Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 21. junij 2007 - Strasbourg
MEDA in finančna podpora Palestini – ocena, izvajanje in nadzor
 Revizijski postopki oddaje javnih naročil ***I
 Izmenjava podatkov iz kazenske evidence med državami članicami *
 Večletni okvirni program za Azijo
 Misija za ugotavljanje dejstev v pokrajinah Andaluzija, Valencia in Madrid
 Sporazum o trgovini z orožjem
 Mladoletniško prestopništvo - vloga žensk, družine in družbe
 Zunanja razsežnost območja svobode, varnosti in pravice
 Napredek pri pogajanjih o Okvirnem sklepu o boju proti rasizmu in ksenofobiji
 Odločanje na področju skupnega evropskega azilnega sistema
 Zaupanje potrošnikov v digitalno okolje
 Kuba
 Razmere v Etiopiji
 Burma

MEDA in finančna podpora Palestini – ocena, izvajanje in nadzor
PDF 455kWORD 235k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o MEDA in finančni podpori Palestini – ocena, izvajanje in nadzor (2006/2128(INI))
P6_TA(2007)0277A6-0210/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Barcelonske deklaracije, sprejete na Evro-mediteranski konferenci 28. novembra 1995, ki je začela Evro-mediteransko partnerstvo(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1488/96 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-sredozemskega partnerstva(2) (Uredba MEDA),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2698/2000 z dne 27. novembra 2000 o spremembi Uredbe (ES) št. 1488/96(3) (Uredba MEDA II),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 1. februarja 2001 o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o pripravi četrtega srečanja zunanjih ministrov Evro-mediteranske regije "oživljanje barcelonskega procesa"(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. junija 2003 o letnem poročilu o programu MEDA 2000(5),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 20. novembra 2003 o partnerstvu Euromed(6),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. februarja 2004 o oživljanju ukrepov EU na področju človekovih pravic in demokratizacije s sredozemskimi partnerji(7) ter z dne 27. oktobra 2005 o ponovni oceni barcelonskega procesa(8),

–   ob upoštevanju političnih prednostnih nalog za predsedstvo Evropskega parlamenta Evro-mediteranski parlamentarni skupščini, oblikovanih 21. aprila 2005(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki(10),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 6. julija 2006 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(11),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(12),

–   ob upoštevanju Sporočila z dne 4. decembra 2006 Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju končnega poročila z dne 18. julija 2005 o vmesni oceni programa MEDA II(13),

–   ob upoštevanju Letnega poročila 2006 o razvojni politiki Evropske skupnosti in izvajanju zunanje pomoči v letu 2005(14),

–   ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2006 o programu MEDA(15),

–   ob upoštevanju Letnega poročila Sklada za Evro-mediteranske naložbe in partnerstvo (FEMIP) za leto 2005 z dne 26. junija 2006(16),

–   ob upoštevanju Sporočila z dne 17. oktobra 2006 Komisije Svetu z naslovom "Ocena Sklada za Evro-mediteranske naložbe in partnerstvo (FEMIP) ter prihodnje možnosti (KOM(2006)0592)",

–   ob upoštevanju strateškega partnerstva za Sredozemlje in Bližnji vzhod, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2006(17),

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/817/ES z dne 23. septembra 2002 o sklenitvi Konvencije med Evropsko skupnostjo in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) o pomoči za begunce v državah Bližnjega vzhoda (od 2002 do 2005)(18),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2003 o miru in dostojanstvu na Bližnjem vzhodu(19),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 669/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1734/94 o finančnem in tehničnem sodelovanju z Zahodnim bregom in Gazo(20),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2006 o izidu palestinskih volitev in razmerah v Vzhodnem Jeruzalemu(21),

–   ob upoštevanju izjav bližnjevzhodne četverice (ki jo sestavljajo predstavniki EU, ZN, Združenih držav in Rusije) z dne 30. januarja 2006(22) in 9. maja 2006(23), v katerih je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer na palestinskih ozemljih in pripravljenost, da potrdi začasni mehanizem za neposredno pomoč palestinskemu prebivalstvu,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose dne 15. maja 2006(24), na katerem je Svet izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih, gospodarskih in finančnih razmer na Zahodnem bregu in v Gazi ter pozdravil pripravljenost četverice, da potrdi začasni mednarodni mehanizem (TIM), katerega cilj je usmerjati neposredno dostavo in nadzor pomoči palestinskemu prebivalstvu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o humanitarni krizi na palestinskih ozemljih in vlogi EU(25),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2006 o razmerah na Bližnjem vzhodu(26),

–   ob upoštevanju poročila ad hoc delegacije v Izraelu in na palestinskih ozemljih 20. in 21. decembra 2006,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodni razvoj spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva z dne 31. januarja 2007 z naslovom "Razvojna pomoč in zasedena palestinska ozemlja"(27),

–   ob upoštevanju poročila Svetovne banke iz februarja 2007 z naslovom "Zahodni breg in Gaza - pregled javnih odhodkov - od krize k večji fiskalni neodvisnosti"(28),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0210/2007),

A.   ker je program MEDA glavni finančni instrument EU za izvajanje ukrepov pomoči Evro-mediteranskega partnerstva, ki spremljajo reformo gospodarskih in socialnih struktur sredozemskih partnerskih državah za zmanjšanje vrzeli med obema stranema sredozemskega območja,

B.   ker glavna področja posredovanja programa MEDA izhajajo neposredno iz ciljev Barcelonske deklaracije iz leta 1995, ki so bili večkrat ponovno potrjeni:

   poglavje o političnih in varnostnih zadevah: ohraniti politični dialog na dvostranski in regionalni ravni, vzpostaviti ukrepe za oblikovanje partnerstva ter se sporazumeti o Listini za mir in stabilnost, skupen cilj je ustvariti območje miru in stabilnosti na podlagi načel človekovih pravic in demokracije;
   poglavje o gospodarskih in finančnih zadevah: vzpostaviti območje proste trgovine v Evro-mediteranski regiji (sever–jug, jug–jug), zagotoviti finančno pomoč EU za gospodarsko tranzicijo in več splošne pomoči za gospodarske in družbene izzive, povečati naložbene tokove v sredozemske partnerje kot rezultat proste trgovine, skupni cilj je ustvariti območje skupnega blagostanja in razvoja;
   poglavje o družbenih, kulturnih in medčloveških zadevah: spodbuditi izmenjave, razviti človeške vire, podpirati civilno družbo in družbeni razvoj, skupni cilj je razviti svobodno in napredno civilno družbo ter spodbujati vzajemno razumevanje med obema stranema,

C.   ker so povprečne letne obveznosti v skladu s programoma MEDA I in MEDA II podobne, 613 milijonov EUR za prvega in 618 milijonov EUR za drugega, ter kazalniki za obdobje 2005-2006 kažejo, da se bodo te obveznosti povečale na približno 660 milijonov EUR,

D.   ker je bilo predvideno, da se iz MEDA II v obdobju od leta 2000 do leta 2006 zagotovi 5 350 EUR milijonov za Evro-mediteransko partnerstvo,

E.   ker so letne obveznosti v skladu z MEDA II nihale med 569 milijoni EUR (leto 2000) in 817 milijoni EUR (2006) ter so se v obdobju od MEDA I do MEDA II povišale obveznosti za Alžirijo, palestinska ozemlja, Jordanijo, Maroko, Sirijo, Tunizijo ter za regionalne dejavnosti, zmanjšale pa so se za Egipt in Libanon,

Obveznosti na državo, v milijonih EUR

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Skupaj

MEDA I

Skupaj

MEDA II

Alžirija

0

0

41

95

29

30

60

50

42

51

40

66

165

339

Egipt

0

75

203

397

11

13

0

78

104

159

110

129

685

593

Jordanija

7

100

10

8

129

15

20

92

43

35

58

69

254

332

Libanon

0

10

86

0

86

0

0

12

44

18

27

32

182

133

Maroko

30

0

236

219

176

141

120

122

143

152

135

168

660

980

Sirija

0

13

42

0

46

38

8

36

1

53

22

22

101

180

Tunizija

20

120

138

19

132

76

90

92

49

22

118

71

428

517

ZBG

3

20

41

5

42

97

0

100

81

73

80

92

111

522

Skupaj

dvostranske

60

337

797

743

650

409

298

582

505

562

590

649

2 587

3 596

Regionalni

113

33

114

66

145

160

305

29

110

135

145

168

471

740

Skupaj

173

369

912

809

802

569

603

612

615

698

735

817

3 057

4 336

Vir: Urad Europe-Aid (ZBG = Zahodni breg in Gaza)

F.   ker v skladu z MEDA II novi sektorji vključujejo pravosodje in policijo, civilno družbo/človekove pravice in migracije; ker drugi sektorji, ki so prejeli izrazito višja finančna sredstva, vključujejo izobraževanje in usposabljanje ter gospodarsko institucionalno pomoč, medtem ko je bilo v skladu z MEDA II za druge sektorje, kot so kmetijstvo, lokalni razvoj in zasebne reforme, dodeljenih manj sredstev, kot v skladu z MEDA I,

G.   ker Uredba MEDA II določa, da lahko dejavnosti, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), prejemajo sredstva EU iz proračuna MEDA za okoljske projekte in izvajanje dejavnosti s tveganim kapitalom v sredozemskih partnerskih državah; ker skupen obseg dejavnosti EIB v okviru MEDA II ostaja primerljiv z MEDA I, vendar pa se je spremenila njihova sestava z znatnim zmanjšanjem programov subvencije za tveganja in povečanjem operacij s tveganim kapitalom,

EIB: Mandat za posojila, dodeljen FEMIP

1995-1999

4 808 milijonov EUR

2000-2007

6 400 milijonov EUR

Vir: GD za zunanje zadeve

H.   ker so dejavnosti EIB v sredozemskih partnerskih državah od oktobra 2002 razvrščene v Sklad za Evro-mediteranske naložbe in partnerstvo(FEMIP);

I.   ker je Uredba MEDA prenehala veljati leta 2006 ter je leta 2007 začel veljati nov Evropski instrument sosedstva in partnerstva,

J.   ker je Komisija od 1994 do 2006 zagotovila približno 2 300 milijonov EUR za palestinsko prebivalstvo, vključno s pomočjo za palestinske begunce prek UNRWA, humanitarno pomočjo prek Urada Evropske komisije za humanitarno pomoč (ECHO), varnostjo preskrbe s hrano, ukrepi bližnjevzhodnega mirovnega procesa ter pomočjo za zdravstvo, izobraževanje in vzpostavljanje institucij,

K.   ker so bila plačila za palestinska območja dokaj stabilna med 233 in 260 milijoni EUR na leto od leta 2002 do leta 2005 in spreminjajoče se stopnje obveznosti kažejo težavno naravo mirovnega procesa, delež plačil/obveznosti pa se je povišal z manj kot 45 % leta 2000 na več kot 90 % leta 2005,

