z vsesplošnim vandalizmom v središču mesta, B. ker je policija uporabila nasilje zgolj v izrednih razmerah in ker estonski ombudsman ni ugotovil nobenega primera njenega nepravilnega ravnanja, C. ker je estonska vlada vlado Ruske federacije predhodno obvestila o razlogih za svojo odločitev, pri čemer ji je ponudila možnost sodelovanja pri prestavitvi spomenika ter spodbujala predstavnike Rusije, naj se udeležijo izkopa posmrtnih ostankov, kar pa so ruske oblasti zavrnile, D. ker je izkop potekal strogo v skladu z mednarodnimi standardi in normami spoštljivega ravnanja in ker je bil spomenik na vojaškem pokopališču ponovno odkrit z uradno slovesnostjo, na kateri so sodelovali predstavniki protihitlerjevske koalicije, E. ker so pri nasilnih demonstracijah in napadih na javni red in mir aktivno sodelovale in jih organizirale sile izven Estonije, F. ker je bilo v Rusiji na visoki ravni podanih več izjav, med katerimi je tudi uradna izjava državne delegacije dume med obiskom v Talinu, v kateri je delegacija estonsko vlado pozvala k odstopu, G. ker je predsednik estonske vlade Andrus Ansip izjavil, da ti dogodki predstavljajo dobro usklajen in očiten poseg v estonske notranje zadeve, H. ker so neposredno po neredih v Talinu za sedem dni sovražni protestniki, pripadniki ruske provladne mladinske organizacije "Naši", onemogočili normalno delovanje estonskega veleposlaništva v Moskvi, med protesti pa je prišlo do fizičnih napadov na estonsko veleposlanico in švedskega veleposlanika, groženj z uničenjem stavbe, v kateri je veleposlaništvo, raztrganja estonske zastave na ozemlju veleposlaništva in označevanja Estonije kot fašistične države, I. ker so bili sistematični računalniški vdori – poskusi, da se blokirajo uradne komunikacijske zveze in spletne strani estonske uprave – večinoma organizirani zunaj Estonije; ker so izvirali iz naslovov IP ruske uprave ter ker so se prek interneta in sporočil na mobilnih telefonih nadaljevali propagandni napadi s pozivi k oboroženemu uporu in nadaljnjemu nasilju, J. ker so bile le nekaj dni po dogodkih v Talinu uvedene obsežne omejitve za estonski izvoz v Rusijo, pri čemer so ruske družbe prekinjale pogodbe z estonskimi podjetji in je bila v Estoniji ogrožena oskrba z energijo ter bo od konca junija 2007 ukinjena železniška povezava med Estonijo in Sankt Peterburgom, K. ker so ruske oblasti, vključno z državno delegacijo dume, žal zavrnile začetek dialoga z estonskimi oblastmi in celo odklonile sodelovanje na skupni tiskovni konferenci ministrstva za zunanje zadeve, L. ker je metropolit pravoslavne cerkve moskovskega patriarhata v Estoniji Kornelius izjavil, da ni razloga za spore med skupnostma in da ne vidi razloga, da se nemiri prikazujejo kot spor med estonsko in rusko govorečo skupnostjo, M. ker je širjenje napačnih informacij v ruskih medijih dogajanje le še poslabšalo in povzročilo nove proteste, N. ker je samo majhen del prebivalstva ruske narodnosti sodeloval pri demonstracijah in ropanju, precejšnje število policistov ruskega porekla je odlično opravilo svoje naloge, in ker je velika večina vprašanih odobravala ravnanje estonske vlade, O. ker ima Estonija kot neodvisna država članica EU in zveze NATO suvereno pravico, da oceni svojo tragično bližnjo preteklost, ki se je začela z izgubo neodvisnosti po paktu Hitler-Stalin leta 1939 in končala šele leta 1991, P. ker zahodne demokracije niso nikoli priznale zakonitosti sovjetske okupacije in priključitve baltskih držav, Q. ker je v svoji resoluciji dne 12. maja 2005 o 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945(1) ugotovil, da je za nekatere države konec druge svetovne vojne pomenil novo nasilje, ki ga je povzročila stalinistična Sovjetska zveza, in je čestital državam srednje in vzhodne Evrope, ko so se osvobodile po desetletjih sovjetske nadvlade oziroma okupacije, R. ker samo Ruska federacija, pravna naslednica Sovjetske zveze, še vedno ne prizna nezakonite priključitve baltskih držav k Sovjetski zvezi, 1. izraža podporo demokratično izvoljeni estonski vladi in solidarnost z njo ob prizadevanjih, da bi vsem prebivalcem Estonije zagotovila red, stabilnost in načela pravne države; 2. meni, da so napadi, usmerjeni proti eni najmanjših držav članic EU, preizkušnja za solidarnost Evropske unije; 3. meni, da so različni poskusi vmešavanja ruskih oblasti v notranje zadeve Estonije nedopustni, 4. je zelo zaskrbljen, ker ruske oblasti niso ustrezno zaščitile estonskega veleposlaništva v Moskvi in ker so protestniki skupine "Naši" fizično napadli estonsko veleposlanico; poziva