Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Predlog za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2007" (KOM(2007)0013) ter skupnega poročila, ki ga je Svet EPSCO sprejel 22. februarja 2007,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu stanja družbene realnosti – Vmesno poročilo spomladanskem Evropskem svetu 2007 (KOM(2007)0063),

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki so ga sprejeli Združeni narodi leta 1966,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov iz leta 1990,

–   ob upoštevanju Mednarodnega akcijskega načrta Združenih narodov o staranju iz leta 2002,

–   ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi iz leta 2005,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov iz leta 2006 in njenih izbirnih protokolov;

–   ob upoštevanju členov 34, 35 in 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(1), ki opredeljujejo zlasti pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, visoko raven varovanja zdravja ljudi in dostop do gospodarskih storitev splošnega pomena,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o okrepitvi socialne razsežnosti Lizbonske strategije: racionalizacija odprte koordinacije na področju socialne zaščite (KOM(2003)0261),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju socialne zaščite za razvoj visokokakovostnega, dostopnega in trajnostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe: podpora nacionalnim strategijam ob uporabi "odprte metode koordinacije" (KOM(2004)0304),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o odzivu na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami (KOM(2005)0094),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o posvetovanju v zvezi z ukrepanjem na ravni EU za spodbuditev dejavne vključitve ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela (KOM(2006)0044), in zbirnega poročila o rezultatih tega posvetovanja,

–   ob upoštevanju bele knjige Komisije o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (KOM(2007)0279) (Zelena knjiga o prehrani),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (KOM(2006)0625)

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom "K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU" (COM(2007)0027),

–   ob upoštevanju predloga Komisije o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (KOM(2007)0249)

–   ob upoštevanju stališča, izraženega v šestem okoljskem akcijskem programu Evropske skupnosti 2002-2012, da je čisto in zdravo okolje pogoj za dobro počutje ljudi;

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(2) in resolucije Parlamenta o položaju Romov v Evropski uniji z dne 28. aprila 2005(3),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2002 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Osnutek skupnega poročila o socialni vključenosti(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o uporabi odprte metode koordinacije(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. septembra 2003 o skupnem poročilu Komisije in Sveta o ustreznih in vzdržnih pokojninah(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2005 o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2006(8)

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o izboljšanju duševnega zdravja prebivalstva. Pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o položaju invalidov v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006-2007(11),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0400/2007),

A.   ker je bilo v sklepih Evropske sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000 sklenjeno, da je treba okrepiti socialno kohezijo in se boriti proti socialni izključenosti,

B.   ker so se države članice na zasedanju Evropskega sveta v Nici od 7 do 9. decembra 2000 zavezale, da bodo do leta 2010 dosegle znatno in merljivo zmanjšanje revščine in socialne izključenosti in ker je bil napredek pri uresničevanju tega cilja nezadosten,

C.   ker sta socialna vključenost in socialna zaščita osnovni vrednoti Evropske unije ter temeljni pravici vseh posameznikov ne glede na narodnost, starost, spol, invalidnost, spolno usmerjenost ali vero,

D.   ker je več kot 50 milijonov državljanov ali približno 16 % aktivnega delovnega prebivalstva Evropske unije invalidov in je stopnja brezposelnosti med njimi dvakrat višja kot pri neinvalidnih osebah,

E.   ker 78 milijonov evropskih državljanov še vedno živi v revščini, 8 % državljanov Evropske unije kljub zaposlenosti trpi zaradi revščine in ker se v več državah članicah razlika med bogatimi in revnimi povečuje,

F.   ker je današnja Evropa večnarodnostna in večverska družba ter morajo države članice zagotoviti, da njihova zakonodaja izraža to raznolikost ter varuje vse posameznike pred nasiljem, diskriminacijo in nadlegovanjem,

G.   ker so vplivi neenakosti, revščine, socialne izključenosti in pomanjkanja priložnosti medsebojno povezani ter zahtevajo skladno strategijo na ravni držav članic, ki ne bo osredinjena le na prihodke in bogastvo, ampak tudi na vprašanja, kot so dostop do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, informacijske družbe, kulture in prevoza, ter priložnosti prihodnjih generacij,

H.   ker sta revščina in brezposelnost povezana s slabim zdravjem in slabim dostopom do zdravstvenega varstva zaradi dejavnikov, kot so slaba prehrana, slabše življenjske razmere na prikrajšanih območjih, neustrezne bivalne razmere in stres,

I.   ker so v večini držav članic otroci bolj izpostavljeni revščini in socialni izključenosti kot odrasli,

J.   ker revščina in neenakost prizadeneta ženske nesorazmerno; ker povprečen prihodek žensk znaša le 55 % prihodka moških in ker se starejše ženske težje vključujejo na trg dela,

K.   ker revščina nesorazmerno prizadene osebe z nizko stopnjo izobrazbe ter ker bi morale Komisija in države članice predlagati skupne ukrepe za izboljšanje dostopa in pravice do vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja,

L.   ker so družbeni pojavi, kot so trgovina z ljudmi, organizirani kriminal, diskriminacija zaradi spola in prostitucija, tesno povezani,

M.   ker so stopnje brezposelnosti med invalidi, kamor spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju, starejše osebe in pripadniki narodnostnih manjšin v vsej Evropski uniji, še vedno nesprejemljivo visoke,

N.   ker si negovalci, ki so najštevilčnejša neplačana delovna sila v EU, zaslužijo priznanje svojega bistvenega prispevka k zdravstvenemu varstvu v Skupnosti,

O.   ker postajajo storitve vse bolj nedostopne najrevnejšim družbenim skupinam,

P.   ker se razlike v dohodkih v večini držav članic povečujejo,

Splošne točke

1.   poziva države članice, naj v največji možni meri izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Odprta metoda koordinacije;

2.   poziva države članice, naj izmenjujejo najboljšo prakso ter sledijo dobrim zgledom s področja socialne zaščite in socialnega vključevanja;

3.   meni, da je mogoče revščino in socialno izključenost odpraviti le z zagotavljanjem socialnih in ekonomskih pravic za vse;

4.   poudarja, da morata okrepitev socialne kohezije ter izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti postati politična prednostna naloga Evropske unije; v zvezi s tem pozdravlja prihodnji predlog Komisije, da se leto 2010 razglasi za Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti; poziva Komisijo in države članice, da natančno opredelijo ambiciozen cilj za zmanjšanje revščine, zlasti med zaposlenimi prebivalci v Evropi, in si prizadevajo za njegovo uresničitev;

5.   pozdravlja sklepe zasedanj Evropskega sveta v Bruslju 23. in 24. marca 2006 ter 8. in 9. marca 2007, da morajo države članice hitro in učinkovito ukrepati za zmanjšanje revščine otrok, tako da se vsem otrokom zagotovi enake možnosti, ne glede na njihovo družbeno ozadje;

6.   spodbuja Komisijo, naj omogoči izmenjavo najboljše prakse med državami članicami na področju boja proti diskriminaciji na trgu dela, tudi na področju pripravniškega dela;

7.   poudarja, da je treba zaposlitev, ki zagotavlja pravično in dostojno plačo in delovne razmere, skupaj z izobraževanjem in uspešnimi in učinkovitimi sistemi socialne varnosti razumeti kot eno najučinkovitejših zaščit pred revščino in socialno izključenostjo, pri tem pa upoštevati, da ni dovolj zagotoviti vključenost nekaterih navadno najbolj prikrajšanih družbenih skupin; poziva Komisijo in države članice, naj zato učinkovito izvajajo Direktivo 2000/78/ES; pozdravlja spremljanje prenosa navedene direktive, ki ga izvaja Komisija, in jo spodbuja, da sprejme potrebne ukrepe, kadar prenos ni bil pravilno izveden; poziva Komisijo, naj v svojem poročilu, ki izhaja iz posvetovanj, začetih v poročilu o pregledu stanja družbene realnosti, obravnava vprašanja v zvezi s "kakovostjo dela";

8.   poudarja potrebo po zagotavljanju pomoči za proizvodne sektorje, mikropodjetja, mala in srednje velika podjetja (MSP), mala kmetijska podjetja, družinske kmetije in socialno gospodarstvo ob upoštevanju njihovega pomena za ustvarjanje delovnih mest in blaginje;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse potrebno, da bodo vsem posameznikom, ki delajo v drugih državah članicah, v celoti zagotovljene njihove človekove, socialne in politične pravice;