POMOČ ZA OBMOČJA POD PALESTINSKO UPRAVO, KI SE FINANCIRA IZ SPLOŠNEGA PRORAČUNA 2000–2006

Obveznosti (v milijonih EUR)

Geograf./tematski

Program

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Vse

skupaj

Geografski

programi

MEDA

119

0

105

93

74

92

102 

483

Agencija ZN za delo in pomoč

40

57

55

58

61

64

64 

335

Mirovni sporazum med Izraelom in PLO

20

43

88

47

51

51

56 

300

Geografski skupaj

179

100

248

198

186

207

222 

1 118

Tematski

programi

Pomoč v hrani

16

17

35

24

24

29

26 

145

Človekove pravice

2

1

3

0,5

2,5

4

13

Nevladne organizacije

2,5

1

1,5

4

5

0

14

ECHO

18

26

35

38

37

36

84 

190

Drugo

7

4

5

0

1

1

18

Tematski skupaj

45,5

49

79,5

66,5

69,5

70

113 

380

Vse skupaj

224,5

149

327,5

264,5

255,5

277

335 

1 832

Skupaj obveznosti ES za obdobje 2000–2006 = 1.832 milijonov EUR (razen ukrepov SZVP, približno 10 milijonov EUR v letu 2006)

Vira: GD za proračun, GD za pomoč in sodelovanje

Plačila (v milijonih EUR)

Geograf./tematski

Program

2000

2001

2002

2003

2004

2005

Vse

skupaj

Geografski

programi

MEDA

31

62

81

59

93

94

420

Agencija ZN za delo in pomoč

40

54

57

58

60

60

329

Mirovni sporazum med Izraelom in PLO

13

48

80

66

58

50

315

Geografski skupaj

84

164

218

183

211

204

1 064

Tematski

programi

Pomoč v hrani

0

2

7

15

17

32

73

Človekove pravice

2

0

1

0

3

4

10

Nevladne organizacije

0

2

2

2

1

3

10

ECHO

6

9

14

33

31

14

107

Drugo

5

1

4

0

0

3

13

Tematski skupaj

13

14

28

50

52

56

213

Vse skupaj

97

178

246

233

263

260

1 277

Vir: GD za proračun

L.   ker je Evropski urad za bolj proti goljufijam marca 2005 zaključil preiskavo neposredne pomoči Komisije za proračun Palestinske uprave in ker na podlagi informacij, ki so na voljo v izjavi za javnost OLAF-a z dne 17. marca 2005, ni bilo najdenih nobenih ključnih dokazov o porabi pomoči za oborožene napade ali o financiranju nezakonitih dejavnosti iz prispevkov Komisije za Palestinsko upravo; ker kljub temu v izjavi za javnost OLAF navaja, da "obstajajo stalni znaki, ki podpirajo hipotezo, da ni mogoče izključiti, da morda nekaj sredstev Palestinske uprave nekateri posamezniki uporabljajo za namene, ki se razlikujejo od predvidenih",

M.   ker je skupina Svetovne banke za socialni in gospodarski razvoj Bližnjega vzhoda in severne Afrike natančno preučila področje javnih financ Palestinske uprave in pripravila svoje zaključke in priporočila februarja 2007,

N.   ker je Izrael zadržal palestinske davčne prihodke v višini približno 50 milijonov EUR na mesec, kar je približno 2/3 javnih dohodkov, od zmage Hamasa na volitvah v palestinski zakonodajni svet januarja 2006,

O.   ker je četverica 9. maja 2006 obravnavala humanitarni položaj na palestinskih ozemljih ter zaradi resnosti razmer in velikih težav palestinskega prebivalstva zaprosila EU, da razvije in predlaga začasni mednarodni mehanizem, ki bi bil omejen po obsegu in trajanju, deloval na pregleden način, bil odgovoren za in zagotavljal neposredno dostavo pomoči palestinskemu prebivalstvu,

P.   ker je Evropska unija (proračun EU in držav članic) Palestini v letu 2006 dodelila skoraj 700 milijonov EUR, kar je več kot kdajkoli prej,

Q.   ker je Komisija naknadno razvila začasni mednarodni mehanizem in ga je Evropski svet potrdil 16. junija 2006,

R.   ker je Komisija leta 2006 dodelila skupno 107,5 milijona EUR za tri "okna" pomoči začasnega mednarodnega mehanizma:

   10 milijonov EUR za osnovne zaloge in tekoče stroške bolnišnic in zdravstvenih zavodov prek Programa pomoči Svetovne banke za ukrepanje ob izrednih dogodkih (Okno I),
   40 milijonov EUR za nemoteno oskrbo javnih energetskih služb, vključno z gorivom, s prispevkom za vmesno pomoč v izrednih razmerah (Okno II),
   54,4 milijona EUR za pomoč ogroženim Palestincem s plačevanjem socialne pomoči najrevnejšemu delu prebivalstva in ključnim delavcem, ki zagotavljajo osnovne javne storitve (Okno III),
   Komisija je poleg začasnega mednarodnega mehanizma predsedniškemu uradu Palestinske uprave iz proračunske vrstice MEDA 19 08 02 01 dodelila še 12 milijonov EUR za tehnično pomoč in izgradnjo zmogljivosti,

Stroški in financiranje začasnega mednarodnega mehanizma (TIM) za leto 2006 (v milijonih EUR)

Proračun ES

+ donatorji

TIM – Okno 2 (Prispevek za vmesno pomoč v izrednih razmerah (IERC), faza II)

40

Skupaj za postavko 19 08 02 01 (MEDA)

40

TIM – Okno 1 (Pomoč Svetovne banke za ukrepanje ob izrednih dogodkih (ESSP))

10

+ 46,6

TIM – Okno 3 (plačevanje socialne pomoči)

57,5

+ 61,9

Skupaj za postavko 19 08 03 (mirovni proces)

67,5

Skupaj za obe postavki

107,5

Vir: GD za pomoč in sodelovanje

S.   ker so spopadi med podporniki Hamasa in Fataha na začetku leta 2007 izjemno otežili delovanje začasnega mednarodnega mehanizma,

1.   potrjuje prepričanje, izraženo v resoluciji z dne 27. oktobra 2005, o ponovni oceni barcelonskega procesa, da so, čeprav Evro-mediteransko partnerstvo doslej še ni prineslo pričakovanih koristi in še ni prispevalo k zmanjšanju napetosti na tem območju v takšnem obsegu, kot bi lahko, izboljšave še vedno možne in je zato barcelonski proces še naprej ustrezen okvir za sredozemsko politiko, ki potrebuje spremembe in politično voljo za doseganje boljših rezultatov;

2.   ugotavlja, da je bila s svetovnega strateškega vidika vloga programa MEDA kot instrumenta pomoči Skupnosti, ki podpira barcelonski proces in dvostranske sporazume o pridružitvi, ocenjena kot zadovoljiva glede na "splošno presojo" vmesne ocene programa MEDA II, ki prav tako navaja, da je postala vloga programa pomembnejša v obdobju od programa MEDA I do programa MEDA II ter se lahko v prihodnjih letih še dodatno izboljša;

3.   poudarja, da se uspešnost in učinkovitost ureditev za upravljanje in izvajanje MEDA izboljšujeta, vendar še vedno nista povsem zadovoljivi;

4.   ugotavlja, da so se v smislu finančne učinkovitosti sredstva programa MEDA II v celoti črpala hitreje kot pri MEDA I: v podobnem obdobju kot v času MEDA I je bila 30 % plačilna raven dosežena v povprečno treh letih, medtem ko je bilo v času MEDA II to doseženo v dveh letih;

OBVEZNOSTI/ČRPANJE SREDSTEV MEDA 1995-2005

(v milijonih EUR)

1995 do 1999

2000 do 2006

1995 do 2006

obveznosti

izplačila

obveznosti

izplačila

obveznosti

izplačila

Dvostransko

Alžirija

164

30

339

142

504

172

Egipt

686

157

592

695

1279

852

Jordanija

254

108

331

345

585

454

Libanon

182

1

133

182

315

183

Maroko

660

128

980

917

1 640

1 045

Sirija

101

0

180

91

281

91

Tunizija

428

168

518

489

946

657

ZBG

111

59

522

486

633

546

Skupaj dvostranski

2 586

651

3 595

3 349

6 182

4 000

Regionalni

471

223

1 052

712

1 483

934

Skupaj

3 057

874

4 647

4 060

7 705

4 934

Skupni znesek, ki je na voljo v skladu z MEDA I in II = 3 424 + 5 350 = 8 774 milijonov EUR. Iz tega zneska je bilo porabljenih približno 852 milijonov EUR za Turčijo med letoma 1996 in 2002 (manjše razlike so posledica zaokroževanja)

Vir: EuropeAid

5.   ugotavlja, da se je po navedbah posebnega poročila Računskega sodišča 5/2006 upravljanje programa MEDA s strani Komisije od prvih let delovanja opazno izboljšalo in se lahko šteje kot zadovoljivo ob upoštevanju postopkovnih in zunanjih omejitev, prizadevanje v okviru programa pa je sčasoma omogočilo bolj enakomerno porazdelitev sredstev, obdobja priprave so se skrajšala, črpanje sredstev pa se je znatno povečalo;

6.   poudarja dejstvo, da rezultati srednjeročne ocene programa MEDA II in ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z uspešnostjo in učinkovitostjo izvajanja in upravljanja, in sicer, da "se izboljšujeta, vendar še nista zadovoljivi", sami po sebi ne morejo razložiti razlik v učinkovitosti MEDA v posameznih državah in programih; ugotavlja, da imajo zunanji dejavniki (finančna ureditev, upravljanje, kulturni dejavniki) pomembno vlogo pri razlagi ugotovljenih razlik pri hitrosti doseganja sprememb in vzorcih črpanja finančnih sredstev; poziva Komisijo, da te dejavnike upošteva pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju;

7.   poziva Komisijo in Svet, da namenita prednost barcelonskemu procesu kot gonilni sili za določanje politike v okviru instrumenta evropske sosedske politike (obdobje 2007-2013) z bolj učinkovitimi politikami in ukrepi, ki upoštevajo posebne izzive in težave sredozemskih partnerskih držav;

8.   opozarja, da mora v skladu s členom 15 Uredbe MEDA II Komisija skupaj z EIB izdelati celovito ocenjevalno poročilo o pomoči, ki jo je že dodelila sredozemskim partnerjem, vključno z učinkovitostjo programov, pripraviti naknadno oceno projektov in glavnih področij posredovanja, preveriti napredek pri izvajanju ter predložiti letno poročilo Parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija naslednjega leta; v zvezi s to obveznostjo poziva Komisijo, da ga seznani s sedanjim stanjem priprave takšnih naknadnih ocen po posameznih projektih in področjih ter jih skupaj z zadnjimi letnimi poročili pošlje Parlamentu in Svetu;