rusko vlado, naj brez izjeme spoštuje Dunajsko konvencijo o zaščiti diplomatov iz leta 1961; 5. obsoja ruske poskuse izvajanja gospodarskega pritiska na Estonijo kot instrument zunanje politike ter poziva rusko vlado, naj obnovi normalne gospodarske odnose med državama; 6. opozarja ruske oblasti, da je neselektivna in odprto sovražna retorika, ki jo uporabljajo proti Estoniji, v ostrem nasprotju z načeli mednarodnega ravnanja in bo vplivala na odnose med EU in Rusijo; 7. poziva Komisijo in vse države članice, naj sodelujejo pri analizi računalniških vdorov na estonske spletne strani in izvedejo študijo o načinih preprečevanja takih vdorov in groženj na ravni EU; poleg tega Rusijo poziva k polnemu sodelovanju pri preiskavah; 8. poziva rusko vlado, naj z demokratičnimi državami vzhodne in srednje Evrope začne odprt in nepristranski dialog o zgodovini 20. stoletja ter o zločinih proti človeštvu, vključno s tistimi, ki so bili storjeni v obdobju totalitarističnega komunizma; 9. pozdravlja poziv estonskega predsednika Toomasa Hendrika Ilvesa, ki je poudaril, da so ljudje, ki so v Estonijo prišli v času Sovjetske zveze in sedaj živijo v Republiki Estoniji, ter njihovi otroci in vnuki, vsi Estonski rojaki, in da so vsi Estonci doživeli zelo bolečo izkušnjo življenja pod oblastjo treh zaporednih okupatorskih sil v prejšnjem stoletju in da moramo biti sposobni videti in razumeti tragedijo drugih, ter je nadalje opomnil vse zadevne strani, da je zaradi tega treba okrepiti notranji estonski dialog za premostitev vrzeli med različnimi skupnostmi in za oblikovanje priložnosti za integracijo še posebej rusko govorečih rojakov; 10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ruske federacije.
| ||||||||||
| Primer postaje "Radio Caracas TV" v Venezueli |
| ||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, A. ker sta pluralnost medijev in svoboda izražanja temeljna stebra demokracije, B. ker je svoboda medijev izjemno pomembna za demokracijo ter spoštovanje temeljnih svoboščin, saj ima poglavitno vlogo pri zagotavljanju svobode izražanja mnenj in idej, državljanom pa omogoča uspešno sodelovanje v demokratičnih procesih, C. ker lahko z neobnovitvijo licence za oddajanje zasebne avdiovizualne skupine Radio Caracas Televisión (RCTV), ki poteče 27. maja 2007, ta medij propade in s tem delo izgubi 3000 oseb; D. ker bo zaradi neobnovitve licence tega avdiovizualnega medija, ki je eden izmed najstarejših in najpomembnejših v državi, velik del javnosti ostal brez pluralnega obveščanja, poleg tega pa je to v nasprotju s svobodo tiska in njegove vlogo, ki jo ima nasproti oblasti, E. ker je venezuelski predsednik Hugo Chávez najavil, da ne bo obnovil licence za oddajanje RCTV, ki poteče 27. maja 2007, F. ker je skupina RCTV glede na izjave venezuelske vlade edini medij, katerega licenca ne bo obnovljena, G. ker so v členih 57 in 58 venezuelske ustave zagotovljene pravice do svobode izražanja, sporočanja in obveščanja, H. ker je Venezuela podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Ameriške konvencije o človekovih pravicah, I. ker vrhovno sodišče Venezuele, ki je prejelo pritožbo skupine RCTV, ni spoštovalo roka za sprejem odločitve; J. ker bi bilo treba ravnanje, ki se očita vodstvu skupine RCTV, obravnavati po rednem sodnem postopku, če oblasti menijo, da je to potrebno; K. ker je ta odločitev, ki jo je 28. decembra 2006 objavil sam vodja države, alarmanten precedens na področju svobode izražanja v tej državi, 1. opozarja vlado Venezuele, da mora spoštovati in zagotoviti spoštovanje svobode izražanja, svobode mnenja in svobode tiska, h čemer jo zavezujejo njena ustava, Medameriška demokratična listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Ameriška konvencija o človekovih pravicah, h katerim je ta država podpisnica; 2. poziva venezuelsko vlado, naj v imenu načela nepristranskosti države zagotovi enako sodno obravnavanje vseh medijev, javnih ali zasebnih, ne glede na njihovo politično ali ideološko stališče; 3. poziva k dialogu med venezuelsko vlado in zasebnimi mediji v državi, pri tem pa obžaluje, da venezuelske oblasti niso nikakor odprte za splošni dialog, še zlasti ne v primeru skupine RCTV; 4. zato poziva pristojne delegacije in odbore Evropskega parlamenta, naj obravnavajo to vprašanje; 5. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latino-ameriški Parlamentarni skupščini, parlamentu Mercosurja ter vladi Republike Venezuele. | |||||||
| Sirija |
