Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročil treh delovnih skupin Medvladnega foruma o podnebnih spremembah z naslovi "Ublažitev podnebnih sprememb", "Vplivi, prilagoditev in ranljivost" ter "Osnove fizikalnih ved", objavljenih leta 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o pomoči EU za trgovino(1),

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o omejevanju globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija – Pot do leta 2020 in naprej(KOM(2007)0002),

–   ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (KOM(2006)0818),

–   ob upoštevanju Sternovega poročila o ekonomiki podnebnih sprememb, ki je bilo predstavljeno dne 30. oktobra 2006,

–   ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o trajnostnem razvoju z naslovom "Biogoriva – zdravilo slabše od bolezni?" z dne 11. in 12. septembra 2007

–   ob upoštevanju predstavitev sopredsednika delovne skupine III Medvladnega foruma o podnebnih spremembah Berta Metza ter drugih strokovnjakov, ki jih je imenoval Parlament, med predstavitvijo o trgovini in podnebnih spremembah z dne 27. junija 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2006 o letnem poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih tretjih držav proti Skupnosti (2004)(2),

–   ob upoštevanju svojih resolucij o dvostranski trgovini in naložbenih odnosih, zlasti resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih v trgovinskih odnosih med EU in Kitajsko(3) ter resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropsko unijo z Indijo(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o zmanjševanju vpliva letalstva na podnebne spremembe(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2005 o uspešnem boju proti globalnim podnebnim spremembam(6),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0409/2007),

A.   ker ekonomski in ekološki vpliv podnebnih sprememb postajata zaskrbljujoča in ker mora EU, ki je že prevzela vodilno politično vlogo na tem področju, podvojiti svoja prizadevanja,

B.   ker se ocenjuje, da zmanjšanje svetovnih emisij čeprav že do leta 2015, s 25 do 40 % zmanjšanjem v razvitih državah do leta 2020, ne bi zagotovilo doseganja cilja glede omejitve povišanja temperature na 2°C nad predindustrijsko raven,

C.   ker bi omejitev globalnega segrevanja na 2°C zmanjšala resne posledice za kmetijstvo, vremenske nesreče, migracije in biotsko raznovrstnost, ne bi pa jih odpravila,

D.   ker se je svetovna trgovina v zadnjih desetletjih povečevala več kot dvakrat hitreje kot svetovni gospodarski donos,

E.   ker je količina pomorskega prometa štiridesetkrat večja od letalskega prometa (v tonah/km), povzroča pa le dvakrat večje onesnaženje s toplogrednimi plini, medtem ko tovorna vozila povzročajo štirikrat več emisij toplogrednih plinov kot vlaki v tonah/km,

F.   ker je svoboda pri izbiri načina prevoza bistvenega pomena za svetovno trgovino,

G.   ker je nujno treba razviti vzorce proizvodnje, porabe in trgovanja, ki blažijo podnebne spremembe in njihov gospodarski vpliv, ter povečati skupno blaginjo,

H.   ker so energetska učinkovitost, trajnostno upravljanje prometa in krajše razdalje med proizvajalci ter med proizvajalci in potrošniki elementi, ki morajo biti vključeni v vsaki trgovinski politiki EU, povezani z vprašanjem podnebnih sprememb,

I.   ker mora biti spodbujanje trajnostnega razvoja še naprej glavni cilj trgovinske politike EU, vključno z zagotavljanjem, da ta politika pospešuje prehod na energetsko visoko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika,

J.   ker morajo dobiti potrošniki najboljše informacije o vplivih njihovih nakupov na emisije toplogrednih plinov,

K.   ker morajo cene vključevati stroške svetovnih javnih dobrin, kot je stabilno podnebje,

L.   ker mora konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP 13) na Baliju decembra 2007 začeti pogajanja za dosego svetovnega in celovitega sporazuma po izteku Kjotskega protokola (1. januarja 2013), vključno z zavezujočimi cilji glede emisij toplogrednih plinov,

M.   ker mora biti dolgoročni cilj zagotavljanje mednarodnega zbliževanja enakovrednih ravni emisij toplogrednih plinov na prebivalca do leta 2050,

N.   ker države, ki so ratificirale Kjotski protokol, niso ogrozile svoje konkurenčnosti (s pomembno izjemo sektorja cementa) in so postale vodilne v svetu, v katerem so emisije toplogrednih plinov lahko zakonsko urejene,