9.   poziva Komisijo, da upošteva dejavnike, ki prispevajo k izboljšanju prihodnjega upravljanja:

   a) povečanje števila projektov in programov, hkrati z oceno njihove vsebine, učinka in kakovosti;
   b) večji delež proračunske pomoči v celotnem programu;
   c) celoten pozitiven vpliv prenosa odgovornosti v zvezi s pripravo in izvajanjem projekta s sedeža Komisije na njene delegacije na terenu (vplivi decentralizacije);
   d) sodelovanje in učinkovita udeležba lokalnih organov;
   e) izboljšanje sodelovanja med sredozemskimi partnerskimi državami (jug–jug) za dosego cilja regionalne razsežnosti;

10.   verjame, da druge izboljšave vključujejo bolj sistematično spremljanje in ocenjevanje ter okrepljen dialog in usklajevanje z lokalnimi sodelavci in drugimi donatorji; poziva Komisijo, da zagotovi bolj redne mehanizme spremljanja, prilagojene vsaki vrsti projekta;

11.   se strinja z Računskim sodiščem, da mora Komisija:

   a) zagotoviti nemoten in hiter prehod k novim državnim programom, da se izogne negativnim posledicam za izvajanje v prihodnosti,
   b) v dokumentih novih državnih programov bolj jasno opredeliti svoje strateške cilje in vzpostaviti ustrezne kazalnike, da se omogoči boljše spremljanje in ocenjevanje posledic,
   c) še naprej osredotočati svojo pomoč na omejeno število področij posredovanja, da zagotovi skladnost in možnost upravljanja programov,
   d) nadaljevati z iskanjem najboljših praks pri upravljanju projektov, da se izogne zamudam;

12.   podpira 19 priporočil vmesne ocene programa MEDA II v zvezi z vlogo, uspešnostjo in učinkovitostjo upravljanja programa MEDA;

13.   poziva Komisijo, da ohrani ravnotežje med uspešnostjo pomoči v smislu trajnostnega institucionalnega razvoja ter učinkovitostjo pomoči v smislu absorpcijske sposobnosti in hitrosti črpanja finančnih sredstev, preglednosti in nadzora upravljanja proračuna;

14.   poziva Komisijo, da nadalje izboljša kakovost strateškega in okvirnega načrtovanja z vlaganjem v središča znanja MEDA za poglobljeno razumevanje vidikov pogojev izvajanja in institucionalne hitrosti sprememb v državah MEDA, kot to predlaga vmesna ocena v smislu spremembe uredbe (Evropski instrument sosedstva in partnerstva);

15.   meni, da je treba gospodarske vidike partnerstva preusmeriti proti socialni koheziji in trajnostnemu gospodarskemu razvoju, vendar meni tudi, da je izpolnjevanje vseh ciljev barcelonskega procesa pomembno za celotno regijo; zato poziva Komisijo, da nameni čim več pozornosti vprašanjem vzpostavljanja institucij, pravne države, svobode tiska, človekovih pravic in enakosti spolov;

16.   poziva Komisijo, da spodbudi in obveže svoje partnerje v državah MEDA k izpolnjevanju tudi vseh negospodarskih ciljev programa MEDA in sistematičnemu spremljanju kazalnikov v zvezi s temi cilji;

17.   meni, da je glede na gospodarski položaj sredozemskih partnerskih držav potrebna precejšnja podpora za infrastrukturne projekte, zlasti na področjih prevoza, zdravstva, stanovanj in oskrbe s pitno vodo;

18.   priporoča, da Komisija poveča zmogljivost upravljanja projektov manjšega obsega, ki temeljijo na pobudah civilne družbe, ter priporoča sprejetje ukrepov za izboljšanje gospodarske rasti in skladnosti, zlasti z uporabo posojil in mikro posojil s strani majhnih in srednje velikih podjetij v partnerskih državah;

19.   poudarja, da spoštovanje načela enakosti spolov pomeni spoštovanje človekovih pravic in demokratičnosti ter zahteva, da se vključevanje enakosti spolov izrecno horizontalno vključi v barcelonski proces in v tri stebre partnerstva;

20.   poudarja dejstvo, da imajo ženske pomembno vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju partnerskih držav, ter poziva Komisijo, da poroča o izpolnjevanju in učinkoviti uporabi finančnih obveznosti, določenih v programu MEDA za podporo dejavnega sodelovanja žensk v gospodarskem in družbenem življenju (izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje);

21.   opozarja na pomen izboljševanja dopolnjevanja in skladnosti med MEDA, drugimi zunanjimi ukrepi EU in dejavnostmi EIB;

22.   meni, da s pomočjo medparlamentarnega dialoga ima lahko Evro-mediteranska parlamentarna skupščina ključno vlogo pri izboljševanju Evro-mediteranskega partnerstva, ker naknadno razvija trdne medparlamentarne odnose, določa politične usmeritve z izjavami in resolucijami ter spodbuja sistematičen politični nadzor in ocenjevanje izvajanja programa MEDA;

23.   pozdravlja ustanovitev FEMIP leta 2002 v okviru EIB, vendar poziva k nadaljnjim razpravam med državami članicami EU in njihovimi Evro-mediteranskimi partnerji s ciljem razviti to pobudo v pristen finančni instrument za sodelovanje, s katerim se je mogoče odzivati na nove potrebe in izzive javnega in zasebnega sektorja;

24.   opozarja, da je razdelitev nalog med GD za zunanje odnose in urada EuropeAid funkcionalna v smislu, da je politična razsežnost programa ločena od funkcije za pripravo in nudenje strokovne pomoči ter da ostaja možnost za izboljšave v smislu uspešnosti in učinkovitosti;

25.   priznava, da je Komisija dosegla napredek pri zagotavljanju boljše prepoznavnosti zunanjega sodelovanja Skupnosti, in jo spodbuja k nadaljnjemu prizadevanju; kljub temu obžaluje, da javnost ni seznanjena s tesnim sodelovanjem EU v številnih projektih in programih; poziva Komisijo, da ustanovi svoja predstavništva v mednarodnih organizacijah in nevladnih organizacijah za:

   a) zagotavljanje dobre javne prepoznavnosti prispevkov in sodelovanja EU,
   b) zagotavljanje določb, ki omogočajo ustrezno izvajanje ukrepov vrednotenja, revizije in nadzora, tudi za projekte in programe, ki se izvajajo skupaj s temi mednarodnimi organizacijami ali nevladnimi organizacijami ali z njihovim posredovanjem;

26.   opozarja na svojo resolucijo z dne 1. junija 2006 o humanitarni krizi na palestinskih ozemljih in vlogi EU, v kateri je pozval Komisijo in Svet k razvoju začasnega mednarodnega mehanizma za preprečitev resnejše humanitarne krize na teh ozemljih; opominja, da je po priporočilih Evropskega sveta in Četverice iz junija 2006 pozdravil vzpostavitev začasnega mednarodnega mehanizma (TIM) za palestinske oblasti s strani EU in njegovo poznejšo obnovitev;

27.   ugotavlja, da je to začasno finančno sredstvo popolnoma pregledno in v partnerstvu s predsednikom palestinskih oblasti omogočilo, da se je omejilo najbolj nezaslišano človeško trpljenje, ki je posledica zamrznitve evropske in mednarodne finančne pomoči, dejstva, da je Izrael delno plačal palestinske davčne in carinske prihodke ter splošnega onemogočenega razvoja trajnostnega gospodarstva v sedanjem položaju zasedbe;

28.   čestita Komisiji za oblikovanje in izvajanje začasnega mednarodnega mehanizma v težkih razmerah ter meni, da so upravni stroški za začasni mednarodni mehanizem, ki za Okni II in III(29) dosegajo raven 5%, skromni, in ocenjuje, da je način neposrednega izplačevanja gospodinjstev prek poslovnih bank ustrezen; poleg tega poudarja, da v okviru Okna III mednarodno in lokalno delujoča banka (HSBC) zaračunava 8 EUR na prenos (3 % vseh namenjenih sredstev);

29.   poudarja, da plačila v okviru začasnega mednarodnega mehanizma niso bila namenjena ali izvedena preko predsedniškega urada Palestinske uprave ali ministrstva za finance, temveč so bili računi poravnani z neposrednimi plačili ali pa so bila posameznim upravičencem izplačana gotovinska plačila; ugotavlja, da sredstva niso zajemala varnostnega osebja ali podpore politikom;

30.   obžaluje, da finančna pomoč ni odtehtala tragičnih razmer v Palestini in da so se gospodarski, socialni in človeški pogoji tam v zadnjih mesecih poslabšali(30);

31.   pozdravlja dejstvo, da je mogoče z začasnim mednarodnim mehanizmom in brez sodelovanja vlade, ki jo vodi Hamas, več kot 140.000 gospodinjstvom z nizkimi prihodki, ki vključujejo več kot 800.000 oseb, neposredno zagotoviti skromna, vendar koristna sredstva v okviru Okna III, ter da je s podporo začasnega mednarodnega sporazuma nemoteni oskrbi osnovnih storitev v okviru Oken II mogoče preprečiti popolno odpoved delovanja bolnišnic in drugih osnovnih služb;

32.   kljub temu obžaluje počasno izvajanje Okna I začasnega mednarodnega mehanizma, ki podpira zagotavljanje osnovnih zalog in kritje tekočih stroškov za bolnišnice s programom pomoči Svetovne banke za ukrepanje ob izrednih dogodkih (ESSP); ugotavlja, da je prva dostava zdravil v okviru ESSP potekala le 24. januarja 2007 za bolnišnice v Gazi; poziva Komisijo, da analizira razloge za te zamude in predlaga nadomestne možnosti za zagotovitev pravočasnega izvajanja ciljev Okna I začasnega mednarodnega mehanizma;

33.   poudarja, da so mehanizmi kontrole in notranje revizije, ki jih palestinske oblasti vzpostavljajo od leta 2003, trdno jamstvo proti goljufijam in korupciji;

34.   ponavlja svoj poziv Izraelu, da spoštuje pravne obveznosti in nadaljuje s prenosom zadržanih palestinskih davčnih in carinskih prihodkov; poziva Izrael, da, če to zavrne, vsaj razmisli o preusmeritvi zadržanih davkov v začasni mednarodni mehanizem in s tem omogoči palestinskemu prebivalstvu, da poskrbi za svoje osnovne potrebe; poziva Izrael, da prispeva k potrebi palestinskega prebivalstva, da vzpostavi uspešno in samostojno gospodarstvo ter preneha z neupravičenim zaviranjem tega procesa;

35.   je seznanjen z dobrim analitičnim delom, ki ga je Svetovna banka opravila pri pregledu javnih odhodkov Zahodnega brega in Gaze; pozdravlja dejstvo, da je iz pregleda razvidno, da je palestinska uprava dosegla napredek zlasti na področju izobraževanja in zdravstva v primerjavi z drugimi državami z Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ter na področju javne uprave in upravljanja javnih financ, kjer je palestinska uprava izvedla številne reforme med letoma 2002 in 2004, ki so zmanjšale korupcijo in izboljšale preglednost; poziva vse vpletene strani, da ponovno oživijo postopek reform in v ta namen resno preučijo natančna priporočila iz poročila Svetovne banke, zlasti tiste, ki zadevajo reformo javne uprave in upravljanja javnih financ, vključno s finančnim nadzorom in revizijami;

