(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sveta (11522/2007),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2001)0664)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2002(2),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet ponovno posvetoval s Parlamentom (C6-0246/2007),

–   ob upoštevanju členov 93, 51 in 55(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0444/2007),

1.   odobri predlog Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Svet   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 6 (6)  Države članice priznavajo, da boj proti rasizmu in ksenofobiji zahteva različne vrste ukrepov znotraj celovitega okvira in da ne sme biti omejen na področje kazenskih zadev. Ta okvirni sklep je omejen na boj proti posebno resnim oblikam rasizma in ksenofobije z uporabo kazenskega prava. Kulturne in pravne tradicije držav članic se zlasti na tem področju do neke mere razlikujejo, zato popolna uskladitev kazenskih zakonodaj trenutno ni mogoča. (6)  Države članice priznavajo, da boj proti rasizmu in ksenofobiji zahteva različne vrste ukrepov znotraj celovitega okvira in da ne sme biti omejen na področje kazenskih zadev. Zagotoviti je treba, da se v državi in družbi privzame kultura strpnosti. Ta okvirni sklep je omejen na boj proti posebno resnim oblikam rasizma in ksenofobije z uporabo kazenskega prava. Kulturne in pravne tradicije držav članic se zlasti na tem področju do neke mere razlikujejo, zato popolna uskladitev kazenskih zakonodaj trenutno ni mogoča. Sprememba 2 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Ta okvirni sklep določa minimalno raven usklajenosti, njegovo učinkovitost pa omejujejo odstopanja, ki jih zagotavlja, vključno s tistimi v členu 1(2). Sprememba 3 Uvodna izjava 6 b (novo) (6b)  Zakonodajna politika bi morala odražati dejstvo, da je v demokratični družbi kazensko pravo vedno zadnje sredstvo, in upoštevati vse zadevne vrednote, vključno s pravico do svobode izražanja in pravico vsakega posameznika do enakopravne obravnave in spoštovanja. Sprememba 4 Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)  Če je storilec rasističnega ali ksenofobnega kaznivega dejanja nosilec javne funkcije, bi se to moralo obravnavati kot oteževalna okoliščina. Sprememba 5 Člen 1, odstavek 1, točka (b) (b) zagrešitev dejanja iz točke a) z javnim razpošiljanjem ali razdeljevanjem letakov, slik ali drugega gradiva; (b) javno razpošiljanje ali razdeljevanje letakov, slik ali drugega gradiva z vsebinami, ki predstavljajo dejanje v smislu točk a), c) ali d); Sprememba 6 Člen 1, odstavek 1, točka (e) (e) za namen odstavka 1 se države članice lahko odločijo kaznovati le dejanja, ki so bodisi izvršena na način, ki lahko moti javni mir, bodisi so to grožnje, zmerjanje ali žaljenje; (e) za namen tega odstavka se države članice lahko odločijo kaznovati le dejanja, ki so izvršena kot grožnje, zmerjanje ali žaljenje; Sprememba 7 Člen 1, odstavek 1, točka (f) (f) za namen odstavka 1 naj bi sklic na vero zajel vsaj ravnanje, ki je pretveza za dejanja, usmerjena proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine. (f) za namen tega odstavka, naj bi sklic na vero zajel vsaj ravnanje, ki je pretveza za dejanja, usmerjena proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine. Vendar država članica iz kazenske odgovornosti ne bi smela izvzeti govorov ali ravnanj, ki utegnejo spodbujati sovraštvo. Spoštovanje svobode veroizpovedi ne omejuje učinkovitosti tega okvirnega sklepa. Sprememba 8 Člen 1, odstavek 2 2.  Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa s strani Sveta poda izjavo, da bo kot kaznivo opredelila vsako zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena kaznivih dejanj iz odstavka 1(c) in/ali (d) le, če bo nacionalno sodišče te države članice in/ali mednarodno sodišče dokončno priznalo kazniva dejanja iz teh odstavkov ali če jih bo dokončno priznalo le mednarodno sodišče. 2.  Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa s strani Sveta poda izjavo, da bo kot kaznivo opredelila vsako zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena kaznivih dejanj iz odstavka 1(c) in/ali (d) le, če bo nacionalno sodišče te države članice in/ali mednarodno sodišče dokončno priznalo kazniva dejanja iz teh odstavkov. Sprememba 9 Člen 2, odstavek 2 2.  Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je hujskanje k dejanjem iz člena 1(c) in (d) kaznivo. 2.  Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je hujskanje k dejanjem iz člena 1 kaznivo. Sprememba 10 Člen 5, odstavek 1 1.  Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da so pravne osebe lahko odgovorne za dejanja iz členov 1 in 2, ki jih v njihovo korist stori katera koli oseba, ki deluje bodisi samostojno ali kot del organa te pravne osebe, njen vodilni položaj znotraj te pravne osebe pa temelji na: 1.  Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da so pravne osebe lahko odgovorne za dejanja iz členov 1 in 2, ki jih stori katera koli oseba, katere vodilni položaj znotraj te pravne osebe temelji na: (a) pooblastilu za zastopanje pravne osebe, ali (b) pooblastilu za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe, ali (c) pooblastilu za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe. (a) pooblastilu za zastopanje pravne osebe, ali (b) pooblastilu za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe, ali (c) pooblastilu za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe in ki je delovala v tej vlogi. Sprememba 11 Člen 5, odstavek 2 2.  Poleg že navedenih primerov iz odstavka 1 vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je pravna oseba lahko odgovorna tudi v primeru, ko sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola osebe iz odstavka 1 omogočila, da je njej podrejena oseba v korist te pravne osebe zagrešila dejanja iz členov 1 ali 2. 2.  Poleg že navedenih primerov iz odstavka 1 vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je pravna oseba lahko odgovorna tudi v primeru, ko sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola osebe iz odstavka 1 omogočila, da je njej podrejena oseba, za katere dejanja je po nacionalnem pravu lahko odgovorna pravna oseba, zagrešila dejanja iz členov 1 ali 2. Sprememba 12 Člen 5, odstavek 3 3.  Odgovornost pravne osebe iz odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci ali pomagači pri dejanjih iz členov 1 in 2. 3.  Odgovornost pravne osebe iz odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci, napeljevalci ali pomagači pri dejanjih iz členov 1 in 2. Sprememba 13 Člen 7 a (novo) Člen 7a Minimalne zahteve 1.  Države članice lahko v boju proti rasizmu in ksenofobiji sprejmejo ali ohranijo višjo raven zaščite, kot je ta, ki izhaja iz določb tega okvirnega sklepa. 2.  Izvajanje tega okvirnega sklepa ni v nobenem primeru razlog za znižanje ravni zaščite, ki jo države članice že zagotavljajo na področjih, ki jih ureja ta okvirni sklep. 3.  V tem okvirnem sklepu se ničesar ne sme razlagati, kot da vpliva na kakršne koli obveznosti držav članic v skladu z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije z dne 7. marca 1966. Države članice izvajajo ta okvirni sklep v skladu s temi obveznostmi. Sprememba 15 Člen 7, odstavek 2 2.  Ta okvirni sklep od držav članic ne sme zahtevati, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli v zvezi s svobodo združevanja in svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, kakor izhajajo iz ustavnih tradicij, ali s pravili, ki urejajo pravice in odgovornosti tiska ali drugih medijev in postopkovna jamstva zanje, kadar so ta pravila povezana z določitvijo ali omejitvijo odgovornosti. 2.  Ta okvirni sklep od držav članic ne sme zahtevati, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s skupnimi temeljnimi načeli držav članic v zvezi s svobodo združevanja in svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, kakor izhajajo iz ustavnih tradicij, ali s pravili, ki urejajo pravice in odgovornosti tiska ali drugih medijev in postopkovna jamstva zanje, kadar so ta pravila povezana z določitvijo ali omejitvijo odgovornosti. Sprememba 16 Člen 9, odstavek 1 1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev svoje sodne pristojnosti v zvezi z dejanji iz členov 1 in 2, kadar: 1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev svoje sodne pristojnosti v zvezi z dejanji iz členov 1 in 2, kadar: (a) je dejanje storjeno v celoti ali deloma na njenem ozemlju; ali (a) je dejanje storjeno v celoti ali deloma na njenem ozemlju; ali (b) je storilec njen državljan; ali (b) je storilec njen državljan; ali (c) je dejanje storjeno v korist pravne osebe, ki ima svoj sedež na ozemlju te države članice. (c) je glavna uprava pravne osebe, ki se lahko šteje za odgovorno, na ozemlju te države članice. Sprememba 17 Člen 10, odstavek 3 3.  Svet pred iztekom treh let po roku iz člena 10(1) pregleda ta okvirni sklep. Zaradi priprave tega pregleda se Svet pri državah članicah pozanima, ali je prišlo do težav pri pravosodnem sodelovanju v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 1(1). Poleg tega Svet lahko zaprosi Eurojust, naj predloži poročilo o tem, ali so razlike med nacionalnimi zakonodajami povzročile težave pri pravosodnem sodelovanju med državami članicami na tem področju. 3.  Svet pred iztekom treh let po roku iz člena 10(1) pregleda ta okvirni sklep. Za pripravo tega pregleda se Svet pri državah članicah pozanima, ali je prišlo do težav pri pravosodnem sodelovanju v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 1(1) in se posvetuje z Evropskim parlamentom. Svet pri pregledu upošteva mnenja Evropske agencije za temeljne pravice in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju. Poleg tega Svet lahko zaprosi Eurojust, naj predloži poročilo o tem, ali so razlike med nacionalnimi zakonodajami povzročile težave pri pravosodnem sodelovanju med državami članicami na tem področju. Sprememba 18 Člen 12 12.  Ta okvirni sklep se uporablja na Gibraltarju. 12.  Ta okvirni sklep se uporablja tudi na Gibraltarju.

(1) UL C 75 E, 26.3.2002, str. 269. (2) UL C 271 E, 12.11.2003, str. 558.