| |||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah iz leta 1948, – ob upoštevanju člena 11(1) Pogodbe o Evropski uniji, ki med cilje skupne zunanje in varnostne politike šteje spodbujanje človekovih pravic, in člena 177 Pogodbe ES, – ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji in Bližnjem vzhodu ter svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o priporočilu Svetu o sklenitvi Evro-sredozemskega pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Sirsko arabsko republiko na drugi(1), – ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 14. maja 2007 o obsodbi intelektualca Michela Kila in političnega aktivista Mahmuda Ise v Siriji, – ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Sirija ratificirala dne 21. aprila 1969, – ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, A. ker je spoštovanje človekovih pravic nujen del evro-sredozemskega partnerstva, kar se kaže v sporazumu o sodelovanju med EU in Sirijo in v še ne sklenjenem Evro-sredozemskem pridružitvenem sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Sirsko arabsko republiko na drugi, B. ker sta Evropski parlament in njegov predsednik že večkrat posredovala, da bi zagotovila izpust aktivistov za človekove pravice, politikov in poslancev iz sirijskih zaporov, C. ker sta bila Michel Kilo, militantni pisec za demokracijo, ki so mu 14. maja 2006 odvzeli prostost zlasti zaradi njegovega stališča do deklaracije Bejruta in Damaska, in Mahmud Isa 13. maja 2007 obsojena na triletno zaporno kazen, D. ker sta bila Sulejman Al-Šamar, eden vodilnih članov Demokratične nacionalne skupnosti, in Khalil Husein, predsednik urada za stike z javnostjo kurdskega Gibanja za prihodnost ("Kurd Future Trend"), zaradi zbijanja nacionalne morale in sodelovanja s tujo državo obsojena na deset let zaporne kazni, E. ker sta Fajek El Mir in Aref Dalila, oba člana različnih organizacij za človekove pravice v Siriji, že šest let zaprta v samici, F. ker so sirijske varnostne sile Kamala al-Labwanija, zdravnika in soustanovitelja Demokratičnega liberalnega združenja, po njegovem povratku s potovanja po Evropi, ZDA in Egiptu iz političnih razlogov 8. novembra 2005 aretirale in ga obsodile na dvanajst let zapora s prisilnim delom na podlagi političnih obtožb, G. ker je bil Anvar Al Buni, ustanovitelj sirske organizacije za človekove pravice in pravnik s področja človekovih pravic, tik pred prevzemom vloge direktorja centra za človekove pravice, ki ga je leta 2006 financirala Evropska unija, aretiran na ulicah Damaska in je bil zaradi širjenja informacij, škodljivih za državo, obsojen na pet let zapora, 1. izraža svoje veliko obžalovanje nad nedavno obsodbo političnih zapornikov in borcev za človekove pravice v Siriji, ki zadeva vse politične dejavnike opozicije; 2. je močno zaskrbljen nad omejitvami in obtožbami zoper Mahmuda Iso, Fajeka El Mirja, Arefa Dalilo, Kamala al Labvanija, Anvarja Al Bunija, Michela Kila, Sulejmana Al-Šamarja in Khalila Huseina, ker so izvajali svoje demokratične pravice in opravljali miroljubne dejavnosti; 3. poziva sirijske oblasti, naj strogo upoštevajo mednarodno pravo o človekovih pravicah in zlasti Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencijo proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ki ju je Sirija ratificirala leta 1969 in 2004; 4. poziva Sirijo, naj spoštuje svobodo mnenja in pravico do poštenega sojenja; 5. poziva sirijske oblasti, naj upoštevajo zaskrbljenost komisije Združenih narodov za človekove pravice in:
6. poziva pristojne sirijske oblasti, naj razveljavijo zgoraj navedene obsodbe, umaknejo aktualne obtožbe na vojaškem sodišču v Damasku in izpustijo vse omenjene zapornike, ki so zaprti zaradi prepričanja in politične zapornike; 7. poziva k preklicu stanja izrednih razmer v Siriji, ki je bilo razglašeno pred več kot 40 leti; 8. poziva zlasti institucije Skupnosti in države članice, naj zagotovijo vso potrebno podporo aktivistom sirijske civilne družbe prek sosedskega in partnerskega instrumenta ter novega evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), vključno s takojšnjim izvajanjem tako imenovanih ad hoc ukrepov, namenjenih zagovornikom človekovih pravic; 9. poziva Sirijo, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri spodbujanju miru v regiji, naj izboljša in podpira človekove pravice ter svobodo izražanja v državi; 10. poziva Sirijo k podpori pri ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča po končani preiskave sodnika Brammertza, komisarja neodvisne mednarodne komisije ZN, v Libanonu; 11. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Sirske arabske republike.