10.   poudarja, da mora biti dostop do blaga in storitev pravica vsakega državljana EU ter zato poziva Komisijo, naj predlaga posebne direktive za vsa področja, ki še niso zajeta v instrumentih, sprejetih na podlagi člena 13 Pogodbe, da se tako bori proti diskriminaciji pri dostopu do blaga in storitev, vključno z diskriminacijo na podlagi invalidnosti, starosti, vere ali prepričanja ali spolne usmeritve;

11.   poudarja, da družbena odgovornost podjetij ni omejena na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, ampak med drugim zadeva tudi kakovost delovnih mest, izplačevanje pravičnih plač in spodbujanje vseživljenjskega učenja;

12.   poudarja, da je treba vsem oblikam diskriminacije nameniti enako pozornost;

13.   poudarja poglavitno vlogo javnih storitev pri spodbujanju socialne kohezije, ki je priznana v Pogodbi, in posledično potrebo po zagotovitvi javnih storitev, za katere so značilni visoka stopnja varnosti in dostopnosti, enako obravnavanje ter spodbujanje splošnega dostopa in pravic uporabnikov;

14.   spodbuja Komisijo, naj evropsko razsežnost med drugim izkoristi za spodbujanje izmenjave najboljše prakse med državami članicami, subvencij in informativnih kampanj o prehrani in telesni dejavnosti, prilagojeni potrebam različnih ciljnih skupin, zlasti otrokom, kar je skladno s cilji, ki jih je Komisija sama določila v Beli knjigi o prehrani, to pa so težave, ki nesorazmerno prizadenejo zlasti prikrajšane sloje prebivalstva;

15.   poziva države članice, naj učinkoviteje izvajajo veljavno zakonodajo Skupnosti na področju zaposlovanja in socialne politike, s posebnim poudarkom na zahtevah za enakost med spoloma; poziva Svet in Komisijo, naj v skupnem poročilu o zaposlovanju za obdobje 2007-2008 preučita, kako lahko Evropa omogoči pravične socialne razmere z odpravljanjem nepoštene konkurence na notranjem trgu;

16.   obžaluje, da Komisija v sporočilu o pregledu stanja družbene realnosti daje vtis, da je več pobud socialne politike zastarelih, in v nasprotju s tem poudarja, da socialna varnost in socialna politika spodbujata produktivnosti in inovativnosti ter sta nepogrešljiv temelj uspešnega in širokega na znanju temelječega gospodarstva;

17.   pozdravlja prispevek, ki sta ga varovanju evropskega javnega zdravja med drugim dala Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropski sistem za zgodnje obveščanje in odzivanje na grožnje javnemu zdravju pri izvajanju mednarodnih zdravstvenih predpisov;

18.   poudarja, da morajo države članice in evropske institucije dati velik pomen spoštovanju veljavne zakonodaje in poziva Komisijo, naj nadzira ustrezno izvajanje zakonodaje Skupnosti, ne le glede kakovosti vode, zraka in zemlje ter zmanjšanja emisij hrupa, izvajanja direktive REACH in okrepitve nadzora nad kemičnimi proizvodi in proizvodnjo živil, ampak tudi glede zavajajočega oglaševanja in reklamiranja živilskih proizvodov za otroke in odrasle;

19.   poudarja, da je treba ljudem in organizacijam dati na voljo izobraževanje, vseživljenjsko učenje in usposabljanje, tudi poklicno, da se prilagodijo spremembam na trgu dela in izzivom globalizacije;

20.   poudarja, da je treba zaradi izginjanja tradicionalnih industrijskih delovnih mest sprejeti sklop dodatnih ukrepov, ki vključujejo zlasti podporo za razvoj novih industrij, podporo za MSP ter razvoj socialnega gospodarstva;

21.   poziva Svet in Komisijo, naj poudarita pristop, pri katerem imajo koristi vse strani in v skladu s katerim obstoječe pravice delavcev dopolnjujejo in razširjajo nove pravice, kot sta pravica dostopa do usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter pravica do usklajevanja delovnega in družinskega življenja;

22.   nujno poziva države članice, naj uveljavljajo zakonodajo za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s katero bodo pomagale staršem ostati na trgu dela oziroma lažje ponovno vstopiti nanj;

23.   nujno poziva Komisijo in države članice, naj kot prednostno nalogo obravnavajo socialno vključevanje in pravice žensk, in sicer s spremembami ustreznih politik, vključno s politiko razdelitve plač;

Socialna vključenost

24.   meni, da je treba prizadevanja za odpravo revščine in socialne izključenosti ohraniti in razširiti, da se tako izboljša položaj ljudi, ki so najbolj izpostavljeni revščini in izključenosti;

25.   poziva Komisijo, da dodatno okrepi vključevanje vprašanj enakosti in invalidnosti v vsa ustrezna politična področja;

26.   meni, da je večja udeležba oseb, ki živijo v revščini, pri oblikovanju politik in konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer bistvena za zagotovitev bolj učinkovitih rezultatov;

27.   ocenjuje, da je treba posebno pozornost nameniti staršem samohranilcem in samskim starejšim ženskam, ki so izjemno ranljiva skupina in jih v primeru gospodarske krize najprej prizadene revščina;

28.   priznava, da imajo posamezniki v več državah članicah varnostno mrežo, ki jim zagotavlja primeren minimalni prihodek, ter verjame, da bi bilo potrebno z izmenjavo najboljše prakse spodbuditi tiste države članice, ki take varnostne mreže nimajo, da jo uvedejo;

29.   priznava, da je dolžnost držav članic, v katerih je zagotovljena socialna pomoč, poskrbeti, da državljani razumejo svoje pravice in jih lahko uresničujejo;

30.   poudarja, da noben upravičenec do socialne pomoči ne sme prejemati prihodkov, ki se v tej državi članici obravnavajo kot nižji od praga revščine;

31.   poziva vse države članice, da v celoti zagotovijo enakost med spoloma v vseh državnih pokojninskih sistemih;

32.   je prepričan, da je treba na ravni držav članic – kjer je to primerno skupaj s socialnimi partnerji – določiti primerno minimalno plačo, ki lahko omogoči delo, ki finančno omogoča preživetje; vendar priznava, da je v več državah članicah minimalna plača zelo nizka ali nižja od ravni, potrebne za preživetje; poleg tega zavrača trditev, v skladu s katero uvedba minimalne plače delodajalce odvrača od ustvarjanja delovnih mest; meni, da je bistveno, da delavci prejemajo plačo, ki omogoča preživetje;

33.   meni, da si morajo države članice prizadevati za prilagajanje svojih sistemov socialne varnosti, da bi pomagale zagotoviti prehod med obdobjem plačane zaposlitve ali usposabljanja ter brezposelnostjo in s tem preprečile tako imenovane "pasti revščine" in se na drugi strani odzvale na spreminjanje značilnosti zaposlovanja;

34.   meni, da je bistveno, da države članice ljudem pomagajo pri vrnitvi na delo, tako da jim zagotavljajo osebno prilagojeno in ciljno usmerjeno pomoč ter podporo in jim tako pomagajo pri krepitvi samozavesti ter učenju novih znanj in spretnosti;

35.   meni, da je bistveno, da države članice osebam, ki postanejo invalidi, pomagajo obdržati njihova delovna mesta;

36.   poziva države članice, da odpravijo večplastno diskriminacijo, ki ima resen in pogosto prezrt vpliv na socialno vključenost;

37.   poudarja pomen sodelovanja med različnimi ravnmi oblasti, tj. lokalno, regionalno, nacionalno in evropsko, pri boju proti diskriminaciji;

38.   verjame, da imata lahko visokokakovostno zdravstveno in socialno varstvo, ki temeljita na skupnosti ter sta po možnosti razvita v sodelovanju z uporabniki in bolniki, pomembno vlogo v boju proti revščini in socialni izključenosti;

39.   ugotavlja, da obstaja močna in zapletena povezava med revščino in kriminalom, da lahko skrajna revščina in socialna izključenost vodita h kriminalnim dejanjem ter da zaporna kazen brez ustrezne rehabilitacije in izobraževanja pogosto povzroči dodatno socialno izključenost in brezposelnost;

40.   poudarja potrebo po zagotavljanju izobraževanja, usposabljanja in dela v zaporih, da bi zaporniki opravljali dejavnosti, ki jih duševno in psihološko krepijo, ter pridobili uporabno znanje ponovno vključitev na trg dela v prihodnosti;

