Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2007 o Pakistanu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Pakistan o partnerstvu in razvoju, ki je bil podpisan dne 24. novembra 2001 in je začel veljati leta 2004 (imenovanega tudi Sporazum tretje generacije o sodelovanju), zlasti člena 1 tega sporazuma, ki določa, da je spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel bistveni element tega sporazuma,
– ob upoštevanju skupne deklaracije EU in Pakistana z dne 8. februarja 2007 o omenjenem sporazumu za sodelovanje, v kateri sta se obe strani zavezali, da bosta vzpostavili širok formaliziran političen dialog, v katerem bo med drugim zajet boj proti terorizmu, neširjenje jedrskega orožja, spoštovanje človekovih pravic in dobro upravljanje države,
– ob upoštevanju izjave Sveta z dne 8. novembra 2007 o uvedbi izrednih razmer v Pakistanu, pa tudi izjav visokega predstavnika EU Solane in vodij EU misij v Islamabadu z dne 4. novembra 2007;
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 5. novembra 2007 o priporu aktivistov za človekove pravice in opozicijskih aktivistov v Pakistanu, vključno s posebno poročevalko Združenih narodov za svobodo veroizpovedi in prepričanja;
– ob upoštevanju napovedi zunanjih ministrov Commonwealtha z dne 12. novembra 2007, da bodo na prihodnjem srečanju, Pakistan začasno izključili iz Commonwealtha, če ne bo predsednik Mušaraf do 22. novembra 2007 ponovno uveljavil ustavnega reda;
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji v Pakistanu, zlasti tistih z dne 12. julija 2007(1) in 25. oktobra 2007(2);
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,
A. ker je predsednik Mušaraf 3. novembra 2007 izdal "začasni ustavni red", s katerim je razveljavil ustavo in pravno državo ter ju nadomestil z izrednimi razmerami, de facto vojnim pravom;
B. ker je do tega ukrepa prišlo tik pred pričakovano razsodbo vrhovnega sodišča o zakonitosti predsednikovega tretjega mandata, dokler ta ostaja na čelu oboroženih sil, in ker so se mnogi pravniki in drugi zaskrbljeni državljani odzvali z uličnimi protesti, več tisoč med njimi pa jih je bilo brutalno pretepenih in jim je bila odvzeta prostost;
C. ker nedavna dejanja predsednika Mušarafa lahko vodijo v večjo nestabilnost v državi, s čimer se spodbuja nasilje in ekstremizem; ker je skrajno zaskrbljen, ker sta ogrožena mir in stabilnost v pakistanski soseščini in v celi regiji;
D. ker bo pakistansko vrhovno sodišče šele objavilo razsodbo o vprašanju, ali je bila izvolitev predsednika Mušarafa ustavna;
E. ker so bile poteptane svoboda medijev, neodvisnost sodstva, svoboda izražanja in zbiranja ter svoboda političnega delovanja, ki so značilnosti civiliziranega političnega sistema;
1. jasno zahteva, da se izredne razmere odpravi in da se s takojšnjim začetkom veljave spet uveljavi pakistansko ustavo iz leta 1973;
2. izraža solidarnost z legitimnimi protesti tisočerih pravnikov, predstavnikov civilne družbe in aktivistov za človekove pravice ter uglednih političnih voditeljev; obsoja nasilje policije nad protestniki in veliko število aretacij brez obtožb ali zaradi obtožb terorizma, ki nimajo dejanske podlage;
3. je zlasti zaskrbljen zaradi prijetja več kot 3000 državljanov, vključno z voditelji političnih strank, pravniki, novinarji, zagovorniki človekovih pravic in predstavniki civilne družbe; zahteva, da se nemudoma prekliče hišni pripor Benazir Buto, voditeljice Ljudske stranke Pakistana (PPP), Asme Džahangirja, predsednice neodvisnega odbora za človekove pravice in posebne poročevalke Združenih narodov o svobodi veroizpovedi in prepričanja, in I. A. Rehmana, ustanovitelja te organizacije; je zaskrbljen, ker za posebno predstavnico generalnega sekretarja ZN za zagovornike človekovih pravic Hino Džilani še vedno velja priporni nalog;