O.   ker je mogoče, da se bodo konkurenčne razmere po izteku Kjotskega protokola spremenile, če se nekatere države, med njimi zlasti ZDA, Avstralija, Kitajska in Indija, ne vključijo v cilj "+2 °C" in tako izkrivljajo konkurenco v korist podjetij, ki selijo svojo proizvodnjo na zakonsko neurejene lokacije, in povečujejo emisije toplogrednih plinov s proizvodnjo in prevozom,

P.   ker je treba v boju proti podnebnim spremembam ukrepati čim širše in ker uspešno ukrepanje zahteva zbliževanje vseh glavnih svetovnih akterjev, glede na razvitost posameznega akterja, k trgovinskim politikam, ki bodo združljive s ciljem boja proti podnebnim spremembam,

Od soglasja do ukrepanja

1.   pozdravlja splošno znanstveno in politično soglasje o resnosti podnebnih sprememb; poziva k sklenitvi ambicioznega svetovnega sporazuma po izteku Kjotskega protokola v skladu s scenarijem delovne skupine III Medvladnega foruma o podnebnih spremembah da obstaja potreba po omejitvi povišanja temperature na 2°C ter da se opravijo ustrezne prilagoditve drugih mednarodnih sporazumov o trgovini, civilnem letalstvu in intelektualni lastnini; meni, da mora okvir po letu 2012 omogočiti različnim državam, glede na njihove domače razmere, udeležbo s kratkoročnim večfaznim pristopom in da je treba srednjeročno emisije dodeljevati glede na število prebivalcev, najprej razvitim državam, sčasoma pa tudi vsem ostalim; poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata k dosegu konsenza o okviru po letu 2012 s krepitvijo prizadevanj, vključita ključne strani, ki niso sprejele Kjotskega protokola, zlasti ZDA in Avstralijo, ter sodelujeta s posameznimi državami in podjetji, kadar njihove vlade ne sprejmejo zavez;

2.   meni, da si morajo, potem ko stopi v veljavo, EU in države članice prizadevati za dosledno uporabo postopka mehanizmov uveljavljanja iz Kjotskega protokola, da preprečijo, da bi države, ki niso sprejele ali ne dosegajo ciljev, imele neupravičeno prednost; meni, da bo industrija, dokler so podjetja izpostavljena nelojalni konkurenci iz držav, ki niso sprejele zavez, težko znižala emisije ogljika; meni, da mora država v primeru, ko preseže dovoljene emisije v prvem ciljnem obdobju, biti zavezana, da razliko in dodatnih 30 % razlike (kazenski odbitek) nadomesti v drugem ciljnem obdobju; poudarja, da mora EU zagotoviti, da se ta zahteva, ko začne veljati, izvaja čimbolj strogo;

3.   pozdravlja mehanizem čistega razvoja v okviru Kjotskega protokola kot pobudo za investiranje v države v razvoju, ki zmanjšujejo emisije ogljika, vendar ugotavlja, da še ne zadostuje za občuten premik investicijskih vzorcev v sektorjih, ki imajo največji vpliv na podnebne spremembe, kot so proizvodnja električne energije, prevoz in poraba energije v industriji; meni, da mora EU za izravnavo tega prevzeti vodenje razvitega sveta pri povečevanju razpoložljivih sredstev pri Svetovnem skladu za okolje;

4.   meni, da je treba rast trgovine obravnavati kot pozitiven faktor gospodarske rasti in blaginje prebivalcev šele potem, ko je upoštevana problematika podnebnih sprememb; je zaskrbljen, ker povečan obseg trgovine bistveno prispevka k podnebnim spremembam, ter meni, da mora zato trgovinska politika zagotoviti del rešitve; poudarja, da mora EU glede na vedno širši konsenz o nujnosti reševanja podnebnih sprememb v vse večjem obsegu uveljavljati trgovinske in investicijske politike, ki ustvarjajo ekonomske spodbude za doseganje ciljev politike o podnebnih spremembah; poudarja, da bi EU morda morala uporabiti navedena pravila za ustvarjanje ekonomskih ovir za okolju neprijazne dejavnosti; vendar meni, da se to ne sme uporabiti kot izgovor za protekcionistične politike proti državam v razvoju;

5.   obžaluje, da sedanji trgovinski sistem vodi v globalno delitev dela, ki temelji na močnem vložku prometa, ki ne nosi lastnih okoljskih stroškov, in enotne proizvode, ki bi jih bilo sicer mogoče proizvesti na lokalni ravni;

