Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem" (KOM(2006)0134),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem" (KOM(2007)0621) ("Agenda 21"),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2005 o novih načrtih in izzivih za trajnostni evropski turizem(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0399/2007),

A.   ker je v Pogodbi ES turizem enkrat omenjen kot dejavnost, za katero lahko veljajo "ukrepi" (člen 3 Pogodbe ES), čeprav se ne razume, da bi spadal v pristojnost EU ali predstavljal posebno politiko EU,

B.   ker ima Skupnost pristojnost ukrepanja za zagotavljanje učinkovitega delovanja notranjega trga, vključno s turističnimi storitvami (člen 95 Pogodbe ES), pri čemer je pri tem zelo pomemben vidik varstva potrošnikov,

C.   ker je turistični sektor na stičišču številnih politik EU, ki bistveno vplivajo na to, kako učinkovit je turizem in v kolikšni meri lahko prispeva k rasti, zaposlovanju ter socialni in ozemeljski koheziji,

D.   ker je ne glede na dejstvo, da je Parlament v prej omenjeni resoluciji jasno opredelil vodilna načela evropske politike trajnostnega turizma, treba nekatere posamezne vidike te politike izpostaviti, da bi bili lahko hitreje uresničeni,

E.   ker je skupina za trajnostni turizem februarja 2007 predstavila poročilo s smernicami, ki bodo Komisiji služile kot osnova pri oblikovanju Agende za trajnostni in konkurenčni evropski turizem,

F.   ker za turizem ni bilo mogoče razviti skladnega pristopa več politik na ravni EU, kar je povzročilo škodo in nezadosten razvoj tega sektorja ter povečalo nevarnost, da Evropa v tem sektorju izgubi svoj tržni delež,

G.   ker je v korist trajnostnega razvoja treba odločno poudariti okoljsko in družbeno razsežnost turizma,

H.   ker se položaj v nekaterih priljubljenih evropskih turističnih destinacijah poslabšuje, saj prihaja včasih do hudih in nasilnih dogodkov, zaradi katerih ti kraji postajajo manj zanimivi,

I.   ker Pogodba o delovanju Evropske unije v členu 176b podeljuje EU in zlasti Evropskemu parlamentu več pristojnosti na področju turistične politike,

J.   ker je treba poudariti pomembno vlogo, ki jo ima lahko turizem pri spodbujanju vključevanja v družbo in integracije najbolj zapostavljenih skupin prebivalcev,

Turizem in vizumska politika EU

1.   poudarja pomen turizma za Evropo, vključno s turizmom iz tretjih držav;

2.   zlasti poudarja potrebo po poenostavitvi postopkov za pridobitev vizuma na podlagi vzajemnosti kakor tudi po znižanju stroškov za turistične vizume za vstop v države članice;

3.   opozarja na možnost, da države članice kot novo sredstvo za spodbujanje turizma iz tretjih držav, ki mejijo na Unijo, uporabijo Uredbo (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije(2);

4.   poziva države članice, ki so pogodbenice Schengenskega sporazuma, da vzpostavijo skupne konzularne pisarne za izdajanje vizumov prosilcem iz držav, ki niso članice EU, da zagotovijo enak način dela in enaka merila za dodeljevanje vizumov v teh pisarnah ter izboljšajo kakovost sprejema prosilcev, pri čemer imamo v mislih na primer naročanje na razgovor, potek razgovora in časovno omejitev za obravnavo vlog, saj bi to prispevalo k znatnemu proračunskemu prihranku za države članice;

5.   poudarja, da bi bilo treba v predlogu o Vizumskem zakoniku Skupnosti(3) pregledati število in vrsto dokumentov, ki se zahtevajo od prosilcev;

6.   močno priporoča, da bi vizumska politika EU izhajala iz predpostavke o izdajanju vizumov za večkratni vstop;

7.   poudarja, da organizatorji potovanj in prevozna podjetja potrebujejo vizume za daljši čas z veljavnostjo vsaj enega leta, da lahko najamejo ustrezno osebje, ki bo lahko izpolnilo potrebe strank; vztraja, da je treba ohraniti in spodbujati izdajanje vizumov za skupine;

8.   poziva schengenske države članice, da poenostavijo postopke za pridobitev vizuma za schengensko območje turistom, ki so jim že bili izdani vizumi za države članice zunaj schengenskega območja ali so že prispeli v te države, ter poziva države članice zunaj schengenskega območja, da storijo enako za imetnike schengenskih vizumov;