36.   pozdravlja dejstvo, da je med cilji in obveznostmi (na primer nedavni sporazum z mednarodnim revizijskim podjetjem) ministrstva za finance tudi reforma javnih financ ter zagotovitev popolne preglednosti in odgovornosti, vključno z izpolnjevanjem mednarodnih računovodskih standardov;

37.   poziva vse strani na palestinskem ozemlju, da storijo največ, kar lahko, za mirno rešitev sporov ter vzpostavijo in ohranijo trdno in uspešno vlado, ki bo lahko sodelovala z mednarodno skupnostjo ter učinkovito uporabljala sredstva EU in mednarodnih donatorjev;

38.   pozdravlja sklep Sveta z dne 18. junija 2007, v katerem poziva EU k takojšnji normalizaciji odnosov s Palestinsko upravo in za dosego tega cilja k vzpostavitvi pogojev za nujno praktično in finančno pomoč, vključno z neposredno finančno podporo novi vladi, ter zagotovitvi nujne humanitarne pomoči za prebivalstvo Gaze (posebno prek TIM);

39.   zato meni, da je za ohranjanje javnega reda pomembno, da so varnostne sile, napotene za ohranjanje miru in stabilnosti, usposobljene in opremljene, tudi s policijskim orožjem; meni, da je treba financiranje takega usposabljanja in opreme izvajati z ustreznimi nadzornimi ukrepi, ki so v pristojnosti predsednika palestinske uprave, Mahmuda Abbasa, da se prepreči poraba sredstev za druge namene ali nezakonita dejanja; meni, da neplačevanje plač javnim uslužbencem, vključno z varnostnimi silami, prispeva k poslabšanju političnih, družbenih in okoljskih razmer na palestinskih ozemljih;

40.   poudarja nevarnost sedanjega razpada palestinske uprave ter poudarja potrebo, da Evropska unija in mednarodna skupnost presežeta svojo humanitarno zavezanost in ponovno vlagata v izgradnjo zmogljivosti in varnosti, da življenjske razmere Palestincev ne bi bile dolgoročno ogrožene;

41.   poziva Komisijo, da z uporabo začasnega mednarodnega mehanizma ali drugega stalnega organa skupaj z drugimi finančnimi instrumenti razmisli o strategijah, ki lahko v bližnji prihodnosti obravnavajo ne le nujnih težav, ampak tudi večje število potreb večjega dela palestinskega prebivalstva; v vsakem primeru si prizadeva za podporo političnemu in gospodarskemu razvoju, ki bosta postopoma zmanjšala odvisnost palestinskih oblasti od mednarodne pomoči;

42.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, EIB, parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom sredozemskih partnerjev.

(1) http://ec.europa.eu/comm/external_relations/euromed/bd.htm.
(2) UL L 189, 30.7.1996, str. 1. Razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).
(3) UL L 311,12.12.2000, str. 1.
(4) UL C 267, 21.9.2001, str. 68.
(5) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 134.
(6) UL C 87 E, 7.4. 2004, str. 500.
(7) UL C 97 E, 22.4.2004, str. 656.
(8) UL C 272 E, 9.11.2006, str. 570.
(9) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/empa/home/politicalpriorities_en.pdf.
(10) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 312.
(11) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0306.
(12) UL L 310, 9.11. 2006, str. 1.
(13) http://ec.europa.eu/europeaid/reports/meda-evaluation-midterm-report-2005_en.pdf.
(14) http://ec.europa.eu/europeaid/reports/europeaid_annual_report_2006_full_version_en.pdf.
(15) UL C 200, 24.8.2006, str. 1. http://eca.europa.eu/audit_reports/special_reports/docs/2006/rs05_06en.pdf.
(16) http://www.eib.org/publications/publication.asp?publ=257.
(17) Sklepi predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Bruslju (14. in 15. december 2006), dokument Sveta 16879/06.
(18) UL L 281, 19.10.2002, str. 10.
(19) UL C 82 E, 1.4.2004, str. 610.
(20) UL L 105, 14.4.2004, str. 1.
(21) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 79.
(22) http://www.un.org/news/dh/infocus/middle_east/quartet-30jan2006.htm.
(23) http://www.un.org/news/dh/infocus/middle_east/quartet-9may2006.htm.
(24) Dokument Sveta 9397/06, http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/06/st09/st09397.en06.pdf.
(25) Sprejeta besedila P6_TA(2006)0237.
(26) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0348.
(27) http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200607/cmselect/cmintdev/114/114i.pdf.
(28) Poročilo št. 38207-ZBG, zvezka 1 in 2.
(29) Vir: Sporočilo z dne 4. junija 2007 GD za pomoč in sodelovanje, enota za finance, pogodbe in revizijo za Evropo, Sredozemlje in Bližnji vzhod: TIM Okni II in III – pregled dodatkov in bančnih provizij.
(30) Poročilo delegacije Parlamenta za odnose s palestinskim Zakonodajnim svetom o misiji v vzhodni Jeruzalem, Ramalo in Gazo od 29. aprila do 3. maja 2007; Pregled javnih odhodkov Zahodnega brega in Gaze: "Od krize k večji fiskalni neodvisnosti" – dokument Svetovne banke, februar 2007.


Revizijski postopki oddaje javnih naročil ***I
PDF 266kWORD 68k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (KOM(2006)0195 – C6-0141/2006 – 2006/0066(COD))
P6_TA(2007)0278A6-0172/2007

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0195)(1),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0141/2006),

–   ob upoštevanju člena 47 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0172/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 21. junija 2007 z namenom sprejetja Direktive 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil

P6_TC1-COD(2006)0066


(Ker je bil dosežen sporazum med Evropskim parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2007/66/ES.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Izmenjava podatkov iz kazenske evidence med državami članicami *
PDF 402kWORD 97k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o pripravi in vsebini izmenjave podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami (KOM(2005)0690 – C6-0052/2006 – 2005/0267(CNS))
P6_TA(2007)0279A6-0170/2007

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0690)(1),

–   ob upoštevanju člena 31 in člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0052/2006),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0170/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, ali namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta
Sprememba 1
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Zaradi dejstva, da se pri eni kazenski obsodbi lahko uporabljajo različni pravni režimi, prihaja do razširjanja nezanesljivih podatkov med državami članicami in se pri obsojeni osebi ustvarja pravna negotovost. Da bi se izognili tej situaciji, bi morala država članica, ki je izrekla obsodbo, veljati za lastnico podatkov o kazenskih obsodbah, izrečenih na njenem ozemlju proti državljanom drugih držav članic. V skladu s tem bi morala država članica državljanstva obsojene osebe, kateri bodo ti podatki poslani, zagotoviti, da se ti podatki posodabljajo z upoštevanjem vsake spremembe ali izbrisa, do katere pride v državi članici, ki je izrekla obsodbo. Država članica državljanstva bi lahko uporabljala za notranje namene ali pošiljala naprej drugim državam, bodisi državam članicam bodisi tretjim državam, le podatke, ki so se na ta način posodabljali.
Sprememba 2
Uvodna izjava 10
(10)  Osebni podatki, obdelani v okviru izvajanja tega okvirnega sklepa, so varovani v skladu z določbami Okvirnega sklepa XXX o varstvu osebnih podatkov, obdelanih v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Ta okvirni sklep med drugim vključuje določbe sklepa z dne 21. novembra 2005 o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence¹¹, ki določajo omejitve za državo članico prosilko glede uporabe podatkov, ki jih je prejela na podlagi svojega zahtevka. Te določbe dopolnjuje z določitvijo tudi posebnih pravil za ponovno posredovanje podatkov o kazenskih obsodbah s strani države članice državljanstva, ki jih je le-ta prvotno dobila od države članice, ki je izrekla obsodbo.
(10)  Osebni podatki, obdelani v okviru izvajanja tega okvirnega sklepa, so varovani v skladu z določbami Okvirnega sklepa XXX o varstvu osebnih podatkov, obdelanih v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter še posebej v skladu s temeljnimi načeli za zaščito podatkov iz člena 9. Ta okvirni sklep med drugim vključuje določbe Sklepa z dne 21. novembra 2005 o izmenjavi podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, ki določajo omejitve za državo članico prosilko glede uporabe podatkov, ki jih je prejela na podlagi svojega zahtevka. Te določbe dopolnjuje z določitvijo tudi posebnih pravil za ponovno posredovanje podatkov o kazenskih obsodbah s strani države članice državljanstva, ki jih je le-ta prvotno dobila od države članice, ki je izrekla obsodbo.
Sprememba 3
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Izboljšanje izmenjave in razširjanja podatkov o obsodbah lahko znatno okrepi pravosodno in policijsko sodelovanje na ravni EU, vendar je to sodelovanje lahko ovirano, če ni podprto s hitrim sprejetjem enotnega sklopa osnovnih postopkovnih jamstev za osumljence in obdolžence v kazenskih postopkih, ki bodo veljavni v vseh državah članicah.
Sprememba 5
Člen 2, točka (a)
a) "obsodba": vsaka končna odločba kazenskega sodišča ali upravnega organa, zoper katero je možna pritožba na pristojno sodišče, zlasti kazensko, s katero je ugotovljena krivda osebe za kaznivo dejanje ali dejanje, kaznivo po nacionalnem pravu kot kršitev pravnih pravil;
(a) "obsodba": vsaka končna odločba sodišča, s katero je v kazenskem postopku ugotovljena krivda osebe za kaznivo dejanje po nacionalnem pravu
Sprememba 6
Člen 3, odstavek 1
1.  Za namene tega okvirnega sklepa vsaka država članica določi osrednji organ. Vendar lahko države članice za sporočanje podatkov v skladu s členom 4 in za odgovore na zahtevke iz členov 6 in 7 določijo enega ali več osrednjih organov.
1.  Za namene tega okvirnega sklepa vsaka država članica določi osrednji organ. Vendar lahko države članice za sporočanje podatkov v skladu s členom 4 in za odgovore na zahtevke za podatke iz člena 7 določijo enega ali več osrednjih organov.
Sprememba 7
Člen 4, odstavek 1
1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da se vsaki obsodbi, izrečeni na njenem ozemlju, pri posredovanju v nacionalno kazensko evidenco doda zaznamek o državljanstvu obsojene osebe, če gre za državljana katere koli države članice.
1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da se vsaki obsodbi, izrečeni na njenem ozemlju potem, ko je bila vpisana v kazensko evidenco, pri posredovanju v nacionalno kazensko evidenco doda zaznamek o državljanstvu ali državljanstvih obsojene osebe, če gre za državljana druge države članice.
Sprememba 8
Člen 4, odstavek 2, pododstavek 2
Kadar je zadevna oseba državljan več držav članic, se podatki posredujejo vsaki od teh držav članic, tudi takrat, kadar je obsojena oseba državljan države članice, na ozemlju katere je bila obsojena.
Če je znano, da je obsojena oseba državljan več držav članic, se podatki posredujejo vsaki od teh držav članic, tudi takrat, kadar je obsojena oseba državljan države članice, na ozemlju katere je bila obsojena.
Sprememba 9
Člen 4, odstavek 3
3.  Posredovanje podatkov o obsodbah zajema tudi zaznamek o trajanju hrambe vpisa obsodbe v register države članice, ki je izrekla obsodbo, kakršno izhaja iz uporabe nacionalne zakonodaje države članice, ki je izrekla obsodbo, v trenutku posredovanja obsodbe državi članici državljanstva.
Črtano
Sprememba 10
Člen 4, odstavek 4
4.  Kasnejše ukrepe, sprejete ob uporabi nacionalne zakonodaje države članice, ki je izrekla obsodbo, ki obsegajo spremembo ali izbris podatkov iz kazenske evidence, vključno s spremembami glede trajanja hrambe podatkov, osrednji organ države članice, ki je izrekla obsodbo, nemudoma posreduje osrednjemu organu države članice državljanstva.
4.  Kasnejše spremembe ali izbris podatkov iz kazenske evidence osrednji organ države članice, ki je izrekla obsodbo, nemudoma posreduje osrednjemu organu države članice državljanstva.
Sprememba 11
Člen 5, odstavek 1
1.  Osrednji organ države članice državljanstva v celoti hrani podatke, posredovane na podlagi člena 4, da jih lahko ponovno posreduje v skladu s členom 7.
1.  Osrednji organ države članice državljanstva hrani podatke, posredovane na podlagi člena 4(2) in (4) in člena 11, da jih lahko ponovno posreduje v skladu s členom 7.
Sprememba 12
Člen 5, odstavek 3
3.  Država članica državljanstva lahko uporabi samo podatke, ki so posodobljeni v skladu z odstavkom 2. Obveznost iz odstavka 2 v nobenem primeru ne sme privesti do tega, da se zadevna oseba v okviru nacionalnega postopka obravnava slabše, kakor bi bila, če bi obsodbo izreklo nacionalno sodišče.
3.  Država članica državljanstva lahko uporabi samo podatke, ki so posodobljeni v skladu z odstavkom 2.
Sprememba 13
Člen 6, odstavek 1
1.  Kadar se zahtevajo podatki iz nacionalne kazenske evidence države članice, lahko osrednji organ v skladu z nacionalnim pravom pošlje zahtevek za izpis iz kazenske evidence in za podatke o kazenski evidenci osrednjemu organu druge države članice.
1.  Kadar se v okviru kazenskega postopka zoper neko osebo ali za drugo uporabo kot za kazenski postopek zahtevajo podatki iz nacionalne kazenske evidence države članice, lahko osrednji organ v skladu z nacionalnim pravom pošlje zahtevek za izpis iz kazenske evidence in za podatke o kazenski evidenci osrednjemu organu druge države članice.
Sprememba 14
Člen 6, odstavek 1a (novo)
1a.  Ko se podatki iz kazenske evidence države državljanstva zahtevajo za drugo uporabo kot za kazenski postopek, mora država članica, ki zahteva podatke, navesti razloge za svojo zahtevo.
Sprememba 15
Člen 6, odstavek 2
2.  Kadar oseba zahteva podatke o svoji lastni kazenski evidenci, lahko osrednji organ države članice, v kateri se ta zahtevek vloži, v skladu z nacionalnim pravom pošlje zahtevek za izpis iz kazenske evidence in za podatke o kazenski evidenci osrednjemu organu druge države članice, če zadevna oseba je ali je bila prebivalec ali državljan države članice prosilke ali zaprošene države članice.
2.  Kadar oseba zahteva podatke o svoji lastni kazenski evidenci, osrednji organ države članice, v kateri se ta zahtevek vloži, v skladu z nacionalnim pravom pošlje zahtevek za izpis iz kazenske evidence in za podatke o kazenski evidenci osrednjemu organu druge države članice, če zadevna oseba je ali je bila prebivalec ali državljan države članice prosilke ali zaprošene države članice.
Sprememba 16
Člen 7, odstavek 1, točka (a)
a) nacionalne obsodbe
(a) nacionalne obsodbe, vpisane v kazensko evidenco.
Sprememba 17
Člen 7, odstavek 1, točka (d)
d) obsodbe, izrečene v tretjih državah, ki jih je prejel.
(d) obsodbe, izrečene v tretjih državah, ki jih je prejel in so vpisane v njegovo kazensko evidenco.
Sprememba 18
Člen 7, odstavek 2, pododstavek 1
2.  Kadar se zahtevek za podatke, izpisane iz kazenske evidence, pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva pod pogoji iz člena 6 zaradi druge uporabe kot za kazenski postopek, ta organ odgovori na zahtevek v skladu z nacionalnim pravom glede nacionalnih obsodb in obsodb, izrečenih v tretjih državah, ki jih je prejel.
2.  Kadar se zahtevek za podatke, izpisane iz kazenske evidence, pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva pod pogoji iz člena 6 zaradi druge uporabe kot za kazenski postopek, ta organ odgovori glede nacionalnih obsodb in obsodb, izrečenih v tretjih državah, ki jih je prejel in ki so bile vpisane v kazensko evidenco v skladu z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 19
Člen 7, odstavek 2, pododstavek 2
Osrednji organ države članice državljanstva takoj preveri pri osrednjem organu države članice, ki je izrekla obsodbo, ali se lahko in v kolikšni meri se lahko podatki glede obsodb, izrečenih v tej drugi državi članici, ki jih je prejel, posredujejo osrednjemu organu države članice prosilke.
Osrednji organ države članice državljanstva posreduje prejete podatke, ki jih je posredovala država članica, ki je izrekla obsodbo. Pri posredovanju podatkov v skladu s členom 4, lahko osrednji organ države članice, ki je izrekla obsodbo, obvesti osrednji organ države članice državljanstva, da lahko podatke o njenih obsodbah, ki so bili posredovani državi državljanstva, posreduje osrednjemu organu druge države članice le z dovoljenjem države članice, ki je izrekla obsodbo.
Sprememba 20
Člen 7, odstavek 2, pododstavek 3
Osrednji organ države članice, ki je izrekla obsodbo, odgovori osrednjemu organu države članice državljanstva v roku, ki temu drugemu osrednjemu organu omogoča spoštovanje rokov za odgovor iz člena 8.
Ko je treba zaprositi za dovoljenje države članice, ki je izrekla obsodbo, njen osrednji organ odgovori osrednjemu organu države članice državljanstva v roku, ki temu drugemu osrednjemu organu omogoča spoštovanje rokov za odgovor iz člena 8.
Sprememba 21
Člen 7, odstavek 4
4.  Kadar se zahtevek za podatke, izpisane iz kazenske evidence, pošlje osrednjemu organu države članice, ki ni država članica državljanstva, ta organ posreduje osrednjemu organu države članice prosilke podatke o nacionalnih obsodbah. Če se zahtevek pošlje zaradi druge uporabe kot za kazenski postopek, ta organ nanj odgovori v skladu z nacionalnim pravom.
4.  Kadar se zahtevek za podatke, izpisane iz kazenske evidence, pošlje osrednjemu organu države članice, ki ni država članica državljanstva, zaprošena država članica posreduje osrednjemu organu države članice prosilke podatke o obsodbah, ki so v njeni kazenski evidenci. Če se zahtevek pošlje zaradi druge uporabe kot za kazenski postopek, zaprošeni organ nanj odgovori v skladu z nacionalnim pravom.
Sprememba 22
Člen 9, odstavek -1 (novo)
-1.  Pri obdelavi in posredovanju osebnih podatkov za namene tega okvirnega sklepa se spoštujejo vsaj naslednja osnovna načela:
a) obdelava podatkov mora biti zakonsko dovoljena, potrebna in sorazmerna z nameni zbiranja in/ali nadaljnje obdelave;
b) podatki se lahko zbirajo le za konkretne in zakonite namene ter se nadalje obdelujejo na način, ki je združljiv s temi nameni;
c) podatki so točni in posodobljeni;
d) posebne kategorije podatkov o rasnem ali etničnem poreklu, političnih mnenjih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravstvenem stanju se obdelujejo le, če je to absolutno nujno za namen posebnega primera in ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov.
Sprememba 23
Člen 9, odstavek 1
1.  Osebne podatke, sporočene v skladu s členom 7(1) in (4) za uporabo v kazenskem postopku, lahko država članica prosilka uporabi samo v kazenskem postopku, za katerega jih je zahtevala, v skladu z obrazcem iz Priloge.
1.  Osebne podatke, sporočene v skladu s členom 7(1) in (4) za uporabo v kazenskem postopku, lahko država članica prosilka uporabi ob spoštovanju načel iz odstavka -1 in še posebej samo v kazenskem postopku, za katerega jih je zahtevala, v skladu z obrazcem iz Priloge.
Sprememba 24
Člen 9, odstavek 2
2.  Osebne podatke, posredovane v skladu s členom 7(2) in (4) zaradi druge uporabe kot za kazenski postopek, lahko država članica prosilka v skladu s svojim nacionalnim pravom uporabi samo za namen, zaradi katerega jih je zahtevala, in v mejah, ki jih je v obrazcu določila zaprošena država članica.
2.  Osebne podatke, posredovane v skladu s členom 7(2) in (4) zaradi druge uporabe kot za kazenski postopek, lahko država članica prosilka uporabi v skladu s svojim nacionalnim pravom in ob spoštovanju načel iz odstavka -1 ter še posebej samo za namen, zaradi katerega jih je zahtevala, in v mejah, ki jih je v obrazcu določila zaprošena država članica.
Sprememba 25
Člen 9, odstavek 3
3.  Kljub odstavkoma 1 in 2 lahko država članica prosilka uporabi osebne podatke, posredovane v skladu s členom 7(1), (2) in (4), za preprečitev neposredne in resne nevarnosti za javno varnost.
3.  Kljub odstavkoma 1 in 2 lahko država članica prosilka uporabi osebne podatke, posredovane v skladu s členom 7(1), (2) in (4), če je potrebno in sorazmerno z namenom preprečitve neposredne in resne nevarnosti za javno varnost; v tem primeru država članica prosilka zaprošeni državi zagotovi naknadno obvestilo o izpolnjevanju pogojev potrebe, sorazmernosti, nujnosti in resnosti grožnje.
Sprememba 26
Člen 9, odstavek 4
4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za osebne podatke, posredovane tretji državi na podlagi člena 7(3), veljajo iste omejitve glede uporabe kot za države članice na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.
4.  Poleg tega države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za osebne podatke, posredovane tretji državi na podlagi člena 7(3), veljajo iste omejitve glede uporabe kot za države članice na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 tega člena.
Sprememba 27
Člen 9, odstavek 5
5.  Ta člen se ne uporablja za osebne podatke, ki jih država članica pridobi v skladu s tem okvirnim sklepom in ki izvirajo iz te države članice.
5.  Odstavki od 1 do 4 se ne uporabljajo za osebne podatke, ki jih država članica pridobi v skladu s tem okvirnim sklepom in ki izvirajo iz te države članice.
Sprememba 28
Člen 9, odstavek 5 a (novo)
5a.  Države članice zagotovijo, da so nacionalni organi za varstvo podatkov sistematično obveščeni o izmenjavi osebnih podatkov v okviru tega okvirnega sklepa in zlasti o uporabi osebnih podatkov v okoliščinah iz člena 9(3).
Nacionalni organi za varstvo podatkov držav članic spremljajo izmenjavo iz odstavka 1 in v ta namen sodelujejo drug z drugim.
Sprememba 29
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Pravice osebe, na katero se podatki nanašajo
1.  Oseba, na katero se podatki nanašajo, je obveščena o obdelavi njenih osebnih podatkov. Z obveščanjem se po potrebi počaka, da se ne ogrozi namena, za katerega se podatki obdelujejo.
2.  Oseba, na katero se podatki nanašajo, ima pravico brez nepotrebne zamude pridobiti informacije o podatkih, ki so v obdelavi, v jeziku, ki ga razume, ter popraviti in, kadar je primerno, izbrisati podatke, ki so bili obdelani ob kršenju načel iz člena 9(-1).
3.  Obveščanje iz odstavka 1 se lahko zavrne ali odloži, če je to nujno potrebno za:
(a) zagotavljanje varnosti in javnega reda;
(b) preprečevanje kriminala;
(c) preprečevanje oviranja preiskave in pregona kaznivih dejanj;
(d) zaščito pravic in zagotovil tretjih oseb.
Sprememba 30
Člen 11, odstavek 2, točka (a)
a) podatkov o osebi, ki ji je bila izrečena obsodba (priimek, ime, datum in kraj rojstva, psevdonim ali drugo ime, če ga oseba ima, spol, državljanstvo, pravna oblika in sedež za pravne osebe)
(a) podatkov o osebi, ki ji je bila izrečena obsodba (priimek, ime, prejšnje ime, datum rojstva, kraj in država rojstva, psevdonim ali drugo ime, če ga oseba ima, spol, državljanstvo, pravna oblika in sedež za pravne osebe)
Sprememba 31
Člen 11, odstavek 2, točka (b)
b) podatkov o vrsti obsodbe (datum in kraj, naziv in status organa, ki jo je izrekel)
(b) podatkov o vrsti obsodbe (datum in kraj, opravilna številka, če je znana, ter naziv in status organa, ki jo je izrekel)
Sprememba 32
Člen 11, odstavek 2, točka (c)
c) podatkov o dejstvih, na podlagi katerih je bila izrečena obsodba (datum, kraj, vrsta, pravna opredelitev, kazenska zakonodaja, ki se uporablja)
(c) podatkov o dejstvih, na podlagi katerih je bila izrečena obsodba (datum, vrsta, pravna opredelitev, kazenska zakonodaja, ki se uporablja)
Sprememba 33
Člen 11, odstavek 6
6.  Tehnične prilagoditve iz odstavka 5 morajo nastopiti najkasneje v treh letih od sprejetja oblike in podrobnih pravil za informacijsko izmenjavo podatkov o kazenskih obsodbah.
6.  Tehnične prilagoditve iz odstavka 5 morajo nastopiti najkasneje v enem letu od sprejetja oblike in podrobnih pravil za informacijsko izmenjavo podatkov o kazenskih obsodbah.
Sprememba 34
Člen 14, odstavek 5
5.  Ta okvirni sklep ne vpliva na uporabo ugodnejših določb iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov, sklenjenih med državami članicami.
5.  Ta okvirni sklep ne vpliva na uporabo ugodnejših določb iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali konvencij, sklenjenih med državami članicami.

