Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike (2007/2088(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike od leta 2004 in zlasti poročil Komisije o napredku v zvezi z izvajanjem evropske sosedske politike z dne 4. decembra 2006; (SEK(2006)1504/2, SEK(2006)1505/2, SEK(2006)1506/2, SEK(2006)1507/2, SEK(2006)1508/2, SEK(2006)1509/2, SEK(2006)1510/2, SEK(2006)1511/2, SEK(2006)1512/2),
– ob upoštevanju akcijskih načrtov, sprejetih skupaj z Armenijo, Azerbajdžanom, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, pa tudi Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Palestinsko upravo in Tunizijo,
– ob upoštevanju evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ESPI), ki je tesno povezan z izvajanjem skupaj sprejetih akcijskih načrtov in zamenjuje tehnično pomoč, ki jo zagotavljata TACIS in MEDA,
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 21. novembra 2006 z naslovom "Kako lahko EU pomaga Belorusiji",
– ob upoštevanju Evropske varnostne strategije z naslovom "Varna Evropa v boljšem svetu", ki jo je Evropski svet odobril 12. decembra 2003,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 4. decembra 2006 o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. aprila 2007 z naslovom "Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje" (KOM(2007)0160),
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskih svetov z dne 14. in 15. decembra 2006 ter 21. in 22. junija 2007 ter poročila nemškega predsedstva o napredku z naslovom "Krepitev evropske sosedske politike" z dne 15. junija 2007,
– ob upoštevanju svojih resolucij o razširjeni Evropi in evropski sosedski politiki, zlasti svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki(1),
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sosednjih državah in regijah EU,
– ob upoštevanju svojih resolucij o sosedski politiki in strategiji širitve EU,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 16. novembra 2005 o prihodnosti severne dimenzije(2) in z dne 16. novembra 2006o strategiji za regijo Baltskega morja v okviru za severne dimenzije(3),
– ob upoštevanju ugotovitev iz poročil Programa Združenih narodov za razvoj o človekovem razvoju v arabskem svetu,
– ob upoštevanju konference o evropski sosedski politiki, ki jo je organizirala Komisija in je potekala 3. septembra 2007,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0414/2007),
A. ker so utrditev varnosti, demokratične stabilnosti in blaginje ter spodbujanje dobrega upravljanja in spoštovanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic v soseščini EU bistveni za stabilnost in blaginjo celotne evropske celine,
B. ker evropska sosedska politika ostaja glavna prednostna naloga zunanje politike EU,
C. ker evropska sosedska politika ostaja ločena od procesa širitve; ker sodelovanje vzhodnih sosed, ki so jasno opredeljene kot evropske države, v evropski sosedski politiki dolgoročno ne izključuje perspektive za članstvo v EU; ker je evropska sosedska politika za vse vpletene države priložnost, da se tesneje povežejo z EU,
D. ker kljub uspešnemu začetku izvajanja programov reform v več sosednjih državah evropska sosedska politika še ni v celoti izpolnila pričakovanj glede sprožitve in krepitve obveznosti vlad držav evropske sosedske politike do političnih in gospodarskih reform,
E. ker je treba razviti več pobud za spodbujanje držav partneric, da pospešijo reforme; ker je treba evropsko sosedsko politiko bistveno okrepiti za poenostavitev tega procesa, vključno s tem, da se ji dodeli zadostna finančna sredstva za izpolnitev navedenih ambicij in ciljev,
F. ker so odprti in zamrznjeni spori še vedno pomembna ovira za dosego ključnih namenov evropske sosedske politike; ker je stabilnost mogoče doseči le z vsestranskimi in trajnimi rešitvami obstoječih sporov,
G. ker ločena poročila, ki jih je pripravil parlamentarni Odbor za zunanje zadeve, obravnavajo posebne vidike politike EU za države južnega Kavkaza in regionalnega pristopa EU k območju ob Črnem morju,