9.   kljub temu priznava, da mora biti poenostavitev in uskladitev postopkov za izdajanje vizumov ter splošno olajšanje vstopa v EU za turiste iz tretjih držav združljiva z varnostnimi pravili, potrebnimi za boj proti nezakonitemu priseljevanju, terorizmu in organiziranemu, predvsem čezmejnemu kriminalu;

Statistični podatki

10.   opozarja, da nujno potrebujemo ustrezne, zanesljive, enotne in aktualne podatke o turizmu, ki bodo omogočali, da se v javnem in zasebnem sektorju sprejmejo ključne strateške in upravne odločitve, kakor tudi na na potrebo po ustreznih spremljevalnih ukrepih in usmeritvah na ravni EU, da bo Evropa ostala prva destinacija v mednarodnem merilu in bo spet konkurenčna;

11.   poziva k reviziji Direktive Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma(4) za bolj usklajeno zbiranje podatkov po državah članicah tako glede njihove količine kot kakovosti;

12.   pozdravlja pobudo za posodobitev pravnega okvira v zvezi z turizmom z novo uredbo, ki bi se enotno izvajala po vsej EU; poudarja, da je treba to reformo izvesti hitro;

13.   poziva Komisijo, naj preuči možnosti spodbujanja držav članic k vzpostavitvi satelitskih računov za turizem, saj takšni ukrepi omogočajo natančno primerjavo turizma z drugimi ekonomskimi sektorji ter prispevajo k boljšemu razumevanju resnične razsežnosti in vrednosti turistične industrije;

14.   poudarja potrebo po boljšem poznavanju pomena, ki ga ima turizem za gospodarstvo in regionalni razvoj; poziva države članice, da v celoti sprejmejo satelitske račune za turizem in vsako leto posodabljajo statistiko, da bodo na voljo pravočasni in ustrezni podatki, ki bodo pripomogli k popolni in dosledni vključitvi turizma v gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja;

15.   poziva Komisijo, naj preuči potrebo po zbiranju statističnih podatkov in podatkov o kakovosti, ki bodo omogočili presojo vpliva turizma na gospodarstvo, okolje in kakovost življenja prebivalcev priljubljenih turističnih destinacij;

16.   poziva Komisijo, naj objavi poročilo o različnih nacionalnih programih, ki se s specifičnimi predpisi o urbanističnem načrtovanju in novogradnji izvajajo za zaščito naravnih in zgodovinskih spomenikov; po potrebi naj za ta območja objavi smernice in s tem spodbudi najboljšo prakso;

17.   poziva Komisijo, naj pripravi usklajeno preglednico stanja naravnih in zgodovinskih spomenikov, zlasti posledic turizma na njih, da bi uredili obisk turistov in spomenikom zagotovili primerno ohranjanje in jih predali prihodnjim generacijam;

18.   poziva države članice, naj pospešujejo regionalno načrtovanje, s katerim bi se pomagalo preprečiti oblikovanje projektov, namenjenih množičnemu turizmu, ki lahko zelo škodujejo varstvu narave ter ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine, niso pa del lokalnih skupnosti in teh tudi ne vključujejo,

Usklajeni standardi kakovosti za namestitvene zmogljivosti v Evropi

19.   ugotavlja, da v državah članicah EU obstajajo zelo različni sistemi kategorizacije, in meni, da te razlike z vidika potrošnika negativno učinkujejo na zanesljivost industrije in na preglednost;

20.   ugotavlja, da je z vidika potrošnikov sistem kategorizacije pomemben instrument pri izbiri hotela ali druge namestitve; zato meni, da je pomembno, da lahko brez težav dostopajo do točnih podatkov o pomenu kategorizacije v različnih državah in da se njihove potrebe natančno upoštevajo;

21.   meni, da je smotrno in možno oblikovati skupno osnovo in skupna merila, ki bi strankam ob potovanju v tujino pomagali pri izbiri na podlagi jasnih in preverljivih meril v zvezi s kategorizacijo;

22.   v zvezi s tem opozarja, da bi glede na veliko število meril v nekaterih nacionalnih in regionalnih sistemih poenostavitev sedanjih standardov pripomogla k jasnim in enostavnim informacijam za stranko, pa tudi k večji preglednosti v zvezi s turistično nastanitvijo;

23.   poziva evropski gostinsko-hotelirski sektor, naj:

24.   poziva lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, naj vsakič, ko v okviru ustreznih javnih/zasebnih partnerstev sodelujejo pri sistemih kategorizacije, s primerjanjem obstoječih sistemov kategorizacije podprejo napore evropskega gostinsko-hotelirskega sektorja, tako glede preglednosti kot zbliževanja teh sistemov;

25.   se zaveda, da bi bilo na ravni EU zelo težko doseči skupno kategorizacijo, saj obstajajo, prvič, zelo različni tipi hotelov in različne možnosti turistične nastanitve kot posledica lokalnih pogojev, kulture in čustvenega dojemanja, ter so, drugič, aktualni načrti klasifikacije zelo različno zasnovani;

26.   vseeno meni, da bi lahko posebne smernice, ki bi temeljile na skupnih in enotnih merilih za vso EU, upoštevale tako interese potrošnika kot okoljevarstvene zahteve in lokalne značilnosti;

27.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju s hotelsko industrijo, gostinstvom (npr. združenjem hotelov, restavracij in podobnih ustanov v Evropi HOTREC) in evropskimi organizacijami za varstvo potrošnikov pripravi metodologijo za minimalne standarde varnosti in kakovosti nastanitvenih storitev; poudarja, da bi takšna metodologija lahko vključevala uvedbo znaka ES za nastanitev na osnovi vseevropskih skupnih meril, ki bi potrošnikom zagotavljala minimalno raven kakovosti v kateri koli državi članici, ki jo obiščejo;

Sistemi upravljanja kakovosti

28.   poziva predstavnike gostinsko-hotelirskega sektorja, naj nadaljujejo zastavljeno delo za oblikovanje evropskega okvira za sisteme upravljanja kakovosti in redno obveščajo institucije Skupnosti o doseženem napredku;

29.   spodbuja zainteresirane strani v evropskem gostinstvu in hotelirstvu, da tudi v prihodnje razvijajo evropske standarde, med drugim za lažje informiranje prejemnikov in kakovostnejše storitve; poziva Komisijo in države članice poziva, naj po potrebi podprejo njihovo prizadevanje;

30.   poziva lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, naj vsakič, ko v okviru ustreznih javnih/zasebnih partnerstev sodelujejo pri sistemih kakovosti, podprejo zastavljeno delo evropskega gostinsko-hotelirskega sektorja za oblikovanje evropskega okvirja za sisteme vodenja kakovosti;

31.   pozdravlja dejstvo, da število oznak za varovanje okolja narašča, vendar meni, da vedno več oznak na lokalni ravni lahko zmede turiste in slabo vpliva na preglednost ter da zato obstaja potreba po boljši informiranosti turistov in združitev sedanjih oznak, da bodo lažje razpoznavne na mednarodni ravni;

32.   poziva Komisijo, naj v sodelovanju z združenjem gostinske industrije HOTREC promovira oznake različnih tipov turistične nastanitve, ki jih podeljujejo v različnih državah članicah, in spodbuja modele kakovosti, ki so se drugje izkazali kot učinkoviti (na primer Qualmark na Novi Zelandiji), da se na ta način poveča prepoznavnost;

33.   poziva Komisijo, države članice in zainteresirane strani, naj s predstavitvami najboljše prakse, njenim prenašanjem in spodbudami vodilnim v industriji prispevajo k še boljšim trajnostnim oznakam, podeljenim na podlagi gospodarskih, družbenih, ozemeljskih, okoljskih in kulturnih meril;

34.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo ekoloških oznak za turistične objekte, območja in storitve;

Varstvo potrošnikov

35.   se zaveda dejstva, da si vedno več turistov rezervira potovanje (prevoz, nastanitev itd.) neposredno prek elektronskih sredstev in se izogiba posrednikom – organizatorjem potovanj in potovalnim posrednikom – katerih tržni delež se zmanjšuje (z 98 % leta 1997 na 60 % leta 2007), čeprav zanje še vedno veljajo predpisi, kot je na primer Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih(5); poudarja, da je treba to anomalijo popraviti in v Direktivo 90/314/EGS vključiti vse spletne strani, ki ponujajo več kot eno storitev, na primer storitve nizkocenovnih letalskih prevoznikov in drugih akterjev na tem trgu;

36.   zato pozdravlja delovni dokument Komisije z dne 26. julija 2007 o reviziji Direktive 90/314/EGS, ki obravnava vprašanja različnih predpisov, ki veljajo za tradicionalne organizatorje potovanj in ponudnike dinamičnih paketov prek interneta;