| ||||||||||||||||
| Človekove pravice v Sudanu |
| |||||||||||||||
Evropski parlament, – ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika, A. ker je kazensko sodišče v provinci Managil, država Gazira, osrednji Sudan, pod vodstvom sodnika Hatima Abdurrahmana Mohameda Hasana 13. februarja 2007 oziroma 6. marca 2007 obsodilo Sadio Idriss Fadul (22-letno žensko iz etnične skupine Fur, Darfur) in Amouno Abdallah Daldoum (23-letno žensko iz etnične skupine Tama, Darfur) na smrt s kamenjanjem zaradi prešuštva, B. ker je kamenjanje kruta in nečloveška kazen in ker strogo kaznovanje prešuštva pomeni kršenje osnovnih človekovih pravic in mednarodnih obveznosti Sudana, C. ker sta se Sadia Idriss Fadul in Amouna Abdallah Daldoum zoper sodbo pritožili, D. ker sta bili, kot izhaja iz pisma sudanskega veleposlaništva v Bruslju, smrtni obsodbi razveljavljeni, ker Sadia Idriss Fadul in Amouna Abdallah Daldoum med sojenjem nista bili ustrezno pravno zastopani, in bo primer znova obravnavalo kazensko sodišče ob upoštevanju pravnih pripomb pritožbenega sodišča, E. ker je 3. maja 2007 kazensko sodišče v mestu Nyala v južnem Darfurju šestnajstletna Abdelrhmana Zakario Mohameda in Ahmeda Abdullaha Suleimana zaradi umora, namerne povzročitve telesne poškodbe in ropa obsodilo na smrt z obešanjem, F. ker je Sudan ratificiral Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in se s tem obvezal, da nad osebami, mlajšimi od 18 let, ne bo izvršena smrtna kazen, G. ker je sudanska vlada podpisnica Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000(1) (Sporazum iz Cotonouja) in ker sodelovanje EU z državami AKP temelji na spoštovanju človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, H. ker je Sudan podpisnik klavzule o človekovih pravicah iz Sporazuma iz Cotonouja in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, I. ker je Sudan ratificiral Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah narodov, ki vključuje pravico do življenja ter prepoved mučenja in drugih krutih, nečloveških ali ponižujočih kazni ali ravnanj, in ker se smrtna kazen, bičanje, sekanje udov in druge oblike telesnega kaznovanja pri vrsti kaznivih dejanj še uporabljajo, J. ker je Komisija 14. marca 2007 objavila, da bo za humanitarno pomoč v Sudanu namenila dodatnih 45 milijonov EUR (skupaj 85 milijonov EUR za leto 2007), kar kaže na zavezanost EU sudanskemu narodu, 1. pozdravlja razveljavitve smrtnih kazni, če jih bo sodišče dejansko potrdilo, in poziva sudansko vlado, naj Sadii Idriss Fadul in Amouni Abdallah Daldoum zagotovi telesno in psihološko integriteto; 2. poziva sudansko vlado, naj prekliče smrtno kazen in zagotovi telesno in psihološko integriteto Abdelrhmana Zakarie Mohameda in Ahmeda Abdullaha Suleimana; 3. močno opozarja sudansko vlado, da je smrtna kazen za mladoletne storilce kaznivih dejanj po mednarodnem pravu prepovedana; 4. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj:
5. poziva sudansko vlado, naj ustrezno pregleda in popravi svoj pravosodni sistem in ratificira Drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah ter s tem odpravi smrtno kazen; 6. poziva sudansko vlado, naj pristopi k protokolu Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov glede pravic žensk v Afriki in k protokolu sodišča Afriške unije, ki sta bila sprejeta 11. julija 2003 v mozambiškem mestu Maputo; 7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu in Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, generalnima sekretarjema Združenih narodov in Afriške unije ter sudanski vladi.
| ||||||||||||||||
| Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov |