Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje prejšnje resolucije o Uzbekistanu z dne 26. oktobra 2006(1),

–   ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o srednji Aziji (2007–2012),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 15. in 16. oktobra 2007,

–   ob upoštevanju pisem z dne 15. maja 2007 in 3. julija 2007, ki jih je predsednik Parlamenta Hans-Gert Pöttering poslal uzbekistanskemu ministru za zunanje zadeve,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani(2), ki je začel veljati 1. julija 1999,

–   ob upoštevanju klavzule o človekovih pravicah v zgoraj omenjenem sporazumu,

–   ob upoštevanju izjav predsedstva Sveta o položaju človekovih pravic v Uzbekistanu leta 2005 in 2006,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose Uzbekistanu po dogodkih maja 2005 v Andižanu naložil sankcije in jih razširil,

B.   ker uzbekistanska vlada ni izpolnila vseh pogojev, ki jih je Svet določil, ko so bile določene sankcije,

C.   ker je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose na svoji seji 15. in 16. oktobra 2007 za obdobje 12 mesecev obnovil prepoved uvoza orožja, ki je bila določena v Skupnem stališču Sveta 2006/787/SZVP(3), in vizumske omejitve za posameznike iz priloge k Skupnemu stališču Sveta 2007/338/SZVP(4),

D.   ker je Svet istočasno za šest mesecev odpravil prepoved izdaje vizumov za uzbekistanske uradnike, ki je bila določena v prilogi k Skupnemu stališču Sveta 2007/338/SZVP, da bi uzbekistanske oblasti spodbudil k nadaljnjim pozitivnim korakom za izboljšanje stanja človekovih pravic,

E.   ker so v letu 2007 uzbekistanske oblasti s tem, da so pripravile dva kroga pogovorov izvedencev o dogodkih v Andižanu in prvi krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Uzbekistanom, izkazale pripravljenost za pogovore z EU,

1.   ponovno izraža svojo resno zaskrbljenost zaradi stanja človekovih pravic v Uzbekistanu;

2.   ponovno poudarja pomembnost odnosov med EU in Uzbekistanom ter priznava ključno vlogo Uzbekistana v srednjeazijski regiji, vendar poudarja, da morajo ti odnosi temeljiti na vzajemnem spoštovanju načel demokracije, pravne države in človekovih pravic, kot je jasno določeno v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom;

3.   opozarja, da politika usmerjenih sankcij zaenkrat ni dala pozitivnih rezultatov; zato meni, da je upravičeno spodbujanje uzbekistanskih oblasti s šestmesečno odpravo prepovedi izdajanja vizumov uzbekistanskim uradnikom, ki je bila določena v prilogi k Skupnemu stališču Sveta 2007/338/SZVP;

4.   poziva Evropski svet, naj nadzira ta ukrep in po šestih mesecih jasno oceni njegove učinke na odnose med EU in Uzbekistanom ter naj po možnosti na podlagi te ocene sprejme ustrezne sklepe;

5.   pozdravlja splošni napredek v odnosih med EU in Uzbekistanom v letu 2007;

6.   ugotavlja zlasti, da so uzbekistanske oblasti s tem, da so pripravile dva kroga pogovorov izvedencev o dogodkih v Andižanu in prvi krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Uzbekistanom, izkazale pripravljenost za pogovore z EU;

7.   spodbuja uzbekistanske oblasti, naj na področju človekovih pravic dosežejo še dodaten napredek;

8.   poziva uzbekistanske oblasti, naj v celoti izpolnijo svojo mednarodno zavezo k spoštovanju temeljnih svoboščin, svobode tiska in sredstev javnega obveščanja ter pravne države;

9.   izraža svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da je ministrstvo za pravosodje Uzbekistana zavrnilo uradno priznanje urada organizacije Human Rights Watch, ter poziva uzbekistanske oblasti, naj ponovno pretehtajo to odločitev ter tako izkažejo svojo zavezanost razvoju civilne družbe v njihovi državi;

10.   poziva uzbekistansko vlado, naj izpusti petnajsterico uzbekistanskih zagovornikov človekovih pravic, saj je EU zaščito zagovornikov človekovih pravic postavila v ospredje svoje zunanje politike, zlasti s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic, ki so bile sprejete dne 14. junija 2004;

11.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za srednjo Azijo, vladi in parlamentu Uzbekistana in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 466. (2) UL L 229, 31.8.1999, str. 3. (3) Skupno stališče Sveta 2006/787/SZVP z dne 13. novembra 2006 o podaljšanju nekaterih omejevalnih ukrepov proti Uzbekistanu (UL L 318, 17.11.2006, str. 43). (4) Skupno stališče Sveta 2007/338/SZVP z dne 14. maja 2007 o podaljšanju nekaterih omejevalnih ukrepov proti Uzbekistanu (UL L 128, 16.5.2007, str. 50).