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Večletni okvirni program za Azijo
PDF 202kWORD 44k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o osnutku Sklepa Komisije o pripravi regionalnega strateškega dokumenta 2007-2013 in večletnega okvirnega programa za Azijo
P6_TA(2007)0280B6-0265/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(1),

–   ob upoštevanju osnutka Sklepa Komisije o pripravi regionalnega strateškega dokumenta 2007-2013 in večletnega okvirnega programa za Azijo (CMT-2007-1122),

–   ob upoštevanju mnenja, ki ga je dne 8. junija 2007 predložil odbor iz člena 35(1) zgoraj omenjene uredbe (v nadaljevanju "Odbor za upravljanje instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja"),

–   ob upoštevanju člena 8 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(2),

–   ob upoštevanju člena 81 svojega Poslovnika,

A.   ker je Odbor za upravljanje instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja dne 8. junija 2007 izglasoval osnutek regionalnega strateškega dokumenta 2007-2013 in večletni okvirni program za Azijo (CMT-2007-1122),

B.   ker je v skladu s členom 7(3) Sklepa 1999/468/ES in točko 1 Sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo o postopkih za izvajanje Sklepa Sveta 1999/468/ES(3) prejel rezultate glasovanja,

C.   ker člen 2(1) Uredbe (ES) št. 1905/2006 določa, da je poglavitni in osnovni cilj sodelovanja v skladu s to uredbo izkoreninjenje revščine v partnerskih državah in regijah v okviru trajnostnega razvoja,

D.   ker člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1905/2006 določa, da so ukrepi iz člena 1(1)(4) zasnovani tako, da izpolnjujejo merila za uradno razvojno pomoč, ki jo je uvedel Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

E.   ker Odbor za razvojno pomoč OECD v svojih smernicah za poročanje v sistemu za poročanje držav upnic opredeljuje uradno razvojno pomoč kot finančne tokove, usmerjene k državam s seznama prejemnikov te pomoči, ki ga ta odbor pripravi, za katere med drugim velja, da je pri izvedbi vsake transakcije glavni cilj spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje držav v razvoju(5),

F.   ker je v členu 19(3) in (8) Uredbe (ES) št. 1905/2006 določeno, da se strateški dokumenti načeloma oblikujejo na podlagi dialoga s partnerskimi državami in regijami, pri čemer sodelujejo civilna družba ter regionalne in lokalne oblasti, in da se Komisija in države članice v zgodnji fazi postopka načrtovanja programov posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in razvojnimi akterji, vključno s predstavniki civilne družbe ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi, s čimer se spodbuja dopolnjevanje njihovih dejavnosti sodelovanja,

1.   meni, da je Komisija v svojem osnutku strateškega dokumenta 2007-2013 in osnutku večletnega okvirnega programa 2007-2010 za Azijo prekoračila svoja izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, s tem, da je v osrednji sektor 1 (podpora regionalnega vključevanja) vključila naslednje elemente, ki niso v skladu s členom 2(1) in (4) Uredbe (ES) št. 1905/2006, saj njihov prvotni cilj ni izkoreninjenje revščine in ne izpolnjujejo meril za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč OECD:

   področju azijsko-evropskega srečanja ASEM, zlasti azijsko-evropskega sklada ASEF, je ena izmed navedenih prednostnih nalog spodbujanje širjenja informacij in izmenjave virov ter izboljšanje javne ozaveščenosti o ASEM in ASEF;
   na področju Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC) je eden izmed predlaganih programov južnoazijski program za civilno letalstvo; vanj je Komisija kot cilj vključila spodbujanje sprejemanja evropskih uredb na področju varnosti;
   na področju podpore Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN) sta cilja programa za institucionalno podporo in dialog s posameznimi regijami med drugim podpora pri morebitnih pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu med ASEAN in EU ter izboljšanje vidnosti prispevka ES združenju ASEAN;
   splošni cilj programa za sodelovanje in politične reforme varnostne politike na področju podpore ASEAN je tudi podpiranje sodelovanja in reforme na področju varnosti, da se vzpostavi skladnejši sistem upravljanja meja v izbranih glavnih vhodnih/izhodnih pristaniščih v državah članicah ASEAN. Konkretneje je cilj programa okrepitev zmogljivosti sistema upravljanja meja držav ASEAN na ravni regionalnega sodelovanja in na izbranih mejnih prehodih;

2.   meni, da je Komisija v svojem osnutku strateškega dokumenta 2007-2013 in osnutku večletnega okvirnega programa za Azijo prekoračila svoja izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, s tem, da je v osrednji sektor 2 (inštituti za visoko šolstvo in raziskave), za katero nameni približno 15 % sredstev iz večletnega okvirnega programa, vključila naslednje elemente, ki niso v skladu s členom 2(1) in (4) Uredbe (ES) št. 1905/2006, saj njihov prvotni cilj ni izkoreninjenje revščine in ne izpolnjujejo meril za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč OECD:

   na področju visokega šolstva je eden izmed specifičnih ciljev spodbujanje boljšega razumevanja evropskega visokega šolstva v azijskih državah v razvoju, predlagane dejavnosti pa so: sheme mobilnosti za študente in fakultetne profesorje, mrežno povezovanje in prenos najboljših praks med evropskimi in azijskimi univerzami ter delavnice, sejmi o visokem šolstvu, srečanja zainteresiranih strani, promocijske dejavnosti, oblikovanje delovnih dokumentov, podpiranje vzajemnega priznavanja kvalifikacij, raziskave; v programu niso navedena nobena zagotovila, da bodo študijska področja v okviru programa izbrana na podlagi razvojnih potreb v državah ali da bo program zagotovil pomoč revnejšemu prebivalstvu, ne pa še povečal vrzeli med revnimi in bogatimi, hkrati pa program tudi ne vsebuje niti posebnih določb, ki bi preprečevale beg možganov;
   na področju podpore raziskovalnim inštitutom je naveden cilj izboljšanja obojestranskega razumevanja, ki bo pripomoglo k razvoju te azijske regije; specifične dejavnosti so: povezovanje možganskih trustov in oblikovalcev politike iz obeh regij ter razširitev in poglobitev sklopov seminarjev in konferenc; Komisija navaja, da se bodo sredstva v ta namen dodeljevala za podporo specializiranim inštitutom, ki svoje delovanje usmerjajo na odnose med EU in Azijo, in da se bo dejavnosti osredotočilo na okrepitev raziskovalnih zmogljivosti, spodbujanje javne razprave o odnosih med Evropsko unijo in Azijo in partnerstev med azijskimi in evropskimi inštituti, možganskimi trusti in podobnimi krogi;

3.   poziva Komisijo, naj umakne osnutek sklepa o pripravi regionalnega strateškega dokumenta 2007-2013 in večletnega okvirnega programa za Azijo ter Odboru za upravljanje instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja predloži nov osnutek sklepa, ki bo v celoti spoštoval določbe Uredbe (ES) št. 1905/2006;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 378, 27. 12.2006, str. 41.
(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23
(3) UL L 256, 10.10.2000, str. 19.
(4) Člen 1(1): "Skupnost financira ukrepe za podporo sodelovanju z državami, ozemlji in regijami v razvoju ...".
(5) Seznam osnovnih podatkov OECD/DAC iz oktobra 2006: "Je to ODA?", str. 1.