37.   poudarja vedno večjo vlogo novih tehnologij v turističnem sektorju, zlasti za trženje turističnih proizvodov, pa tudi za uveljavitev in razvoj kulturnih dobrin in prireditev;

38.   meni, da hiter razvoj uporabe informacijskih tehnologij za turistične storitve zahteva pripravo predpisov za varstvo potrošnika in osebnih podatkov pri elektronskih rezervacijah, za kar bi morda morala Komisija najprej izvesti predhodno analizo tega trga; meni, da bi morali ti predpisi zaščititi pravice internetnih uporabnikov in njihove osebne podatke, morali pa bi tudi zagotoviti, da potrošnik prejme resnične – in ne varljive – najnovejše in nedvoumne informacije; zaradi tega v interesu varstva potrošnikov priporoča podeljevanje certifikatov kakovosti spletnim stranem, ki ponujajo informacije in elektronske turistične storitve (rezervacije in plačila);

39.   poudarja pozitivno vlogo organizacij, ki so dejavne na področju socialnega turizma, in meni, da bi bilo treba njihovo dejavnost spodbujati in podpirati;

40.   pozdravlja predlog Komisije z dne 7. junija 2007 o Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (KOM(2007)0303), s katerim se bo sedanji regulativni okvir razširil na nove dolgoročne počitniške proizvode, ki so se v zadnjih letih pojavili na trgu, in na določene transakcije, povezane s časovnim zakupom, kot sta nadaljnja prodaja in zamenjava; meni, da se bo s predlogom povečala zaščita potrošnikov v turističnem sektorju in ustvarili enaki pogoji za zaščito poštene industrije časovnega zakupa pred nelojalno konkurenco;

41.   obžaluje, da ni posebnega pravnega instrumenta, ki bi obravnaval varnost storitev, kar bi bilo ključnega pomena v turističnem sektorju, ter poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo možnost reševanja tega vprašanja in s tem odgovorijo na zaskrbljenost več poslancev Parlamenta,

42.   poziva Komisijo, naj izvede evropsko promocijsko kampanjo o varnosti v cestnem prometu, s katero bi opozorili na nove skupne nadzorne ukrepe, in tako turiste obvesti o razlikah v predpisih, veljavnih v državi članici, ki ni država njihovega prebivališča;

43.   poziva Komisijo, naj poenostavi postopke za analizo tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) ter upošteva potrebe malih in zlasti mikro podjetij;

Zdravstveni turizem

44.   poudarja, da je treba za promocijo zdravstvenega turizma uporabiti vse razpoložljive programe Skupnosti, vključno z drugim programom ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008-2013)(6);

45.   poudarja, da je treba zavarovalnicam omogočiti večjo vlogo pri podpiranju zdravstvenega turizma; poleg tega poudarja, da je treba zavarovalnice podpreti pri njihovem iskanju rešitev za čezmejno sodelovanje pri financiranju zdravstvenega turizma;

46.   meni, da je zaradi manjšega zanimanja za zdravstveni turizem treba sprejeti posebno direktivo Skupnosti, s katero bi posebno mesto namenili pomenu in uporabi termalnih vrelcev in splošneje vlogi zdravstvenega turizma in termalnega zdravljenja kot dela turističnih zmogljivosti v državah članicah, ki presega zgolj vidik zdravja, socialne varnosti in zavarovalnic; na ta način bi lahko sprostili ustrezne finančne vire, ki bi temu strateško pomembnemu sektorju v gospodarstvu držav članic dali nov razvojni zagon in posledično nova, številna neposredna in posredna delovna mesta;

Dostopen turizem

47.   pozdravlja pobude, da se na evropski ravni uskladijo informacije o dostopnem turizmu, ki bi turistom z omejeno mobilnostjo in njihovim družinam omogočile, da poiščejo informacije o dostopnosti turističnih destinacij; poziva vse države članice, ponudnike turističnih storitev ter nacionalne in lokalne turistične organizacije, da se pridružijo tem pobudam in/ali jih podprejo;

48.   obenem poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, če bi bilo glede na nesrečne dogodke, ki so jih sprožili evropski turisti v evropskih turističnih destinacijah, izvedljivo pripraviti listino o pravicah in dolžnostih evropskih turistov in evropski kodeks za turistična podjetja;