41.   ocenjuje, da morajo Evropska unija in države članice več pozornosti nameniti težavi odvisnosti od iger na srečo; ugotavlja, da so družine, v katerih je eden ali več članov patološki igralec, bolj izpostavljene tveganju znižanja življenjske ravni, socialne izključenosti in revščine ki navadno najbolj prizadenejo otroke; zato poziva države članice, naj prispevajo k razširjanju informacij o nevarnosti, ki jo predstavlja patološko igranje, njegovih simptomih in posledicah; poziva tudi Komisijo, da v svoje poročilo o pregledu stanja družbene realnosti vključi težavo patološkega igranja ter njegov vpliv na socialno izključenost in revščino;

42.   poziva države članice, naj bodo pozorne na vse večjo zadolženost, ki povzroča večje tveganje revščine;

43.   verjame, da je v vseh državah članicah pomanjkanje primernih in cenovno sprejemljivih stanovanj pomemben dejavnik, zaradi katerega ljudi prizadene revščina, iz katere se težko rešijo; poziva Komisijo, naj spoštuje pristojnost držav članic pri opredelitvi in financiranju socialnih stanovanj, ki bistveno prispevajo k politikam socialnega vključevanja;

44.   poziva vse države članice, da podpišejo ter ratificirajo Konvencijo o pravicah invalidov in njene izbirne protokole;

45.   poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s predstavniki organizacij invalidov razvijejo nacionalne, regionalne in lokalne pobude za spodbujanje dejanskih zaposlitvenih možnosti za invalide; poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem izboljšajo zbiranje zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov o položaju invalidov na trgu dela;

46.   poziva vse države članice, naj spoštujejo obveznosti iz Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

47.   poziva države članice, naj podprejo uporabo novih tehnik za sporočanje in obveščanje, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju enakih možnosti za invalide z omogočanjem njihove vključitve v izobraževalni sistem in na trg dela, kar hkrati zmanjšuje njihovo odvisnost od tretjih oseb in povečuje njihovo samostojnost;

48.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo načrtovanje in oblikovanje inovativnih sistemov pomoči in opreme, ki omogoča dostop invalidov in starejših oseb do blaga in storitev;

49.   pozdravlja deinstitucionalizacijo invalidov, vendar ugotavlja, da to zahteva zadostno stopnjo storitev, ki temeljijo na skupnosti in dajejo prednost samostojnemu življenju, pravici do osebne pomoči, pravici do finančne neodvisnosti in popolni udeležbi v družbi v državah članicah;

50.   meni, da ostaja neopravičljivo, da se s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali drugih strukturnih skladov gradi nova infrastruktura, ki je nedostopna invalidom in starejšim osebam;

51.   poziva države članice, zlasti ob upoštevanju staranja prebivalstva, naj opredelijo in obravnavajo težave, s katerimi se srečujejo negovalci, zlasti pravico, da se svobodno odločijo, ali želijo biti negovalci in obseg nege, ki jo želijo nuditi, možnost, da združujejo negovanje s plačanim delom in zaposlitvijo, ter dostop do sistemov socialne varnosti in starostnih pokojnin, da bi preprečili revščino, ki jo lahko povzroča delo negovalca;

52.   poziva države članice, da preučijo načine priznavanja neuradnega znanja, pridobljenega pri oskrbi otrok in vzdrževanih oseb, ter opravljenega usposabljanja in izkušenj, da se omogoči vključevanje teh storitev na trg dela;

53.   poziva države članice, da spodbujajo zaposlene v javnem sektorju, da si prizadevajo za ustvarjanje delovnih mest, ki bolje ustrezajo skupnostim, v prid katerih delujejo, ob upoštevanju vseh kandidatov za delovno mesto, ne glede na njihov spol, narodnost, vero, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

54.   poudarja pomen dejavne udeležbe delodajalcev v boju proti diskriminaciji in pozitiven vpliv politike raznolikosti na delovno mesto;

55.   ocenjuje, da je diskriminacija transeksualcev na trgu dela in na področju socialne varnosti slabo poznana težava ter poziva države članice, da se borijo tudi proti tej obliki diskriminacije; poziva Komisijo, da začne študijo o tej problematiki;

56.   poudarja, da morajo države članice spodbujati razvoj ter izvajanje obsežnih lokalnih, regionalnih in nacionalnih strategij staranja;

57.   poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo ustrezna sredstva za olajšanje dostopa do programov vseživljenjskega učenja kot sredstva za omejitev izključenosti starejših oseb, med drugim iz zaposlovanja, ter za podpiranje njihove stalne udeležbe v socialnem, kulturnem in državljanskem življenju;