4. zahteva, da se s ponovno vzpostavitvijo sodstva obnovi njegova neodvisnost; zahteva takojšnjo izpustitev vseh predstavnikov odvetniške zbornice, ki so bili prijeti po mirnih uličnih protestih; obsoja zlasti nezakonit hišni pripor vrhovnega sodnika Čaudhrija in zaporno kazen predsednika odvetniške zbornice vrhovnega sodišča Aitzaza Asana;
5. ponovno poziva predsednika Mušarafa, naj spoštuje sodbo vrhovnega sodišča, ko bo to ponovno postavljeno, o ustavnosti njegove izvolitve za predsednika; ponovno izraža zahtevo, naj se predsednik Mušaraf odreče svojemu položaju vrhovnega poveljnika vojske še pred prisego ob nastopu novega predsedniškega mandata in preden 15. novembra 2007 poteče posebno pooblastilo parlamenta, da lahko opravlja civilno in vojaško funkcijo;
6. opozarja, da so bile zaradi odstavitve vrhovnega sodišča prekinjene obravnave v zvezi s stotinami prisilnih izginotij, predvidene za 13. november 2007, in vztraja, da je treba nadaljevati preiskavo o tem, kje so izginuli, in vse, za katere se domneva, da so v tajnem državnem zaporu, obravnavati pred sodiščem;
7. zahteva, da se preneha oviranje medijev in da se umaknejo ukazi o omejevanju svobodnega poročanja o političnih dogodkih;
8. poziva pakistansko vlado, naj vzpostavi potrebne razmere, ki bodo zagotavljale izvedbo predvidenih svobodnih, poštenih in preglednih volitev; v zvezi s tem upošteva napoved predsednika Mušarafa dne 11. novembra 2007, da bodo volitve v pokrajinske skupščine in v nacionalno skupščino zaključene do 9. januarja 2008;
9. zahteva, da se v skladu z ustavo in ob posvetovanju z vsemi opozicijskimi strankami oblikuje popolnoma neopredeljena prehodna vlada, da bo nadzirala volitve, ter da se ponovno imenuje volilna komisija; poziva, da se vodjem vseh političnih strank omogoči nastop na teh volitvah, vključno z nekdanjim predsednikom vlade Navazom Šarifom, ki mu je treba dovoliti, da se vrne v Pakistan in aktivno sodeluje v volilnem procesu;
10. opozarja, da bo verodostojnost volitev odvisna od izpustitve vseh političnih zapornikov, tudi tistih, ki so jih nezakonito pridržale obveščevalne agencije, ter od ustavitve izginotij političnih zapornikov, v skladu z navodili vrhovnega sodišča; v celoti je treba zagotoviti svobodo govora, gibanja, združevanja in zbiranja, in odpraviti vse omejitve za politične stranke, ki se ravnajo po zakonu;
11. poudarja, da je namestitev delegacije opazovalcev Evropskega parlamenta, ki bo opazovala parlamentarne volitve v Pakistanu v okviru misije za spremljanje volitev, odvisna od tega, ali bodo pakistanske oblasti izpolnjevale osnovne pogoje za svobodne in poštene volitve; pri tem poudarja, da bi bila priprava in potek volitev v izrednih razmerah jasen znak nedemokratičnega postopka;
12. poziva Komisijo, naj skrbno razmisli o dodatni raziskovalni misiji, če bodo izredne razmere odpravljene, da se oceni izvedljivost namestitve dolgoročne misije EU za opazovanje volitev;
13. v celoti podpira jasna merila iz izjave Sveta z dne 8. novembra 2007, po katerih je treba oceniti ponovno vzpostavitev ustavnega reda v Pakistanu;
14. poziva Svet in Komisijo, naj vztrajata, da vlada Pakistana odločno potrdi vsa načela, opredeljena v sporazumu o sodelovanju, zlasti klavzulo o demokraciji in človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj predstavi poročilo o izvajanju sporazuma o sodelovanju;
15. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj premisli o povečanju pomoči Pakistanu za izobraževanje, zmanjšanje revščine, zdravstveno varstvo in človekoljubno pomoč, pri čemer naj sredstva deli preko laičnih nevladnih organizacij;
16. poziva države članice, da v celoti spoštujejo kodeks ravnanja EU o izvozu orožja;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladi Islamske republike Pakistan in generalnemu sekretarju Združenih narodov.