49.   poziva Komisijo in države članice, da začnejo postopek uvedbe posebne oznake ES "dostop za vse", ki bi jamčila osnovno dostopnost objektov za turiste z omejeno mobilnostjo in bi zajemala na primer ponudbe nastanitve, restavracij, objektov za prosti čas in naravnih spomenikov, dvoran, spomenikov, muzejev itd.;

50.   nadalje poudarja potrebo po varstvu, ohranjanju in obnovi evropske kulturne dediščine ter poziva k strožjemu upravljanju teh lokacij in strožjim pogojem za njihov obisk; zavzema se tudi za še dodatno prizadevanje, da te lokacije postanejo dostopnejše za invalidne osebe, ki se v vedno večjem številu udeležujejo turističnih potovanj;

51.   poziva Komisijo, da na podlagi že opravljenega dela, izkušenj in najboljših praks na nacionalni in lokalni ravni pripravi ter ob upoštevanju dosežkov s prometnega področja na ravni EU pripravi sporočilo z akcijskim načrtom o spodbujanju oznake ES "dostop za vse";

52.   meni, da je dostopnost turističnih destinacij odvisna tudi od obstoječih ali razpoložljivih prevoznih storitev, zato poziva Komisijo, naj za oblikovanje nove evropske turistične politike in razvoj evropske prometne politike ustrezno upošteva ovire, ki vplivajo na dostopnost regij s posebnimi naravnimi in geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije, otoške in gorske regije ter redko poseljene najsevernejše regije;

Trajnosten turizem v družbenem, gospodarskem in okoljskem vidiku

53.   opozarja na potrebo po novi turistični politiki, ki bo zagotovila trajnost evropskega turizma v gospodarskem, družbenem, ozemeljskem in kulturnem smislu; v skladu s tem odobrava posebne korake Komisije za spodbujanje gospodarske in družbene trajnosti evropskega turizma ter pozdravlja pobudo Komisije za pripravo Agende za trajnostni in konkurenčni evropski turizem;

54.   pozdravlja dejstvo, da Komisija poziva k promociji trajnostnega turizma, ter poudarja, da je družbena, gospodarska in okoljska trajnost temeljni pogoj za razvoj in ohranjanje turistične dejavnosti;

55.   vztraja, da je treba podpreti in promovirati bolj trajnostne in družbeno odgovornejše prakse v turistični industriji, pa tudi oceniti njihovo učinkovitost, ker bo to omogočilo, da se bo v prenovljeni lizbonski strategiji turizmu namenilo več pozornosti;

56.   poudarja, da mora trajnostni turizem lokalnemu gospodarstvu, zlasti v prikrajšanih regijah, ponuditi dolgoročen vir prihodka, pomagati pri spodbujanju stabilnih delovnih mest s pravicami delavcev in podpreti druge gospodarske dejavnosti (v celotni proizvodni verigi), a hkrati zaščititi in povečati kulturno, zgodovinsko, pokrajinsko in okoljsko dediščino;

57.   pozdravlja pobudo Komisije, katere rezultat je predlog Agende za trajnostni in konkurenčni evropski turizem, ki naj bi predstavljala podlago za turistično politiko; poziva Komisijo, naj za države članice pripravi vodič za boljšo politično koordinacijo pri razvoju turizma na državni, regionalni in lokalni ravni ter podkrepi trajnost turistične dejavnosti;

58.   poudarja, da mora zaradi ogroženosti okolja, posebno z emisijami ogljikovega dioksida, pri oblikovanju okoljske politike z izobraževanjem turistov o okoljevarstvenih vprašanjih sodelovati tudi turistična industrija;

59.   meni, da je turizem z vedno večjim številom potovanj delno odgovoren za škodo, povzročeno okolju; poudarja, da bi morali predstavniki turističnega sektorja sodelovati pri okoljevarstvenih dejavnostih in njihovem načrtovanju;

60.   poziva Komisijo k turističnemu sodelovanju s sosednjimi državami (vzhodnoevropske države in države sredozemske regije) in državami iz evropske sosedske politike; Komisijo poziva tudi, da s tujimi neposrednimi naložbami EU in mešanimi družbami na področju turizma v skladu s strategijo razvoja trajnostnega turizma tudi v prihodnje podpira države v razvoju z nizkimi in srednjimi dohodki;