6.   poudarja, da kljub temu, da lahko trgovina pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju in blaginji ljudi, na drugi strani prometni sektor (zlasti cestni promet), ki trgovino z blagom in surovinami sploh omogoča, proizvede tretjino svetovnih emisij toplogrednih plinov; meni, da je nujno treba sprejeti ukrepe za izvedbo prehoda na okolju prijaznejše načine prevoza (kot sta železniški in vodni prevoz) in za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri prevozu blaga;

7.   meni, da ima EU kot svetovna trgovinska partnerica dober položaj za prispevanje k svetovni spremembi vzorcev proizvodnje in prevoza; meni, da bi bila Evropa, ki je v ospredju, v bolj konkurenčnem položaju, ko se sprejmejo strožji predpisi po vsem svetu;

8.   opozarja, da je le z usklajenim večstranskim delovanjem mogoče odpraviti upravne ovire v trgovini in uresničiti ukrepe za premagovanje klimatskih sprememb, kar je tudi osnovni interes Evropske unije, ki ima vodilno vlogo na obeh področjih, zlasti z vidika ohranjanja lastne konkurenčnosti;

Multilateralizmu proti podnebnim spremembam naproti

9.   poudarja potrebo po tesnem sodelovanju med Programom Združenih narodov za okolje, Okvirno konvencijo ZN o podnebnih spremembah in Svetovno trgovinsko organizacijo ter poziva Komisijo, da oblikuje pobudo v podporo temu cilju; poziva k hitremu napredku pri posodabljanju opredelitve okoljskega blaga in storitev v okviru Svetovne trgovinske organizacije, zlasti pri trenutnem krogu pogajanj v Dohi, vendar za začetek priporoča konkretno navezavo na podnebne spremembe, da se doseže sporazum o odpravi carinskih in necarinskih ovir za "okoljsko blago in storitve", ki preprečujejo ali upočasnjujejo razširjanje tehnologije z nizkimi emisijami ogljika; poziva Komisijo, da doseže konsenz glede podelitve statusa opazovalca sekretariatom večstranskih okoljskih sporazumov na vseh zanje relevantnih zasedanjih Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da mora trajna rešitev vsebovati močno politično sporočilo, ki spoštuje ustrezno delitev dela med Svetovno trgovinsko organizacijo in sistemi večstranskih okoljskih sporazumov na osnovi temeljnih pristojnosti; je prepričan, da je treba ponovno opredeliti naloge Odbora za trgovino in okolje Svetovne trgovinske organizacije; priporoča, da se začne s študijo možnih predlogov sprememb Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) Svetovne trgovinske organizacije, da se omogoči obvezno licenciranje za okolje bistvenih tehnologij v okviru jasnih in strogih pravil za zaščito intelektualne lastnine ter strogega nadzora njihove uporabe po vsem svetu;

10.   vztraja, da je treba spoštovati obveznosti iz večstranskih okoljskih sporazumov, kot je Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah ali Kjotski protokol, ter da ozko tolmačenje trgovinskih pravil ne sme preprečiti ali ovirati uresničevanja njihovih ciljev;

11.   verjame, da pravila Svetovne trgovinske organizacije državam članicam ne smejo preprečevati spodbujanja nadaljnjega razvoja tehnologij z nizko porabo energije s tem, da zahtevajo tehnološko nevtralnost, ki lahko ogrozi spodbude za razvoj tehnologije obnovljive energije;

12.   poziva Komisijo, naj na mednarodni ravni, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije, da pobudo za zagotovitev, da trgovinska politika v celoti in v zvezi s trendi obsega trgovine upošteva potencialni učinek na okolje;

13.   poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo dvostranski trgovinski sporazumi Evropske unije in večstranski trgovinski sporazumi Svetovne trgovinske organizacije sklenjeni ob upoštevanju določb sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki določajo, da mora mednarodna trgovina potekati ob omogočanju optimalne rabe svetovnih virov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja, pri čemer si je treba prizadevati za varstvo in ohranjanje okolja; priporoča, da se v Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), ki je ključni sporazum sistema Svetovne trgovinske organizacije, vključi t. i. trajnostna klavzula, v kateri bodo opredeljena dogovorjena načela okoljske politike, kakršni sta načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve in previdnostno načelo, v skladu s katerimi bo možno oceniti ukrepanje;