58.   poziva države članice, da začnejo zagotavljati visoko kakovostno in cenovno sprejemljivo osebno nego za starejše osebe in invalide, če tega ne počnejo že sedaj;

59.   poziva države članice, da si izmenjujejo najboljšo prakso, s katero bodo učence spodbujale, da ne zapustijo šole, dokler ne pridobijo znanja, potrebnega za vključitev na trg dela ali v ustanove za poklicno in visokošolsko izobraževanje in da olajšajo prehod med šolo in delom;

60.   poudarja, da morajo izobraževalne ustanove biti bolj prilagodljive, kar zadeva mlade, ki prezgodaj opustijo izobraževanje, in pomagati zlasti tistim, ki imajo poleg izobraževanja tudi družinske obveznosti;

61.   poziva države članice, naj zagotovijo, da so njihovi državljani pismeni ter imajo spretnosti in znanja, s katerimi lahko dobijo koristno zaposlitev in v celoti sodelujejo v družbi;

62.   obžaluje, da so kljub pobudam za večjo udeležbo pri visokem izobraževanju osebe iz manj bogatih okolij veliko premalo zastopane; opozarja, da je treba države članice spodbujati, da uvajajo, ohranjajo, krepijo poklicno izobraževanje, vajeništvo in druge oblike prilagojenega usposabljanja ter vanje vlagajo;

63.   poziva Komisijo in države članice, naj zavrnejo zavajajoče brisanje mej med gospodarskimi migracijami in prošnjami za azil ter mej med gospodarskimi migracijami in prošnjami za azil in nezakonitim priseljevanjem;

Socialna zaščita

64.   verjame, da je treba sprejeti več ukrepov za preprečevanje nasilja v družini ter zlorabe otrok in starejših oseb;

65.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zaradi nasilja na podlagi spola, družbena in politična izključenost žensk še večja, zaradi česar jim je onemogočeno uveljavljanje človekovih pravic; poziva države članice, naj uveljavljajo zakonodajo s tega področja in izmenjujejo zglede dobre prakse;

66.   poziva države članice, naj takoj preučijo ustreznost in trajnost svojih pokojninskih sistemov;

67.   poziva države članice, naj predlagajo jasnejše smernice in priporočila glede pokojnin za zagotovitev, da zadevne osebe prejemajo informacije, ki jih potrebujejo za načrtovanje upokojitve, in da se nacionalne reforme izvajajo na podlagi čim širšega soglasja;

68.   ugotavlja, da so neenakosti v zvezi z rezultati na področja zdravstva tako med državami članicami kot znotraj posameznih držav še vedno precejšnje, in poziva države članice, da si takoj začnejo prizadevati za odpravo teh neenakosti, zlasti z zagotovitvijo učinkovitega dostopa do zdravstvenega varstva za vse;

69.   poziva države članice, da zagotovijo učinkovitejše sisteme za zaščito otrok, ki združujejo storitve za zgodnje posredovanje, da bi izpolnili potrebe ranljivih otrok, ter izvajanje terapevtskih storitev, da bi zlorabljenim otrokom pomagali odpraviti posledice zlorabe;

70.   poziva države članice, naj razvijejo bolj konstruktiven pristop k politiki na področju drog s poudarkom na preprečevanju, izobraževanju in zdravljenju odvisnosti in ne na kazenskih sankcijah;

71.   poziva k boljši izmenjavi najboljše prakse v vsej Evropski uniji na področju diagnoze, preprečevanja in zdravljenja kroničnih bolezni;

72.   ugotavlja, da je premalo primerljivih metod in podatkov o dolgoročni oskrbi, ter zato meni, da je treba na tem področju okrepiti ciljno izmenjavo izkušenj med državami članicami, da bi povečali zavest o tem, kako je mogoče organizirati, zagotoviti in po dostopnih cenah nuditi kakovostno nego ter katere metode so najprimernejše, da bi se starejšim osebam zagotovilo človeka dostojno življenje, kar mora veljati tudi za čedalje večje število dementnih bolnikov;

73.   poziva države članice, naj dajejo prednost ukrepom v zvezi z javnim zdravjem, ki si zlasti prizadevajo za odpravo neenakosti na področju zdravja in dostopa do zdravstvenega varstva; poleg tega poziva države članice, da sprejmejo posebne ukrepe, ki se nanašajo na potrebe etničnih manjšin;