Pravice potnikov

61.   meni, da na ravni EU obstajajo številna pravila glede pravic potnikov v zračnem prometu, ki omogočajo večjo dostopnost in ponujajo pravično nadomestilo v primeru zamude ali odpovedi, pa tudi v primeru nesreče;

62.   poudarja, da si Parlament zdaj prizadeva za številne dodatne določbe, ki bi povečale podobne pravice železniških in ladijskih potnikov, kar bi pripomoglo k usklajenemu sistemu na ravni EU;

63.   poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za obveščenost potnikov in zlasti za pravilno izvajanje pravic potnikov, še posebej potnikov v zračnem prevozu; poziva še, da države članice zagotovijo lahko dostopne arbitražne mehanizme za primere, v katerih organizator, ki ne izpolni obveznosti, ne plača odškodnine;

64.   poziva Komisijo, da razmisli o tem, kako bi lahko na ravni EU zaščitili potnike, ki trpijo posledice zaradi neizpolnjevanja obveznosti čarterskega operaterja, posrednikov ali rednih letalskih prevoznikov kot posledice njihovega stečaja ali namerne zlorabe; predlaga, da se na podlagi jasnih meril, ki jih Komisija opredeli po posvetovanju s prevozniki in/ali turističnimi podjetji ter organizacijami za varstvo potrošnikov, za celotno Unijo pripravi črna lista takšnih operaterjev;

Promocija evropskih turističnih destinacij

65.   pozdravlja dejstvo, da je bil s finančno pomočjo Komisije vzpostavljen evropski portal turističnih destinacij; poziva Komisijo, naj še naprej pomaga pri promociji Evrope kot turistične destinacije ali zbirke privlačnih turističnih destinacij, na primer z uvedbo in reklamiranjem posebne znamke o Evropi ter dogovori in kanali za zbiranje informacij o evropskih turističnih destinacijah in njihovo posredovanje turističnim delavcem izven Evrope;

66.   pozdravlja izvedbo letnega izbora za izstopajoče evropske turistične destinacije ("evropska destinacija odličnosti"), kot je predlagano v zgoraj omenjeni resoluciji; meni, da so takšne pobude koristne, saj se z njimi veča prepoznavnost evropskih destinacij, njihove raznolikosti in bogastva; poudarja, da bi morala EU vsakič, ko se za to ponudi priložnost, promovirati manj znane destinacije, zlasti v novih državah članicah;

67.   glede na potrebo po zaščiti kakovostnega turizma v priljubljenih evropskih turističnih destinacijah se zavzema, da se ta pobuda uporabi za razvoj odgovornega in trajnostnega turizma v vseh turističnih regijah EU;

68.   poziva Komisijo in države članice, da izboljšajo čezmejno infrastrukturo, vključno z rekreacijskimi (celinskimi) plovnimi potmi, saj je tovrstna infrastruktura ključnega pomena za evropski turistični sektor;

69.   poziva Komisijo, naj odločneje promovira evropsko prometno in industrijsko dediščino;

70.   zato podpira pobude za večjo prepoznavnost evropske kulturne dediščine, kot so na primer evropske kulturne poti Sveta Evrope, in vztraja, da je treba poskrbeti za njihovo večjo prepoznavnost; v ta namen predlaga, da se podpre nastanek zaščitnega znaka evropske dediščine, s katerim bi poudarili evropsko razsežnost znamenitosti in spomenikov v Evropski uniji;

71.   poudarja, da je treba nujno zaščititi tradicionalno kulturo, predvsem ogroženo ljudsko umetnost, obrt, poklice in znanje, ki so bistvena za ohranitev nacionalne identitete in turistične privlačnosti podeželja;

72.   poziva Komisijo, naj promovira evropske destinacije v državah, kjer vrhunec sezone sovpada z evropsko nizko sezono, in da preuči možnost sklenitve sporazumov s temi tretjimi državami, npr. memorandumov o soglasju, kot načina za razvoj turističnih tokov z optimalno sezonsko porazdelitvijo;

73.   poziva Komisijo, naj poudari kulturno razsežnost evropskega turizma in promovira evropske spomenike s seznama svetovne dediščine UNESCO kot dokaze evropske kulture;

74.   poziva Komisijo, naj kot primer okolju prijazne mobilnosti v turističnem sektorju in kot simbol ponovne združitve Evrope promovira čezmejno spominsko kolesarsko pot vzdolž nekdanje železne zavese;