Misija za ugotavljanje dejstev v pokrajinah Andaluzija, Valencia in Madrid
PDF 114kWORD 42k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o rezultatih misije za ugotavljanje dejstev, opravljene v imenu Odbora za peticije v pokrajinah Andaluzija, Valencia in Madrid
P6_TA(2007)0281B6-0251/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 194 Pogodbe ES, ki zagotavlja pravico do peticije vsem državljanom in prebivalcem EU,

–   ob upoštevanju člena 6 Pogodbe EU, ki navaja, da Unija spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter si zagotovi potrebna sredstva za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik;

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ob upoštevanju vsebine in priporočil iz poročila tretje misije za ugotavljanje dejstev v Španiji, ki ga je Odbor za peticije sprejel 11. aprila 2007 in zadeva preiskavo navedb iz večjega števila peticij, povezanih z zlorabo zakonitih pravic evropskih državljanov do lastnine in natančno opisano zaskrbljenostjo glede trajnostnega razvoja, varstva okolja, oskrbe z vodo in kakovosti vode in javnih naročil, na splošno v povezavi z nezadostnim izvajanjem nadzora nad postopki urbanizacije s strani lokalnih in regionalnih organov,

B.   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2005 o obtožbah glede zlorabe Zakona o zemljiškem pravu v Valencii ali Ley reguladora de la actividad urbanística (LRAU-zakon o razvojnih dejavnostih) in njegovih posledicah za evropske državljane(1);

C.   ob upoštevanju prijavljenih primerov koruptivnega ravnanja v zvezi z obsežnimi projekti urbanizacije, zaradi katerih so bili prijeti in obsojeni lokalni uradniki in izvoljeni politiki;

D.   ker je Španija nedavno sprejela nov nacionalni okvirni zakon o zemljiškem pravu, ki bo začel veljati 1. julija 2007;

E.   ker je Komisija proti Španiji uvedla postopek zaradi kršitev, saj Španija ne izvaja direktiv EU o javnih naročilih v povezavi z urbanističnimi programi v Valencii,

1.   meni, da obveznost prenosa zakonito pridobljene zasebne lastnine brez predpisanega postopka in ustreznega nadomestila ter obveznost plačila samovoljnih stroškov za nezahtevan in pogosto nepotreben razvoj infrastrukture predstavljata kršitev temeljnih pravic posameznika v skladu z Evropsko konvencijo za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin in v luči sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (glej primer Aka proti Turčiji(2)) in kot določa Pogodba EU;

2.   globoko obžaluje, da je takšno ravnanje zelo razširjeno v več španskih avtonomnih pokrajinah, zlasti v pokrajini Valencia, in v drugih delih sredozemskega obalnega območja, pa tudi, na primer, v pokrajini Madrid;

3.   ostro obsoja in nasprotuje obsežnim projektom urbanizacije, katerih pobudniki so gradbena podjetja in nepremičninski investitorji, ki prav nič ne upoštevajo potreb prizadetih mest in vasi, niso okoljsko trajnostni in uničujoče vplivajo na zgodovinsko in kulturno identiteto teh območij;

4.   obsoja tiho privolitev nekaterih občinskih organov v gradbeni razvoj, ki ga kasneje proglasijo za nezakonitega in katerega posledica je uničenje ali grožnja z uničenjem lastnine, ki so jo evropski državljani kupili v dobri veri od nepremičninskih investitorjev in posrednikov;

5.   priznava prizadevanja Komisije, da bi zagotovila skladnost z direktivami o javnih naročilih v Španiji, vendar meni, da bi morala Komisija posebno pozornost nameniti dokumentiranim primerom kršitve direktiv o okolju, vodi in potrošniški politiki;

6.   meni, da je treba nujno sprejeti ustrezne ukrepe, ki zagotavljajo primerno uporabo in izvrševanje Okvirne direktive za vode(3) v povezavi z velikimi urbanističnimi projekti;

7.   poziva Komisijo in Svet ter zadevne države članice, naj vsem državljanom in prebivalcem EU zagotovijo pravilno uporabo prava Skupnosti in temeljnih pravic;

8.   poziva španske oblasti in pokrajinske upravne organe, zlasti tiste v Valencii, ki so zavezani spoštovanju in izvajanju določb Pogodbe EU in predpisov EU, naj priznajo zakonito pravico posameznikov do svoje zakonito pridobljene lastnine in naj v okviru zakonodaje določijo natančneje opredeljena merila glede uporabe člena 33 španske ustave, ki se nanaša na javno korist, ter tako preprečijo in prepovedo, da bi se v odločitvah lokalnih in pokrajinskih organov zlorabljala pravica ljudi do lastnine;

9.   izraža dvom glede metod imenovanja in pogosto pretiranih pooblastil, ki se v praksi s strani nekaterih lokalnih organov podeljujejo urbanistom in nepremičninskim investitorjem na račun lokalnih skupnosti in državljanov, ki imajo na teh lokacijah domove in zakonito pridobljeno lastnino;

10.   poziva lokalne organe, naj se posvetujejo z državljani in jih vključijo v projekte urbanističnega razvoja ter tako spodbujajo sprejemljiv in trajnosten urbani razvoj, kadar je to potrebno, v korist lokalnih skupnosti, ne le v korist nepremičninskih investitorjev in posrednikov ter drugih pridobitnih interesov;

11.   ostro obsoja skrito ravnanje nekaterih nepremičninskih investitorjev, ki prek vmešavanja v zemljiško knjigo s pretvezami spodkopavajo zakonito lastništvo nepremičnin evropskih državljanov, in poziva lokalne organe, naj vzpostavijo ustrezna pravna varovala, da se prepreči tako ravnanje;

12.   poziva pokrajinske organe, naj ustanovijo posebne upravne odbore, v katere naj bodo vključeni lokalni varuhi pravic in katerim bodo dolžne poročati neodvisne preiskovalne službe, ki morajo imeti pooblastila za arbitražo v primeru sporov, povezanih s projekti urbanizacije, in morajo biti brezplačno dostopne za ljudi, ki so neposredno prizadeti zaradi programov urbanizacije, vključno s tistimi, ki so žrtve nezakonitih kupčij z nepremičninami, povezanih z neodobrenim urbanim razvojem;

13.   meni, da morajo biti v primerih, ko se za izgubljeno lastnino zahteva nadomestilo, zneski primerni in usklajeni s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice;

14.  14 poziva Komisijo, naj sproži informativno kampanjo, namenjeno državljanom, ki kupujejo nepremičnine v državah članicah, ki niso njihove matične države;

15.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, španskim oblastem ter pokrajinskim oblastem.

(1) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 225.
(2) Sodba z dne 23. septembra 1998.
(3) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.10.2000 (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).


Sporazum o trgovini z orožjem
PDF 203kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o sporazumu o trgovini z orožjem: oblikovanje skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in trgovino s konvencionalnim orožjem
P6_TA(2007)0282B6-0249/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. marca 2001 o konferenci ZN o vseh vidikih nezakonitega trgovanja z orožjem malega kalibra in lahkim strelnim orožjem(1), z dne 15. novembra 2001 o orožju malega kalibra(2), z dne 19. junija 2003 o izvajanju programa ZN o boju proti nezakonitemu trgovanju z lahkim strelnim orožjem(3) in z dne 26. maja 2005 o orožju malega kalibra in lahkem strelnem orožju(4) ter svojih letnih resolucij o izvajanju Kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2006(5) o orožju malega kalibra in lahkem strelnem orožju, v kateri poziva mednarodno skupnost k začetku pogajanj za sprejetje mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem v okviru ZN takoj po revizijski konferenci ZN o akcijskem programu za leto 2006, da bi tako oblikovali pravno zavezujoč instrument za urejanje trgovine z orožjem na svetovni ravni,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   pozdravlja resolucijo A/RES/61/89, ki jo je generalna skupščina ZN sprejela 6. decembra 2006 in s katero se uradno pričenja proces sprejemanja mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem, in poudarja, da je resolucija prejela podporo kar 153 držav, kar dokazuje, da po svetu prevladuje močno politično prepričanje, da je prišel čas za prenehanje neodgovorne trgovine z orožjem,

B.   ugotavlja, da generalni sekretar ZN v prvem koraku pridobiva mnenja držav članic ZN o izvedljivosti, področju uporabe in predlaganih parametrih celovitega pravno zavezujočega instrumenta, ki bo določal skupne mednarodne standarde za uvoz in izvoz konvencionalnega orožja ter promet z njim,

C.   upošteva, da je okoli 100 vlad predstavilo svoja stališča in da je Urad ZN za razorožitev dejal, da bodo v poročilo generalnega sekretarja ZN, ki bo oktobra 2007 predstavljeno prvemu odboru Združenih narodov za razorožitev in mednarodno varnost, sicer vključena le stališča, ki so bila posredovana pred 20. junijem 2007, vendar pa bodo lahko predlogi držav, ki so zamudile rok 20. junija 2007, vključeni kot dodatek k poročilu,

D.   ker prej omenjena resolucija generalne skupščine ZN z dne 6. decembra 2006 daje generalnemu sekretarju ZN tudi pooblastila, da ustanovi skupino vladnih strokovnjakov, ki bi z letom 2008 začela preučevati izvedljivost, področje uporabe in predlagane parametre celovitega pravno zavezujočega instrumenta, ki bo določal skupne mednarodne standarde za uvoz in izvoz konvencionalnega orožja ter promet z njim,

E.   ker je pozitiven izid tega posvetovalnega procesa ključnega pomena za določitev temeljev prihodnjih pogajanj o sporazumu o trgovini z orožjem,

F.   ponovno poudarja, da se bo, dokler se ne bodo pogajanja uspešno zaključila, neodgovorna trgovina z orožjem nadaljevala in še naprej povzročala nedopustno človeško trpljenje ter zaostrovanje vojaških spopadov, nestabilnost, teroristične napade, slabo upravljanje in korupcijo, hude kršitve načel pravne države, človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter spodkopavala trajnostni razvoj,

G.   je prepričan, da države med čakanjem na izid pogajanj vpletenim stranem v oborožene spopade in brezobzirnim trgovcem z orožjem ne bi smele dopustiti, da ne upoštevajo že dogovorjenih embargov na orožje in se jim posmehujejo,

H.   pozdravlja in podpira akcije, ki jih izvajajo organizacije civilne družbe,

1.   poziva vseh 153 držav, ki so glasovale za navedeno resolucijo generalne skupščine ZN z dne 6. decembra 2006, med njimi vse države članice EU, naj brez nadaljnjih zamud generalnemu sekretarju ZN pošljejo svoja stališča v podporo mednarodnemu sporazumu o trgovini z orožjem;

2.   poziva Svet, naj oblikuje program dejavnosti, v katere naj vključi različne mednarodne forume, med njimi NATO, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU, ter na ta način spodbudi države k predstavitvi stališč;

3.   poziva vse države, da v svojih stališčih poudarijo, da mora mednarodni sporazum o trgovini z orožjem kodificirati veljavne obveznosti iz mednarodnega prava, ki zadevajo trgovino z orožjem, in še zlasti glede človekovih pravic in humanitarnega prava;