74.   ugotavlja, da lahko alkohol in zloraba drog v vseh državah članicah povzročata kriminal, brezposelnost in socialno izključenost; na drugi strani ugotavlja, da lahko revščina in socialna izključenost povzročata zlorabo alkohola in drog; meni, da je nesprejemljivo, da ima veliko oseb edini dostop do zdravljenja in svetovanja prek zaporniškega sistema in poziva države članice k izmenjavi najboljše prakse, da se okrepijo programi za boj proti navedenemu pojavu in njegovo obvladovanje;

75.   poudarja, da imajo lahko ljudje veliko oblik invalidnosti, tudi omejeno mobilnost, poškodbe vida, poškodbe sluha, težave v duševnem zdravju, kronične bolezni in učne težave; poudarja, da imajo večkratni invalidi in osebe, izpostavljene večplastni diskriminaciji, posebne težave;

76.   poziva k destigmatizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju in z učnimi težavami, spodbujanju duševnega zdravja in dobrega počutja, preprečevanju motenj v duševnem zdravju ter povečanju sredstev za zdravljenje in nego;

77.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija načrtovala objavo več študij o potrebah invalidov in otrok z učnimi težavami, ki obravnavajo več socialnih vidikov, vključno z njihovim izobraževanjem in usposabljanjem;

78.   poziva države članice, da dejavno uveljavljajo politiko za zmanjšanje slabega zdravstvenega stanja, ki ga povzročajo alkohol, tobak in druge dovoljene in prepovedane droge;

79.   se zaveda, da so za politike na področju alkohola, kajenja, zlorabe drog in zdravil na recept v prvi vrsti v pristojne države članice, vendar spodbuja Komisijo, da prevzame proaktivno vlogo pri zbiranju in prenašanju izkušenj posameznih držav članic, kot je bilo predlagano v sporočilu o Strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola, ter začne postopek posvetovanja in odprto javno razpravo o najboljšem načinu za nadaljevanje boja proti pasivnemu kajenju, kot je predlagano v zeleni knjigi z naslovom "K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU";

80.   ponovno poudarja stališča iz svoje zgoraj omenjene resolucije z dne 15. decembra 2005, zlasti glede nevarnosti za javno zdravje, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, psihične bolezni in virus HIV/aids ter glede velike izpostavljenosti škodljivim snovem v mestih in somestjih;

81.   poudarja, da pomen športa za splošno dobro počutje ljudi in preprečevanje številnih bolezni, ki ogrožajo javno zdravje; poziva države članice, naj z naložbami v izboljšave objektov in naprav ljudem omogočijo športno udejstvovanje in spodbujajo zasnovo stanovanjskih naselij, ki ljudem olajšujejo aktivno in samostojno življenje;

82.   priznava, da zloraba alkohola in uživanje drog lahko povzročita socialno izključenost, pahne otroke in družine v revščino ter izpostavlja otroke večjemu tveganju zlorabe;

83.   pozdravlja dejstvo, da sta revščina otrok in socialna izključenost v zadnjih letih v vseh državah članicah postali pomembnejša politična prednostna naloga; vendar poziva Komisijo in države članice, naj določijo količinske cilje za izkoreninjenje zapletenega pojava revščine otrok in dodelijo ustrezna sredstva za njihovo uresničevanje, da se prepreči, da bi se socialna izključenost prenašala iz ene generacije v drugo, pri tem pa posebno pozornost namenijo zapuščenim otrokom, otrokom z ulice in otrokom v institucijah;

84.   verjame, da so visokokakovostne izobraževalne, zdravstvene in socialne storitve, ki podpirajo otroke in njihove družine, vključno s cenovno sprejemljivim otroškim varstvom in dostopom do cenovno sprejemljivih stanovanj, ključne za preprečevanje in zmanjševanje revščine otrok, socialne izključenosti in diskriminacije ter za preprečevanje, da se revščina prenaša iz ene generacije v drugo;

85.   poziva države članice, da posebno pozornost namenijo socialni zaščiti enostarševskih družin, ki so dodatno izpostavljene revščini;