Razvoj turizma

75.   poziva Komisijo, države članice, regije, lokalne oblasti in turistično industrijo, da uskladijo politike z neposrednim ali posrednim vplivom na turizem, med seboj tesneje sodelujejo, za razvoj evropskega turizma bolje uporabijo razpoložljive evropske finančne instrumente za obdobje 2007–2013, se osredotočijo na konkurenčnost turistične industrije in turističnih destinacij, razvijajo turistična podjetja, storitve, zmogljivosti, nova delovna mesta, mobilnost in poklicno usposabljanje v turističnem sektorju, gospodarsko diverzifikacijo in razvoj evropskih regij, zlasti tistih z omejenimi možnostmi;

76.   poziva Komisijo, naj sestavi poročilo o tem, kako programi in predlogi v okviru drugih politik Skupnosti lahko vplivajo na turistično industrijo, in sicer kot vodilo za celovito in enotno delovanje v tem sektorju in preprečevanje drobljenja evropske turistične politike;

77.   vabi zainteresirane strani, da promovirajo turistične destinacije v državah pristopnicah, vendar vztraja, da mora biti vsako financiranje EU v zvezi s turizmom pogojeno s promocijo standardov visoke kakovosti za turistične storitve;

78.   se zaveda prednosti počitnic z avtobusnim prevozom za turiste z nižjimi dohodki in za razvoj turizma v regijah, kjer ni regionalnih letališč ali železnice; opozarja na poseben položaj majhnih in srednje velikih avtobusnih podjetij glede na Uredbo (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom(7), zlasti za krožna potovanja; poziva Komisijo, naj obravnava to vprašanje in preuči možnost preložitve počitka na čas po končanem krožnem potovanju (ki ne presega 12 dni);

79.   poudarja, da bi morala biti mala in srednje velika podjetja bolj vključena v turistično podjetniške dejavnosti in da bi se morala poiskati možnost za poenostavitev postopkov za pridobivanje finančne podpore; nadalje poudarja, da bi morala biti EU pokroviteljica posebnega usposablja in tečajev za prikaz najboljše prakse po regijah, še zlasti v novih državah članicah;

80.   predlaga, da Komisija preuči možnosti za uvedbo posebne vozovnice za mlade Evropejce, štipendiste programov Erasmus, Leonardo in Comenius ali prostovoljce evropske civilne službe v EU, da bi jim olajšali potovanja in seznanjanje z državo gostiteljico;

81.   poudarja, da je treba te možnosti razvijati in promovirati, saj je program Leonardo da Vinci v turističnem sektorju številnih držav edini te vrste; je prepričan, da bi to bistveno pripomoglo k boljšemu izobraževalnemu programu; meni, da je poleg izvajanja programa treba opraviti tudi pregled doseženih rezultatov;

Razno

82.   glede na napovedane obsežne spremembe v demografski strukturi EU ponovno opozarja na potrebo po izvajanju evropskega programa za izvensezonski upokojenski turizem, ki bi izboljšal kakovost življenja naših starejših občanov, ustvaril delovna mesta ter povečal povpraševanje in rast evropskega gospodarstva; program bi lahko poimenovali "Odisej";

83.   odobrava načrte Komisije za lažje sodelovanje akterjev, ki širijo znanje, npr. univerz, raziskovalnih institutov ter javnih in zasebnih agencij s področja turizma, za večjo mobilnost širom Evrope v obliki nad-nacionalnega usposabljanja, delovne prakse in izmenjav ter s pripravo in nadgradnjo učnih metod, gradiva in vsebine;

84.   poziva Komisijo, naj naroči celostno presojo vplivov v zvezi s časovno in regionalno razporeditvijo počitnic v Evropi;

85.   poudarja, da mora Skupnost podpirati države članice, v katerih so turistično industrijo prizadele naravne nesreče;

86.   poudarja, da ima večjezičnost pomembno vlogo v turistični politiki, in se zavzema za to, da bi bile informacije o obisku znamenitosti pripravljene v čim večjem številu jezikov Evropske unije;

o
o   o

87.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 325. (2) UL L 405, 30.12.2006, str. 1. (3) Predlog Komisije z dne 19. julija 2006 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem zakoniku Skupnosti (KOM(2006)0403). (4) 1 UL L 291, 6.12.1995, str. 32. (5) UL L 158, 23.6.1990, str. 59. (6) Sklep št. 1350/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013) (UL L 301, 20.11.2007, str. 3). (7) UL L 102, 11.4.2006, str. 1.