1. v celoti podpira glavne cilje evropske sosedske politike, na podlagi katere potekajo prizadevanja za utrditev blaginje, stabilnosti in varnosti za razvoj tesnih vezi s sosedskimi državami in med njimi ter za njihovo zavezanost izvajanju reform za demokracijo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pravni državi, dobrem upravljanju ter trajnostnem gospodarskem in družbenem razvoju; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti spodbujanju enakih pravic, zlasti izboljševanju pravic žensk, ter tudi manjšinam in sposobnosti sosedskih držav, da na miren način rešijo etnične, verske ali družbene spore;
2. dvomi o smiselnosti geografskega območja, ki ga zadeva evropska sosedska politika, ker poleg držav, ki so geografsko evropske, vključuje tudi sredozemske neevropske države; vendar meni, da zdaj ni realno temeljito spreminjati splošnega okvira politike; zato poudarja potrebo po večjih prizadevanjih za opredelitev večstranskih ciljev in instrumentov te politike, da bi se EU in njene sosedske države lahko soočile s skupnimi izzivi ter obenem spoštovale različne pogoje in posebne značilnosti vpletenih regij in držav;
3. zato se odločno zavzema za celovito izvajanje politike, ki čim bolj upošteva razpoznavne značilnosti vseh držav, ki jih zadeva evropska sosedska politika, da se razvijejo najustreznejše in najbolj realne srednje- in dolgoročne pobude za preoblikovanje in krepitev zavezanosti teh družb procesu posodobitve in sodelovanja ter povezovanja z EU;
4. ugotavlja, da pogojenost, zajeta v pristopu evropske sosedske politike, izhaja iz pozitivnih izkušenj širitve; meni, da je lahko pogojenost ustrezna spodbuda za hitrejši proces reform v državah evropske sosedske politike naproti zbliževanju z EU le, če je pozitivno zasnovana in raznolika glede na posebne potrebe in zmogljivosti določene države ter se hkrati razvija skupna vizija partneric na političnih, institucionalnih in gospodarskih področjih;
5. odločno poudarja, da je spoštovanje splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin glavno načelo politike EU; poudarja, da je treba ne glede na stopnjo pripravljenosti vlad držav partneric za sodelovanje in izmenjavo teh vrednot civilno družbo v vseh državah evropske sosedske politike odločno podpirati ter spodbujati njeno sodelovanje in ključno vlogo v procesu reforme in demokratizacije, vključno s podporo razvoju svobodnih in neodvisnih medijev; poziva Komisijo, naj se z vsemi državami v okviru evropske sosedske politike pogaja o ustanovitvi pododborov za človekove pravice , da zagotovi učinkovit politični dialog v zvezi s tem;
6. poudarja, da je za EU pomembno okrepiti stike s parlamenti, političnimi strankami,lokalnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi v državah evropske sosedske politike za njihovo vključitev v razvoj in izvajanje akcijskih načrtov; zato poziva k periodičnem izvajanju teh partnerskih forumov;
7. poudarja izjemno pomembnost širokega dialoga civilne družbe in okrepljenih stikov med ljudmi, ki prispevajo k boljšemu razumevanju med družbami v EU in državah evropske sosedske politike in zaradi katerih lahko imata obe strani koristi na podlagi sodelovanja; meni, da je treba nameniti posebno pozornost študentskim, kulturnim in raziskovalnim izmenjavam; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije, da državam evropske sosedske politike omogoči sodelovanje v agencijah in programih Skupnosti, ter zlasti podpira nadaljnje vključevanje držav evropske sosedske politike v programu Erasmus Mundus;
8. spodbuja Komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj oblikujejo programe tesnega mestnega in regionalnega medinstitucionalnega sodelovanja ter zagotovijo ustrezno podporo teh programov, da bi okrepili lokalne in regionalne upravne zmogljivosti v sosednjih državah ter spodbudili programe izmenjave civilne družbe in pobude za mikro projekte;
9. poudarja, da se morajo EU in države članice politično odločno zavezati prizadevanju za trajnostno uspešnost evropske sosedske politike; poziva države članice EU, da svoje politike v državah evropske sosedske politike čim bolj uskladijo s prednostnimi nalogami, določenimi v strateških dokumentih držav evropske sosedske politike, da se zagotovijo združljivost, skladnost in dopolnjevanje politike;
10. zagovarja poglabljanje rednega političnega dialoga med EU in državami evropske sosedske politike; pozdravlja dejstvo, da se Ukrajina, Moldavija, Gruzija in Armenija usklajujejo z večino deklaracij in stališč EU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), in podpira odločitev o vključitvi Azerbajdžana na enak način; je prepričan, da mora biti takšno približevanje zunanji politiki EU odprto za vse druge države evropske sosedske politike;
11. pozdravlja dolgoročni cilj vzpostavljanja območja proste trgovine v vsej soseščini, kot ga je v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 4. decembra 2006 oblikovala Komisija; podpira pogajanje o poglobljenih dvostranskih sporazumih o prosti trgovini med EU in zadevnimi državami evropske sosedske politike, ki mora v skladu z izvajanjem zakonodajnih reform poleg carin vključevati storitve in varstvo naložb; poudarja, da je treba pri pogajanjih o sporazumih upoštevati presoje družbenih in okoljskih vplivov; obžaluje, da EU doslej ni razmišljala o možnosti odprtja trga za izdelke, ki jih lahko države evropske sosedske politike posebej ugodno dobavljajo po konkurenčnih cenah in ustrezajo standardom kakovosti EU;
12. podpira razvoj večstranskega sodelovanja med EU in njenimi državami partnericami v zvezi s sektorskimi zadevami, ki temelji na sedanjih regionalnih in čezmejnih povezavah na področjih, kot so okolje, oskrba z energijo, kultura, promet ter upravljanje mej in priseljevanja; podpira, kadar je mogoče, pogajanja o pravno zavezujočih sektorskih sporazumih, ki omogočajo vključevanje skupnih politik; poudarja zlasti potrebo po spodbujanju naložb v razširitev vseevropskih energetskih in prometnih omrežij v države evropske sosedske politike;
13. poudarja potrebo po uporabi obstoječih večstranskih organizacij za krepitev povezave med Evropsko unijo in državami evropske sosedske politike; poudarja zlasti vlogo Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi glede spremljanja uresničevanja človekovih pravic, demokracije in pravne države;
14. se zavzema za pogajanja o sporazumih o poenostavitvi izdajanja vizumov in ponovnem sprejemu z vsemi državami evropske sosedske politike; poudarja potrebo po večji zmogljivosti držav evropske sosedske politike za upravljanje tokov priseljevanja, za učinkovit boj proti nezakonitem priseljevanju in za zagotavljanje spoštovanja mednarodnih obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami; poziva države članice, EU in vse države evropske sosedske politike, naj okrepijo svoje sodelovanje v boju proti nadnacionalnemu organiziranemu kriminalu, terorizmu, trgovanju z ljudmi in z drogami; podpira vključevanje sosedskih držav v Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU (Frontex) in Evropski policijski urad (Europol); poudarja potrebo po zagotovitvi, da se pri izvajanju sporazumov o ponovnem sprejemu v celoti upoštevajo načela nevračanja, ter po zagotovitvi dostopa do pravičnega azilnega postopka; poziva Komisijo, naj organizira učinkovito spremljanje obravnave oseb, ki so bile vrnjene na podlagi sporazumov o ponovnem sprejemu, sklenjenih z državami evropske sosedske politike, zlasti v zvezi z mogočim "verižnim vračanjem";
15. opozarja, da evropska sosedska politika zagotavlja izvrsten okvir za regionalno in podregionalno sodelovanje; poziva k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju na področjih, ki zadevajo svobodo, varnost in pravico, še zlasti kar zadeva upravljanje mej, preseljevanje in azil, boj proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi, nezakonitemu priseljevanju, terorizmu, pranju denarja in trgovini z drogami, pa tudi policijsko in pravosodno sodelovanje; meni, da bi regionalno sodelovanje in vzpostavljanje mrež na teh področjih lahko črpalo iz izkušenj, ki so bile med drugim pridobljene v okviru söderköpinškega procesa, ki vključuje Belorusijo, Moldavijo in Ukrajino ter na strani EU Estonijo, Madžarsko, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Švedsko;
16. resno poziva države članice, naj izboljšajo postopke za dodeljevanje vizumov, da bi bila omogočena mobilnost in bi zakonita potovanja v EU bila lažja in cenejša zlasti za skupine, kot so študenti, znanstveniki, poslovneži in predstavniki civilne družbe; poziva države članice, da učinkovito obravnavajo težave, ki se pojavljajo na njihovih konzularnih službah; spodbuja vzpostavitev skupnih središč za vloge za izdajo schengenskih vizumov v državah evropske sosedske politike;
17. spodbuja države članice, naj, kadar je to primerno, začnejo pogajanja za sklenitev dvostranskih sporazumov z državami evropske sosedske politike z namenom izvajanja ureditve za obmejni promet, določene z Uredbo (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic, ki spreminja določbe Schengenske konvencije(4);
18. z zanimanjem pozdravlja predlog Komisije za pripravo študije uresničljivosti mogočega sosedskega sporazuma o energiji ter v ta namen spodbuja države partnerice evropske sosedske politike, naj spoštujejo mednarodno pravo in obveznosti, sprejete na svetovnih trgih;
19. zagovarja boljši dialog in usklajevanje ter več skupnih delovanj EU in Združenih držav Amerike pri doseganju skupnih ciljev, kot so spodbujanje demokracije, boljša oskrba z energijo in krepitev regionalne varnosti v soseščini EU;
20. poudarja tudi potrebo po vključitvi in sodelovanju z državami EGP ( Islandijo, Norveško, Lihtenštajnom) in Švico in po uporabi njihovih izkušenj pri sodelovanju z Evropsko unijo;
21. poudarja potrebo po ustreznih ravneh financiranja in tesnem usklajevanju z drugimi finančnimi institucijami za uspešno sosedsko politiko in meni, da je treba izkoristiti revizijo finančne perspektive 2007–2013, načrtovano za obdobje 2008–2009, za povečanje proračuna evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta; pozdravlja uvedbo Sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, ki bo pomagal zbirati sredstva za partnerice evropske sosedske politike; odločno poudarja potrebo po ohranjanju splošnega ravnovesja med vzhodnimi in južnimi deli evropske sosedske politike, ki odraža ambicije in cilje EU v teh regijah, učinkovitost predhodne pomoči in število zadevnih prebivalcev;
22. poziva Komisijo, naj svoja finančna sredstva in zmogljivosti analize politik usklajuje s sredstvi in zmogljivostmi mednarodnih finančnih institucij (Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke), da se ustvarijo sinergije pri pogojevanju in spodbujanju reform v skladu z akcijskimi načrti evropske sosedske politike;
23. pozdravlja spodbudno zamisel sklada za upravljanje za zagotovitev dodatne finančne podpore najbolj uspešnim državam; poudarja, da mora nagraditi dosežen resničen napredek pri ciljih v zvezi s človekovimi pravicami in demokratičnim vodenjem, temeljiti na preglednih merilih za dodeljevanje in služiti za nadaljnjo podporo reformnemu procesu;
24. priporoča natančno in stalno spremljanje boja proti korupciji v samih državah, rezultate tega spremljanja pa je treba uporabiti kot podlago za določitev ravni pomoči;
Sosedstvo na območju vzhodne Evrope
25. ugotavlja, da sosedske države, ki so jasno opredeljene kot evropske države in spoštujejo pravno državo, v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji načeloma lahko zaprosijo za članstvo v EU ter da morata hitrost in poglobljenost skupnega evropskega postopka čim bolj ustrezati zmogljivosti za izvajanje ustreznih reform in izpolnitev pogojev (Kobenhagenska merila) v državah partnericah in v EU;
26. ob upoštevanju tega ponavlja svoje stališče iz priporočila Parlamenta Svetu z dne 12. julija 2007 o pogajalskem mandatu za nadgraditev sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani(5), da mora biti rezultat trenutnih pogajanj z Ukrajino sklenitev sporazuma o pridružitvi, ki učinkovito in verodostojno prispeva k možnostim Ukrajine v Evropi ter začenja ustrezen postopek, pri čemer članstvo v EU ostaja možnost; meni, da je za odnose z Moldavijo potreben ustrezen pristop, glede na to, da začetno obdobje desetih let od pričetka veljave Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s to državo preteče v juniju 2008;
27. upošteva pobudo Komisije za povabilo Belorusije kot opazovalke na konferenco o evropski sosedski politiki, ki je potekala 3. septembra 2007; vendar je resno zaskrbljen zaradi pomanjkanja pozitivnega odziva vlade Belorusije na ponudbo za pogojno sodelovanje, ki jo je Komisija oblikovala v njenem zgoraj omenjenem delovnem dokumentu z dne 21. novembra 2006 ; obsoja nadaljevanje usmrtitev, ki se izvajajo v Belorusiji, edini državi v Evropi, ki še vedno uporablja smrtno kazen, ter ostale kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin s strani beloruskih organov ter jih poziva, da izpustijo vse politične zapornike in prenehajo z vsakim zatiranjem demokratičnih sil in beloruskemu ljudstvu omogočijo prednosti svobode, demokracije in blaginje ter vseh možnosti, ki izhajajo iz tesnejšega povezovanja z EU; poudarja, da mora EU nujno zagotoviti bolj učinkovito podporo za civilno družbo, neodvisne medije in politične stranke, zavezane demokraciji, pravni državi ter spoštovanju splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; odločno poziva Belorusijo, naj uvede moratorij na smrtno kazen kot prvi korak k odpravi smrtne kazni ter naj ratificira drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljenjih svoboščinah in njene zadevne protokole; spodbuja Komisijo, naj učinkoviteje uporablja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice in naj zagotovi, da beloruska vlada ne more uporabiti sredstev finančnega instrumenta EU proti državljanom Belorusije in civilni družbi;
28. poziva Komisijo, da spodbuja stike med ljudmi z znižanjem sedanje cene vizumov za beloruske državljane, zlasti študente, strokovnjake in predstavnike civilne družbe, da se ti stroški uskladijo s stroški v drugih državah evropske sosedske politike, kot je Ukrajina, in v Rusiji;
29. meni, da ima Belorusija enako evropsko usmeritev in možnosti kot Ukrajina in Moldavija, če bo sprejela demokracijo, spoštovala temeljne človekove pravice in svoboščine ter okrepila pravno državo;
30. je prepričan, da je treba oblikovati spodbujevalni okvir s srednjeročnimi cilji izvajanja, ki temelji na novi vrsti pridružitvenih sporazumov, o katerih se bo pogajalo z državami evropske sosedske politike, ki spoštujejo temeljne evropske vrednote, želijo biti tesneje povezane z EU in so dejansko uspešne v smislu izvajanja akcijskega načrta evropske sosedske politike;
31. meni, da morajo ti sporazumi predvideti postopni razvoj dvostranskega odnosa z EU ter doseči soglasje o dejanskih pogojih in časovnih razporedih, ki jih je treba izpolniti, vključno z zavezujočimi merili o uspešnosti, ki jih je treba določiti v skupaj sprejetih akcijskih načrtih in dopolniti z rednim postopkom spremljanja; ponavlja svoj prejšnji predlog, da se s temi državami, ki so jasno opredeljene kot evropske, pripravi poglobljene sporazume o prosti trgovini v smislu možnega "okrepljenega evropskega gospodarskega prostora (EGP+)";
32. želi pohvaliti sklenitev sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu z Ukrajino in začetek takšnega postopka z Moldavijo ter poziva k pogajanjem o podobnih sporazumih z državami južnega Kavkaza; je prepričan, da je treba dolgoročno predvideti možnost za režim brez vizumov, z določitvijo ukrepov, ki so potrebni za dosego tega; poudarja, da v primeru Gruzije napredek pri reformah in nenameren negativni učinek sporazuma o vizumih med EU in Rusijo na postopek reševanja spora v odcepljenih gruzijskih regijah Južni Osetiji in Abhaziji zahtevata čim prejšnjo sklenitev sporazuma o vizumih med Gruzijo in EU; zahteva vzpostavitev učinkovitih mehanizmov spremljanja, zlasti v zvezi s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic oseb, za katere veljajo sporazumi o ponovnem sprejemu; poudarja pomen ustreznih jamstev dostopa do pravičnega azilnega postopka za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zlasti pri uporabi "pospešenih postopkov sprejema" za osebe, prestrežene v obmejnih regijah, kot določata sporazum o ponovnem sprejemu z Ukrajino in predlog za sporazum o ponovnem sprejemu z Moldavijo;
33. poudarja potrebo po okrepljenem izvajanju obstoječih prometnih projektov, ki jih podpira EU, v regiji, zlasti prometnega projekta Prometni koridor Evropa-Kavkaz-Azija (TRASECA), ki v celoti izkorišča prometne možnosti vključenih držav;
34. verjame, da si je treba prizadevati za postopno vključitev vzhodnih sosedskih držav EU v Evropsko skupnost za energijo, in poziva k prednostnemu izvajanju reform energetskega sektorja z uveljavljanjem načel odprtega tržnega gospodarstva in preglednosti, zlasti v zvezi s cenami, dostopom do omrežja ter energetsko učinkovitostjo; pozdravlja prizadevanje za vključitev varnosti zunanje oskrbe z energijo v skladu s SZVP kot enega od temeljev evropske sosedske politike;