14.   poleg tega poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da organ za reševanje sporov pri Svetovni trgovinski organizaciji deluje v skladu z 20. členom Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, ki članicam dovoljuje sprejetje potrebnih ukrepov, tudi protekcionističnih, za varovanje življenja ljudi, živali ali rastlin ter zdravja ali ukrepov za ohranjanje omejenih naravnih virov;

15.   ugotavlja, da je EU na področju alternativnih energetskih tehnologij že vodilna na svetu, da podpira Kitajsko in Indijo, zlasti glede trgovine in prenosa tehnologij na področju vetrne in sončne energije, in da bi morala biti EU zaradi učinkovitih in tehnološko inovativnih evropskih podjetij vodilna tudi na področju svetovnega izvoza okoljskega blaga in storitev ter da bi se lahko projekt Galileo in sistem globalnega nadzorovanja okolja in varnosti uporabila za spremljanje emisij CO2; poziva Komisijo, naj zagotovi, da energija, zlasti vprašanje obnovljivih virov energije in njena učinkovita poraba ter energetska varnost, postane sestavni del zunanjih odnosov EU s poudarkom na evropski sosedski politiki;

16.   poziva EU, naj zaradi doseganja Lizbonskih ciljev razvija in spodbuja okolju prijazno industrijo zlasti na globalni ravni, saj je trgovina pomembno orodje pri prenosu tehnologije državam v razvoju; poudarja, da je treba zmanjšati ovire za "zeleno trgovino", na primer z odpravo tarif na "zeleno blago" na ravni Svetovne trgovinske organizacije, s spremembo pravil o pravicah intelektualne lastnine, z olajšanjem vstopa na trg za zelene tehnologije, poleg tega lahko podnebna vprašanja postanejo vodilo pri jamstvih za izvozna posojila, pri odpravljanju škodljivih pobud in izkrivljanj trga, kot so subvencije za fosilna goriva;

17.   poziva k ustanovitvi mednarodne okoljske organizacije, ki bo prevzela odgovornost za spoštovanje mednarodnih sporazumov o varstvu okolja in boju proti podnebnim spremembam in ki bo med drugim sodelovala s Svetovno trgovinsko organizacijo na področju problematike vpliva trgovine na okolje;

18.   priznava, da nosi EU zgodovinsko odgovornost za emisije toplogrednih plinov in se zaveda, da so za spodbujanje lokalne proizvodnje kot načina za zmanjševanje potrebe po prometu nujne bistvene spremembe trgovinske politike EU; poudarja potrebo po tesnejšemu sodelovanju z državami v razvoju in rastočimi gospodarstvi, zlasti Kitajsko, Brazilijo in Indijo, da bodo lahko v svojo politiko vključile varstvo okolja; vseeno pa obžaluje, da sedanji mehanizmi za prenos tehnologije, kot je mehanizem čistega razvoja, ne zadostujejo, zato poziva k večjemu sofinanciranju in ukrepom za krepitev zmogljivosti;

19.   opozarja, da ima prenos energetsko učinkovitih in drugih okolju prijaznih tehnologij iz EU v države v razvoju ključno vlogo pri zmanjševanju odvisnosti gospodarskega razvoja od emisij toplogrednih plinov in da so za pospeševanje takšne ločitve potrebne zadostne investicije; poziva Komisijo, da zagotovi spodbude z ustreznimi finančnimi podporami ter prenosom znanja in izkušenj;

20.   poziva Komisijo, naj v svoje trgovinske sporazume s tretjimi državami sistematično vključi klavzule o varstvu okolja s poudarkom na zmanjševanje emisij CO2; poziva k prenosu tehnologij in sistemov trgovine z nizkimi emisijami ogljika v države v razvoju; poziva pristojne službe Komisije, da hitro uvedejo razsežnost podnebnih sprememb v svoje presoje vpliva trajnosti za razpravo s Parlamentom in sistematično uporabo pred sklenitvijo teh sporazumov;

21.   poziva Komisijo, naj se v okviru sporazumov v Svetovni trgovinski organizaciji zavzema za upoštevanje metode presoje vpliva na trajnostni razvoj ter tako dolgoročno oceni, v kakšni meri se klasifikacija okolju prijaznega blaga na področju obnovljivih virov energije upošteva v dvo- in večstranskih sporazumih;