86.   poziva države članice, naj si prizadevajo za dostop otrok do storitev in možnosti, ki bodo zagotovile njihovo sedanjo in prihodnjo blaginjo ter jim omogočile, da v celoti uresničijo svoje zmožnosti; zato poziva države članice, naj si prizadevajo za vključitev osnovnega finančnega izobraževanja v šolske programe;

87.   poziva države članice, naj si prizadevajo za zbiranje podatkov o revščini otrok in analizo položaja otrok, ki so izpostavljeni revščini, zlasti kar zadeva otroke, ki so posebej ogroženi, tj. invalidne otroke, romske otroke, otroke v institucijah, otroke priseljence in otroke z ulice, ter da spremljajo in ocenjujejo svojo politiko na tem področju in zagotavljajo sistematično oceno učinka te politike;

88.   poziva Komisijo, naj nadaljuje z razvojem novih kazalnikov, ki jih je mogoče združiti z obstoječimi kazalniki revščine, da bi omogočili bolj poglobljeno razumevanje revščine otrok;

89.   poudarja, da imajo zdravstvene storitve in splošne socialne storitve ključno vlogo v evropskem socialnem modelu; poziva Komisijo, naj prizna to vlogo pri izvajanju zakonodaje na področju notranjega trga in konkurence; opozarja na nezadostno financiranje teh storitev, zlasti v nekaterih vzhodnoevropskih državah članicah;

90.   meni, da lahko zaradi liberalizacije zdravstvenih storitev pride do večjih neenakosti pri dostopanju do kakovostnega zdravstvenega varstva;

91.   poziva države članice, da povečajo profil kreditnih zadrug, da se pripomore k ponudbi varnega in urejenega okolja posameznikom, v katerem lahko varčujejo in si izposojajo denar ter preprečuje vedno bolj problematičen pojav osebnih dolgov; poziva države članice, naj si prizadevajo za pravico posameznika do odprtja bančnega računa ob razumnih pristojbinah, ker je odprtje računa bistveno sredstvo za udeležbo pri gospodarskih dejavnostih in v družbenem življenju;

92.   ugotavlja, da trgovina z ljudmi povzroča veliko trpljenja, in poziva države članice, naj izvršujejo zakonodajo, ki preprečuje trgovino z ljudmi in diskriminacijo, ponovno vključijo žrtve trgovine z ljudmi v družbo, okrepijo čezmejno sodelovanje ter zlasti da podpišejo, ratificirajo in izvajajo Konvencijo o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi; poziva države članice, da takoj dajo prednost zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, zlasti z otroki, in uresničevanju njihovih temeljnih človekovih pravic;

93.   pozdravlja predlog direktive Komisije o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, in poziva države članice, da predlagajo zakonodajo in bolje izvajajo veljavno evropsko zakonodajo, da se prepreči izkoriščanje ranljivih delavcev s strani posrednikov delovne sile (t. i. gangmasterjev), ter podpišejo in ratificirajo Konvencijo ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

94.   poziva vse države članice, da zagotovijo azilno politiko, ki temelji na človekovih pravicah, v skladu s Konvencijo o statusu beguncev in drugo zadevno zakonodajo s področja človekovih pravic, pri čemer si morajo prizadevati za odpravo odvisnosti prosilcev za azil od podpore, tako da jim omogočijo delo, ter preučijo razvoj zakonitejših načinov priseljevanja; odločno obsoja nadaljevanje kršitev navedene konvencije in ostale zakonodaje s področja človekovih pravic s strani držav članic;

95.   poziva države članice, da večjo pozornost namenijo brezdomcem, zlasti v zvezi z njihovim dostopom do stanovanj, zdravstvene oskrbe, izobraževanja in zaposlitve;

96.   poziva države članice, naj odpravijo pomanjkljivosti v nudenju pomoči socialnim skupinam, ki se ne morejo vključiti na trg dela, in storitev, ki so jim namenjene, ter si prizadevajo, da bi bile ta pomoč in storitve pravične, trajne in dostopne vsem;

o
o   o

97.   naroča svojemu predsednika, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru za socialno zaščito ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

(1) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (2) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (3) UL C 45 E, 23.2.2006, str. 129. (4) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (5) UL C 261 E, 30.10.2003, str. 136. (6) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 604. (7) UL C 77 E, 26.3.2004, str. 251. (8) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 487. (9) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 131. (10) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 148. (11) UL C 316 E, 22.12.2006, str. 370.