35. poudarja pomen politične razsežnosti evropske sosedske politike; zagovarja večjo podporo EU za projekte regionalnega političnega sodelovanja, kot so Skupnost za demokratično izbiro, GUAM (Gruzija, Ukrajina, Azerbajdžan in Moldavija) in Organizacija za gospodarsko sodelovanje v črnomorski regiji (BSEC), da bi bilo spodbujanje demokracije, zaupanja, večstranskega sodelovanja in trajnostnega razvoja v regiji bolj učinkovito;
36. poudarja potrebo po večjem vključevanju EU v reševanje tako imenovanih zamrznjenih sporov, med drugim s programi za krepitev zaupanja, posredništvom v reševanju sporov ter projekti o izobraževanju, kulturi in vzpostavljanju civilne družbe na odcepljenih ozemljih; želi pohvaliti delo Misije pomoči Evropske unije za mejne prehode v Moldaviji in Ukrajini (EUBAM); poziva Svet in Komisijo, naj pojasnita, da sodelovanje v evropski sosedski politiki zadevne države zavezuje tako k dobrim sosedskim odnosom in, z namenom, da se lahko v celoti izkoristijo možnosti evropske sosedske politike, tudi k obnovljenemu, novemu in resničnemu prizadevanju, da se doseže trajna in trajnostna rešitev sporov v regiji ter se preprečijo bojevite izjave, grožnje in ukrepi, ki bi lahko dodatno poslabšali razmere in ogrozili prizadevanje mednarodne skupnosti;
37. spodbuja Ukrajino na podlagi njenega približevanja izjavam in stališčem skupne zunanje in varnostne politike EU, da sodeluje pri omejevalnih ukrepih, ki jih EU izvaja proti vodstvu regije Transnistrija v Moldaviji, s čimer lahko dodatno pomembno prispeva k mirnemu reševanju spora v Transnistriji;
38. pozdravlja pomoč iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, namenjeno ukrepom za krepitev zaupanja v Gruziji ter njenih odcepljenih regijah Abhaziji in Južni Osetiji; poziva Komisijo, da razišče možnost zagotavljanja pomoči v obliki lokalnih projektov za krepitev zaupanja in gospodarsko obnovo v Gorskem Karabahu, da bi prispevala k reševanju tamkajšnjega spora;
39. poziva Turčijo, naj vzpostavi normalne diplomatske odnose in ponovno odpre svojo kopensko mejo s sosednjo Armenijo v okviru ukrepov za krepitev zaupanja, potrebnih za trajni mir in gospodarsko povezovanje v regiji; poziva Turčijo in Armenijo, naj začneta odkrito razpravo o vseh nerešenih vprašanjih;
40. poudarja pomen oblikovanja naprednejše politike za območje ob Črnem morju, ki bo dopolnjevala evropsko sosedsko politiko, in poudarja pomen partnerstva s Turčijo in Rusijo pri razvijanju uresničljive strategije za to regijo;
41. meni, da je pomembno okrepiti parlamentarno razsežnost političnega partnerstva med Evropskim parlamentom in državami iz vzhodnega dela območja evropske sosedske politike; zato predlaga vzpostavitev parlamentarne skupščine evropske sosedske politike za vzhod (EURO-NEST) po vzoru že vzpostavljenih večstranskih parlamentarnih skupščin s sodelovanjem Evropskega parlamenta in parlamentov Ukrajine, Moldavije, Armenije, Gruzije in Azerbajdžana ter prodemokratičnih opazovalcev iz Belorusije;
42. z namenom okrepiti parlamentarno razsežnost spodbuja Svet, Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z vladami držav, ki so vključene v vzhodni del evropske sosedske politike, razvijejo osnovo za regionalno večstransko sodelovanje na ministrski ravni, ki bo še bolj okrepilo politično razsežnost evropske sosedske politike na vzhodu Evrope;
43. je prepričan, da bi takšna skupščina in ministrsko sodelovanje koristno prispevala k izvajanju okrepljene evropske sosedske politike ter zagotovila dodano vrednost delovanju dvostranskih medparlamentarnih delegacij in vsem zadevnim stranem omogočila okrepitev sodelovanja, solidarnosti in medsebojnega zaupanja, prispevala k poravnavi zamrznjenih sporov ter okrepila redni večstranski dialog o vprašanjih skupnega interesa z jasno regionalno razsežnostjo, kot so energija, okolje, boj proti terorizmu, upravljanje preseljevanja, človekove pravice itd.;