22.   poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da pogajanja o novi generaciji sporazumov o prosti trgovini s partnerji v Aziji in Latinski Ameriki vključujejo obveze do socialnih in okoljskih vidikov trgovine in trajnostnega razvoja, zlasti v zvezi z investiranjem v obnovljivo blago in storitve ter trgovino z njimi, in do učinkovitega izvajanja večstranskih okoljskih sporazumov; predlaga, da mora biti liberalizacija trgovine z obnovljivimi dobrinami in tehnologijami ter povečevanje dostopa do okoljskih storitev ključni cilj Komisije v bližajočih se pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini; poudarja potrebo po sistematični vključitvi politike zelenih javnih naročil, skladne s Svetovno trgovinsko organizacijo, v dvostranske sporazume;

23.   poziva k natančnejši analizi, kako izid večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanj med EU in tretjimi državami vpliva na podnebje, položaj med spoloma in trajnost, ter odločno poziva Komisijo, naj v okviru vseh oblik pomoči za trgovino in druge ustrezne razvojne pomoči odobri izrecno podporo reševanju podnebnih sprememb;

24.   podpira predlog Komisije, da v vsakem trgovinskem sporazumu ustanovi forum o trajnostnem razvoju s poudarkom na podnebnih spremembah, katerega se bodo lahko udeležili izvoljeni predstavniki, civilna družba (zlasti nevladne organizacije s področja varstva okolja) in druge ključne zainteresirane strani, ter poziva, naj se tak forum zagotovi tudi v pogajanjih, ki trenutno potekajo;

25.   poudarja potrebo po razširitvi dialogov o okoljski in energetski politiki, ki so del sporazumov EU s tretjimi državami, da so zajeta vprašanja o podnebnih spremembah, in poziva Komisijo, da predstavi konkretne predloge o merilih za napredek glede na vrsto države;

26.   meni, da ohranjanje ekosistemov, ki imajo dragoceno vlogo ponora ogljika in rezerve biotske raznovrstnosti, predstavlja svetovno javno dobrino in potrebujejo posebno zaščito in mednarodno finančno podporo; predlaga vključitev sporazumov o partnerstvu na področju uveljavljanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov v vse obstoječe in bodoče sporazume s tretjimi državami;

27.   se zaveda, da v državah v razvoju trgovina prevečkrat povzroča prekomerno izkoriščanje ekosistemov, zlasti gozdov; poziva razvite države, naj prevzamejo odgovornost za obsežno krčenje gozdov, ki ga povzroča mednarodna trgovina; poudarja velik učinek krčenja gozdov na podnebje in dolgoročno ekonomsko vrednost ter pomen ohranitve nedotaknjenih gozdov; poziva k resnim ukrepom EU za vključitev nagradnega mehanizma za "izogibanje krčenju gozdov" v mednarodni sistem trgovanja z emisijami, skupaj z drugimi učinkovitimi ukrepi politike za spodbujanje trgovine z naravnimi viri; poudarja, da bi morale biti politike okrepljenega in trajnostnega upravljanja z gozdovi vodene s strani posameznih držav, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi finančno in tehnično pomoč; poudarja, da je treba pri pomoči mednarodne skupnosti upoštevati oportunitetne stroške alternativne rabe tal, stroške njihovega upravljanja in uveljavljanja varstva ter izzive upravljanja politične tranzicije ob prevetritvi uveljavljenih interesov; poudarja pomen dopolnilnih programov pri ugotavljanju novih virov prihodkov, da se tako preprečijo brezposelnost na podeželju in migracije s podeželja v mesta;

28.   podpira predlog Komisije, da okrepi sodelovanje z državami v razvoju na področju prilagajanja na podnebne spremembe in blažitve podnebnih sprememb z ustanovitvijo zavezništva za globalno podnebno politiko; poudarja, da mora biti krepitev dialoga in premik k razvoju in izvajanju skupnih programov na skupnih okoljskih področjih, kot so spreminjanje podnebja, ravnanje z odpadki in nezakonita sečnja gozdov, s ključnimi rastočimi gospodarstvi, kot so Kitajska, Indija, Brazilija, Ukrajina in Južna Afrika, prednostna naloga EU in njenih držav članic;

29.   poziva k odpravi javne podpore projektom s fosilnimi gorivi prek izvoznih agencij in javnih investicijskih bank ter h krepitvi prizadevanj za večji prenos tehnologij obnovljive energije in energetsko učinkovitih tehnologij;