44. poudarja potrebo po uporabi strateškega partnerstva med EU in Rusijo, pri čemer je treba vztrajati, da se temeljne človekove pravice in svoboščine, mednarodno pravo, demokratična izbira in pravna država spoštujejo kot načela, ki urejajo pristop obeh partneric k skupni soseščini; poziva ruske oblasti, naj prevzamejo svojo odgovornost pri ohranjanju ozemeljske celovitosti držav evropske sosedske politike, da bodo upoštevale obveznost Rusije za varstvo manjšin na območjih, kjer sodeluje v mirovnih operacijah ter da ne nasprotujejo morebitnemu evropskemu sodelovanju v civilnih in vojaških mirovnih operacijah na območjih zamrznjenih sporov, kot zahtevajo nekatere zadevne strani; obžaluje uporabo virov energije kot orodja za doseganje političnih ciljev; poziva Rusijo, naj začne konstruktiven dialog z EU in njunimi skupnimi sosednjimi državami o možnosti poglabljanja večstranskega sodelovanja a območju Črnega morja;
45. pozdravlja pobudo za strateško okrepitev odnosov s sosedskimi državami vzhodnih držav evropske sosedske politike, zlasti z državami Osrednje Azije; v zvezi s tem pozdravlja nedavno sprejeto strategijo za Osrednjo Azijo; meni, da bi bilo treba v tem okviru razviti edinstveno in obsežno sodelovanje med Evropsko unijo in državami Osrednje Azije; poudarja, da bi lahko bil Kazahstan glede na svojo ključno politično, gospodarsko in energetsko vlogo v tej regiji ter njegove značilne in uspešne laične večetnične strukture, prvi primer okrepljenega odnosa med državami Osrednje Azije in Evropsko unijo, vendar je to odvisno od tega, če bo Kazahstan izvedel obsežne politične reforme in od spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel, čemur je treba nameniti posebno pozornost;
46. vztraja, da mora izvajanje evropske sosedske politike ostati skupna politična naloga vseh držav članic EU; predlaga Komisiji, da upošteva edinstvene izkušnje držav članic, ki so se EU pridružile v 21. stoletju, na področju reform, povezanih s tranzicijo, da se dodatno razvijejo in izboljšajo novi mehanizmi, ki se zdaj uporabljajo, kar bi lahko koristilo državam evropske sosedske politike;
Sosedstvo na območju južnega Sredozemlja
47. poudarja močne in dolgotrajne povezave med EU in državami na območju južnega Sredozemlja ter poudarja, da je tesno sodelovanje v interesu obeh strani;
48. opozarja, da mora Evropska unija dejavno podpirati in spodbujati proces reforme v južnih državah evropske sosedske politike, ker so mogoče koristi daljnosežnih političnih, gospodarskih in socialnih reform veliko večje od njihovih stroškov; opozarja, da je napredek postopen in odvisen od zavezanosti držav članic k spodbujanju reform;
49. poziva Komisijo, da dodatno preuči različne možnosti za naslednjo generacijo sporazumov s širokim področjem uporabe z južnimi državami evropske sosedske politike; vztraja, da se v navedene sporazume vključi določbe o mehanizmu za izvajanje klavzule o človekovih pravicah; ugotavlja, da navedeni dvostranski sporazumi ne smejo ovirati spodbujanja večstranskega sodelovanja v regiji in zlasti prizadevanja za doseganje ciljev barcelonskega procesa, med katerimi je tudi vzpostavitev območja proste trgovine; poziva države članice, da premislijo o možnih načinih za okrepitev sodelovanja, vključno z večjo prožnostjo pri odpiranju kmetijskih trgov in trgov dela v prihodnosti v skladu s socialnim varstvom in pravičnostjo; poziva južne države evropske sosedske politike, da še bolj povečajo prizadevanja za odprtje gospodarskih sistemov in za uskladitev svojih pravnih pravil na področju gospodarstva z ustreznimi deli pravnega reda EU; vztraja, da je treba sredozemskim državam priznati pravico do nadzora nad hitrostjo sprostitve trgovine ter nad hitrostjo njihovih nacionalnih strategij gospodarskega in socialnega razvoja; meni, da bi učinkovitejša uporaba evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta za regionalne projekte omogočila izboljšanje položaja z ozirom na spodbujanje resnično integriranega regionalnega gospodarskega prostora;
50. ponovno poudarja, da so splošne človekove pravice bistvo vrednot EU; obžaluje, da kljub temu, da je bil od začetka evro-sredozemskega partnerstva dosežen velik napredek glede demokracije in človekovih pravic, ta napredek ni bil zadosten, zato poziva Komisijo, naj nadaljuje delo z vladami, regionalnimi in lokalnimi organi ter akterji civilne družbe v zadevnih državah; poudarja pomen svobode izražanja pri vzpostavljanju demokratične kulture in krepitvi civilne družbe; poziva Komisijo k vzpostavitvi pravih dialogov na tem področju ter k dejavnemu razvoju skupnih izobraževalnih politik in programov, ki bodo zlasti med novimi generacijami spodbujali medsebojno razumevanje, strpnost in pravice žensk; meni, da bi v ta namen morali južni partnerji pokazati več preglednosti in odprtosti do prispevka civilne družbe; vendar je prepričan, da dialog o človekovih pravicah ne sme zadrževati pri javne kritike s strani EU in sprejetja drugih ukrepov EU v primeru resnih kršitev temeljnih pravic;