30.   poziva Komisijo in države članice, da predložijo zakonodajne instrumente, da bodo izvozne agencije držav članic in Evropska investicijska banka pri dajanju posojil ali jamčenju za posojila za financiranje projektov upoštevale njihov vpliv na podnebne spremembe in da bodo uvedle moratorij na financiranje, dokler ne bo na voljo dovolj podatkov, v skladu s nasveti s strani Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, G8 in pregleda ekstraktivne industrije (Extractive Industries Review);

31.   predlaga spremembo sporazuma o subvencijah Svetovne trgovinske organizacije, da se ponovno uvede klavzula, ki omogoča nedejavnost nekaterih okoljskih subvencij;

EU lahko stori več za preprečitev uhajanja CO2

32.   ponovno poudarja, da je treba emisije toplogrednih plinov EU zmanjšati za 30% do leta 2020, ne glede na zaveze tretjih držav;

33.   poudarja, da je treba povečati ozaveščenost javnosti glede skupnih okoljskih stroškov potrošniških proizvodov; poziva Komisijo in Svet, naj predlagata ukrepe za zagotavljanje informacij o porabljeni energiji in izpustih toplogrednih plinov med proizvodnjo in prevozom proizvodov, ki so v prodaji v Evropski uniji, po vzoru predloga britanske vlade, da na izdelkih uvede etikete o ogljikovi sledi, ki označujejo raven emisij CO2, ki nastane pri proizvodnji, prevozu in morebitni odstranitvi proizvoda;

34.   vztraja pri uvedbi splošnih standardov in sistemov označevanja, skladnih s Svetovno trgovinsko organizacijo, v zvezi z vplivi različnih izdelkov na toplogredne pline, tudi na ravni proizvodnje in prevoza, kot del širše politike obveščanja potrošnikov, s čimer imajo potrošniki priložnost, da prispevajo k zmanjšanju emisij CO2;

35.   nujno poziva Komisijo, da pripravi ustrezen postopek za oceno in označevanje navedenih ekoloških odtisov ter razvije programsko opremo, ki podjetjem omogoča izračun količine emisij toplogrednih plinov pri vsakem proizvodnem postopku;

36.   poudarja, da si je treba prizadevati za vračunavanje zunanjih vplivov, povezanih s trgovino (na primer škodljivih posledic za okolje), z drugimi besedami, je treba te vplive izraziti v obliki podatkov o ceni, ki jih trg lahko razume, ter da je treba prek uresničevanja načela odgovornosti povzročitelja (zlasti na področju cestnega in letalskega prometa) pospeševati pošteno konkurenco, v najboljšem primeru z razširitvijo sistema za trgovanje z emisijami na ves svet;

37.   ugotavlja neločljivo povezanost trgovine in prevoznega sektorja; poziva, da je treba preučiti vse načine prevoza, zlasti tiste, katerih emisije so se v zadnjih letih bistveno povečale, namreč ladijski promet (kjer so emisije CO2 po ocenah dvakrat višje od emisij iz letalstva in se lahko v naslednjih 15 do 20 letih povečajo za 75 %);

38.   pozdravlja, da se v okviru pristopa "ekološkega odtisa" letala, ki pristajajo v Evropi, postopno vključijo v evropski sistem trgovanja z emisijami; poziva, naj se preuči predlog o širitvi sistema z vključitvijo drugih sektorjev, vključno s sektorjem pomorskega prometa;

39.   priznava, da so ključni ukrepi za zmanjšanje vpliva trgovine in prometa na podnebje spodbujanje rešitev z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključitev okoljskih stroškov prometa v cene goriva ter tudi spodbujanje železniškega in ladijskega prometa, trajnostnih biogoriv in hitre vključitve letalstva v strogi sistem EU za trgovanje z emisijami; poziva Komisijo in Svet, naj predlagata ukrepe za spodbujanje in izbor načinov prevoza, ki najmanj onesnažujejo, zlasti s pomočjo določb za različne tržne instrumente;

40.   poziva, naj se pomoč, dodeljena sektorju prometa, izračuna ob upoštevanju vpliva različnih načinov prevoza na okolje ter razmisli o uporabi s trgom združljivih trgovinskih instrumentov, skladnih s trgi Svetovne trgovinske organizacije (npr. označevanja in standardov), ki spodbujajo varstvo podnebja;

41.   meni, da je ob upoštevanju, da pravi stroški ogljika, zlasti v zvezi s hrano in drugim vsakdanjim potrošnim blagom, v cestnem prometu niso znani, treba kot sprejemljive obravnavati podporne programe za spodbujanje trajnostne lokalne proizvodnje in jih spodbujati, da se zmanjša čezmerni prevoz hrane po cesti; priporoča tudi uvedbo standardov označevanja vpliva na podnebje, skladnih s Svetovno trgovinsko organizacijo, da se stranke obvestijo o ekološki stopinji proizvodov;

42.   zlasti je zaskrbljen zaradi morebitnega negativnega vpliva na okolje in družbo, ki ga imajo politike za spodbujanje uporabe biogoriv in biomase v Evropi; ponavlja svoje prejšnje pozive Komisiji, naj si prizadeva za sistem certificiranja trajnosti biogoriv (ali njihovih surovin), skladen s Svetovno trgovinsko organizacijo, ki naj bo pogoj za njihovo uporabo ter skladnost z obveznimi sektorskimi cilji v EU; vendar poudarja pomembno vlogo razvoja rastlin za proizvodnjo biogoriv prve generacije za prihodnost evropskih kmetovalcev, ki jih je prizadela reforma skupne kmetijske politike in skupna tržna ureditev za sladkor; zato vztraja pri ukrepih za zagotovitev trajnosti v celotnem proizvodnem ciklu;

43.   poziva, naj sporazumi o kupovanju biogoriv upoštevajo klavzule, ki ščitijo območja, namenjena biološki raznovrstnosti in proizvodnji hrane za ljudi;

44.   poziva Komisijo, naj oceni učinke uvoza soje in palmovega olja v EU na podnebje, pri čemer naj upošteva učinek na krčenje tropskih gozdov, zlasti na Borneu in v Amazoniji, ter naj sprejme ukrepe za vključitev podnebnih stroškov v cene;

45.   poziva Komisijo, da spodbuja Evropsko gibanje za najboljše prakse in primerjalno analizo v zvezi z vidiki podnebnih sprememb glede na lokacijo s poudarkom na večanju geografske razdrobljenosti proizvodne verige in proizvodnjo "v zadnjem hipu" ter predloži podobne predloge;

46.   poziva Komisijo, naj preuči mehanizme, skladne s Svetovno trgovinsko organizacijo, in okolju prijazne trgovinske politike, da se posveti problematiki, povezani s tretjimi državami, ki jih ne obvezuje Kjotski protokol, ter si prizadeva za pripravo bolj jasne določbe za tovrstne možnosti v prihodnjih različicah Kjotskega protokola; meni, da je treba sprejeti trgovinske ukrepe le v primeru, ko alternativni ukrepi nimajo učinka pri doseganju okoljskega cilja; meni, da trgovinski ukrepi ne smejo omejevati trgovine bolj, kot je potrebno za dosego cilja in ne smejo predstavljati samovoljne ali neupravičene diskriminacije;

47.   priporoča dolgoročnejši razvoj sistema, ki temelji na zanesljivih podatkih o življenjskem ciklu, in da se končni izdelki, kot so avtomobili in elektronska oprema itd., po potrebi vključijo v to prilagoditev;

48.   vztraja, da morajo biti prihodnji predlogi v celoti usklajeni z notranjimi obvezami EU, zlasti z obvezami, ki jih narekuje Svetovna trgovinska organizacija, vkjučno z 20. členom Splošnega sporazuma o carinah in trgovini;

49.   poziva Komisijo, da preuči, ali bi bilo primerno oceniti pravila o ukrepih za zaščito trgovine, kot so protidampinška in protisubvencijska pravila v okviru STO tako, da bi pri tem kot obliko dampinga ali subvencije na nek način upoštevali nespoštovanje svetovnih, socialnih in okoljevarstvenih sporazumov ali mednarodnih paktov;

50.   hkrati poudarja, da je treba ob reformi instrumentov trgovinske zaščite upoštevati možnost uvedbe okoljskih dejavnikov za preprečitev okoljskega dampinga izdelkov iz držav, ki ne bodo ratificirale protokola po izteku Kjotskega protokola;

51.   poziva k spodbudam za proizvodnjo (s podeljevanjem državnih sredstev ali sredstev Skupnosti) in uporabo (z znižanjem davka na dodano vrednost) izdelkov, ki prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida;

o
o   o

52.   naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0203. (2) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 276. (3) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 103. (4) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 400. (5) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 119. (6) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 120.