51. priznava različne okoliščine, interese in prednostne naloge vsake od južnih držav, ki se upoštevajo pri pogajanjih o akcijskih načrtih in njihovem izvajanju; poudarja veliko pomembnost večjega regionalnega sodelovanja v okviru evro-sredozemskega partnerstva; poudarja, da evropska sosedska politika na noben način ne zamenjuje ali konkurira evro-sredozemskemu partnerstvu, ampak se obe politiki dopolnjujeta, kar omogoča združevanje večstranskega pristopa iz barcelonskega procesa z dvostranskim vidikom; poziva Komisijo, da okrepi svoja prizadevanja glede obveščanja za pojasnitev povezave med obema politikama tako državam partnericam kot evropski javnosti;
52. ponovno poudarja potrebo po močnejši politični volji s strani institucij EU in držav članic, da se dejavno vključijo v reševanje sporov v regiji ter hkrati preprečujejo, da bi ti spori ovirali razvoj evropske sosedske politike; poudarja, da evropska sosedska politika ne bo izkoristila vseh možnosti, če spori, ki ovirajo ali onemogočajo regionalno sodelovanje, ne bodo odpravljeni; ponovno poudarja, da je treba dejavnosti evropske sosedske politike, ki prispevajo k preprečevanju sporov, okrepiti in se osredotočiti na ukrepe za krepitev zaupanja, kot so upravljanje mej, podpora postopkom sprave na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter podpora organizacijam civilne družbe; poudarja pomembno vlogo instrumenta podpore za upravljanje pri preprečevanju in reševanju sporov; v zvezi s tem poudarja potrebo po skladnosti in dopolnjevanju med evropsko sosedsko politiko ter ostalimi instrumenti in političnimi zadevami ter potrebo po strukturirani analizi sporov in upoštevanju sporov pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju programov;
53. ponovno poudarja, da evropska sosedska politika skupaj z evro-sredozemskim partnerstvom predstavlja okvir za vsa področja sodelovanja; meni, da je treba omogočiti in dejansko spodbujati okrepljeno sodelovanje med zainteresiranimi stranmi; ugotavlja, da mora upoštevanje novih pobud za pospešitev sodelovanja v Sredozemlju vedno vključevati ponovno krepitev evro-sredozemskega partnerstva, ki zahteva resen razmislek o omejitvah in težavah iz zadnjih let; vztraja, da mora sredozemsko območje ostati skupna politična skrb vseh držav članic; opozarja na pomen Evro-sredozemske parlamentarne skupščine; poudarja upanje, da bo lahko navedena institucija sodelovala pri ocenjevanju razvoja evro-sredozemskih politik;
54. ugotavlja pomen vzpostavitve tesnejših ali celo novih odnosov s sosedami sosednjih držav Evropske unije, kot so države Sveta za sodelovanje v Zalivu;
Vloga Evropskega parlamenta
55. ponovno poudarja svojo zavezanost nadaljevanju preiskave o izvajanju evropske sosedske politike zlasti z uporabo svojih pooblastil, vključno s proračunskimi pooblastili v skrajnem primeru in nadaljevanjem dialoga s Komisijo, ki se je začel leta 2007 in se bo nadaljeval v smislu pregleda, načrtovanega za leto 2009, o izvajanju evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; namerava redno preverjati poročila o napredku evropske sosedske politike; vendar obžaluje, da se z njim ni posvetovalo o akcijskih načrtih evropske sosedske politike, o oceni njihovega izvajanja ali o napredku pri razpravah v pododborih za človekove pravice;
56. se zaveda svoje vloge pomembnega oblikovalca mnenja in foruma za javne razprave ter namerava okrepiti svoje sodelovanje s parlamenti in civilnimi družbami v državah evropske sosedske politike; zato se zavezuje k bolj učinkovitemu delovanju delegacij v medparlamentarnih organih; v zvezi s tem poudarja pomen nevladne razsežnosti, tj. evro-sredozemske platforme civilne družbe, za krepitev politične dinamike v južnih državah partnericah;
o o o
57. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh držav evropske sosedske politike ter Turčije in Ruske federacije.