4.   državam zelo priporoča, da morajo za učinkovitost mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem svoja stališča zasnovati na naslednjem:

   i) države so odgovorne in morajo urejati vso trgovino z orožjem, ki sodi v njihovo pravno pristojnost;
  ii) države morajo vso mednarodno trgovino z orožjem oceniti v zvezi z naslednjimi tremi kategorijami omejitev po veljavnem pravu:
   a) izrecne prepovedi, v skladu s katerimi države ne smejo trgovati z orožjem v nekaterih okoliščinah, ki temeljijo na obstoječih prepovedih izdelovanja, posedovanja, uporabe in trgovine z orožjem;
   b) prepovedi, ki temeljijo na verjetni uporabi orožja, še posebej, ko naj bi se orožje uporabilo za hude kršitve mednarodnega prava o človekovih pravicah ali mednarodnega humanitarnega prava;
   c) merila in nastajajoča pravila, ki jih je treba upoštevati pri preučitvi trgovine z orožjem, vključno z vprašanjem, ali bo orožje uporabljeno za teroristične napade, nasilna kazniva dejanja in/ali organizirani kriminal, ter ali bo škodovalo trajnostnemu razvoju ali varnosti in stabilnosti v regiji, oziroma bo uporabljeno za namene korupcije;
   iii) države morajo doseči dogovor o mehanizmu spremljanja in izvrševanja, ki bi omogočal hitro, neodvisno in pregledno preiskavo vseh domnevnih kršitev mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem ter ustrezne kazni za kršitelje;

5.   poziva vse države, naj podprejo delo skupine vladnih strokovnjakov in sodelujejo z njo, da bo lahko dosegla viden napredek pri uveljavljanju mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem;

6.   ostaja prepričan, da sta za uspeh mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem in oblikovanje vzajemnih poroštev za vsesplošno preglednost ključnega pomena večja odprtost in pripravljenost za izmenjavo informacij o trgovini z orožjem, vključno s podatki o končnih uporabnikih, za kar bo treba uporabiti različne mehanizme, kot so izboljšana različica registra ZN o konvencionalnem orožju;

7.   poziva države, naj v času do sprejetja mednarodnega sporazuma o trgovini z orožjem sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečevanje neodgovornega posredovanja in prevoza orožja, streliva in spremljevalne vojaške in varnostne opreme vseh vrst, vključno s sestavnimi deli in izdelki z dvojno rabo, ter za preprečevanje trgovine in izdajanja dovoljenj o tuji proizvodnji takšne opreme za stranke, za katere velja mednarodni embargo o prodaji orožja ali ki nenehno resno kršijo mednarodno pravo o človekovih pravicah ali mednarodno humanitarno pravo;

8.   poziva vse države članice, naj prenesejo določbe Skupnega stališča Sveta 2003/468/SZVP z dne 23. junija 2003 o nadzoru posredovanja orožja(6) v nacionalno pravo, da bi tako v največji možni meri povečali učinek naporov v boju proti neodgovornem posredovanju orožja;

9.   ostro obsoja trgovino z orožjem in strelivom, ki krši embarge Varnostnega sveta ZN o prodaji orožja in ugotavlja, da se takšno blago največkrat prevaža po zraku; poziva države članice EU, naj okrepijo svoje sodelovanje z drugimi državami na tem področju; nadalje poziva pristojne mednarodne in regionalne organizacije, naj v sodelovanju s sektorjem letalskega prevoza priporočijo ustrezne preprečevalne ukrepe;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju ZN, predsedniku generalne skupščine ZN, generalnemu sekretarju zveze NATO, OVSE, Afriški uniji, parlamentarnemu forumu o orožju malega kalibra in lahkem strelnem orožju, Skupščini medparlamentarne unije in skupini nevladnih organizacij, znani pod imenom Usmerjevalni odbor za sporazum o trgovini z orožjem.

(1) UL C 343, 5.12.2001, str. 311.
(2) UL C 140 E, 13.6.2002, str. 587.
(3) UL C 69 E, 19.3.2004, str. 136.
(4) UL C 117 E, 18.5.2006, str. 230.
(5) UL C 300 E, 9.12.2006, str. 496.
(6) UL L 156, 25.6.2003, str. 79.


Mladoletniško prestopništvo - vloga žensk, družine in družbe
PDF 240kWORD 90k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o mladoletniškem prestopništvu – vloga žensk, družine in družbe (2007/2011(INI))
P6_TA(2007)0283A6-0212/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, zlasti členov 37 in 40 Konvencije,

–   ob upoštevanju standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o kazenskem pravosodju za mladoletnike (Pekinška pravila) iz leta 1985, ki so bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine št. 40/33 z dne 29. novembra 1985,

–   ob upoštevanju smernic Združenih narodov za preprečevanje mladoletniškega prestopništva (Rijadske smernice) iz leta 1990, ki so bile sprejete z resolucijo Generalne skupščine št. 45/112 z dne 14. decembra 1990,

–   ob upoštevanju pravil Združenih narodov za zaščito mladoletnih prestopnikov, ki jim je bila odvzeta prostost, ki jih je Generalna skupščina sprejela z resolucijo št. 45/113 z dne 14. decembra 1990,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije Sveta Evrope o uveljavljanju pravic otrok z dne 25. januarja 1996, zlasti člena 1 in členov 3 do 9 Konvencije,

–   ob upoštevanju priporočil Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 24. septembra 2003 o novih načinih spopadanja z mladoletniškim prestopništvom in vlogi kazenskega pravosodja za mladoletnike(1),

–   ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987 o odzivu družbe na mladoletniško prestopništvo(2),

–   ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 18. aprila 1988 o odzivu družbe na mladoletniško prestopništvo v družinah priseljencev(3),

–   ob upoštevanju Pogodbe EU, zlasti člena 6 in določb naslova VI o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, predvsem naslova XI o socialni politiki, izobraževanju, poklicnemu usposabljanju in mladini, še zlasti člena 137 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Okvirnega programa policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (AGIS), ki je prenehal veljati 31. decembra 2006, in Uredbe (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(4),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 30. novembra 2006 o predlogu Sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji(5),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 22. maja 2007 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi posebnega programa za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin za obdobje 2007-2013 (program Daphne III) v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje"(6),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti" (KOM(2006)0367),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 1992 o Evropski listini otrokovih pravic(7), zlasti odstavkov 8.22 in 8.23 Listine,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/427/PNZ z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi evropske mreže za preprečevanje kriminala(8),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega socialno-ekonomskega odbora z dne 15. marca 2006 z naslovom "Preprečevanje mladoletniškega prestopništva, načini obravnavanja mladoletniškega prestopništva in vloga pravnega varstva mladoletnih oseb v Evropski uniji"(9),

–   ob upoštevanju sklepov konference, ki je bila v Glasgowu od 5. do 7. septembra 2005 v času predsedovanja Združenega kraljestva na temo "Mladi in kriminal: evropska perspektiva",

–   ob upoštevanju zadnjih letnih poročil Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0212/2007),

A.   ker je mladoletniško prestopništvo že izhodiščno bolj tvegano od prestopkov odraslih, saj vpliva na posebej ranljiv del populacije v fazi oblikovanja osebnosti, zaradi njega pa so mladoletniki že zgodaj izpostavljeni tveganju za socialno izključenost in stigmatizacijo,

B.   ker je nešolanost eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za mladoletniško prestopništvo,

C.   ker nacionalne, evropske in mednarodne raziskave kažejo, da se je mladoletniško prestopništvo v zadnjih dveh desetletjih alarmantno povečalo,

D.   ker je mladoletniško prestopništvo zaskrbljujoče zaradi razširjenosti, ki je danes posledica vedno nižje starosti prestopnikov ob prvem dejanju, dviga števila dejanj, ki jih zagrešijo otroci, mlajši od 13 let, in dejstva, da se v dejanjih mladoletnikov kaže vedno večja krutost,

E.   ker način zbiranja in predstavitve statističnih podatkov o mladoletniškem prestopništvu trenutno ne ustreza dejanskim potrebam niti razmeram, zaradi česar je še toliko bolj nujno pridobiti zanesljive nacionalne statistične podatke,

F.   ker je težavno brezpogojno kategorizirati vzroke, zaradi katerih se mladoletniki začnejo obnašati prestopniško, saj pot, ki privede do socialno deviantnega vedenja in na koncu do prestopništva, v vsakem posameznem primeru zaznamujejo posamezne in specifične okoliščine vsakega od mladostnikov ter bistveni elementi razvoja posameznega otroka in mladostnika, kot so družina, šola, prijatelji, hkrati pa ta razvoj poteka v širšem kontekstu njegovega socio-ekonomskega okolja,

G.   ker so glavni dejavniki, ki povzročajo mladoletniško prestopništvo, odsotnost opornih točk, slaba komunikacija in neustrezni družinski modeli zaradi pogoste odsotnosti staršev, psihopatološke težave, povezane s fizično in spolno zlorabo s strani posameznikov v družinskem okolju, neuspeh izobraževalnih sistemov pri posredovanju družbenih vrednot ter revščina, nezaposlenost, socialna izključenost in rasizem, k njemu pa pomembno prispevajo tudi močno nagnjenje k posnemanju, ki ga mladi razvijejo v fazi oblikovanja osebnosti, osebnostne motnje, povezane z uživanjem alkohola in mamil ter prikazovanje modelov nespametnega, pretiranega in neizzvanega nasilja v množičnih medijih, kot tudi na nekaterih internetnih straneh in z video igricami,

H.   ker deviantno vedenje pri mladih ne izvira vedno iz družinskega okolja,

I.   ker povečana raba marihuane in drugih drog in/ali alkohola pri mladostnikih sovpada s porastom mladoletniškega prestopništva,

J.   ker so priseljenci, zlasti mladoletni, mnogo bolj izpostavljeni družbenemu nadzoru, zaradi česar se zdi, da je mladoletniško prestopništvo bolj kot na splošno v družbi razširjeno med priseljenci, kar ni samo napačno, ampak družbeno nevarno mišljenje,

K.   ker mladoletniške tolpe in vedno več nasilja v šolskem okolju predstavljajo dve "sodobni" obliki mladoletniškega prestopništva; ta pojava sta posebej razširjena v nekaterih državah članicah, njuno preučevanje in morebitni način odpravljanja pa sta zapletena,

L.   ker so zaradi obsega pojavov, kot so organizirane nasilne mladoletniške tolpe, nekatere države članice sprožile razpravo o potrebi po revidiranju kazenskega prava za mladoletnike,

M.   ker so v nekaterih državah članicah soseske in celo šolska dvorišča, med njimi tista, v socialno bolj ugodnih soseskah, postali področja brezvladja (preprodajanje drog, nasilje, včasih tudi s hladnim orožjem, različna izsiljevanja in nevarne igre, kot je happy slapping (pretepanje za zabavo), objavljanje nasilnih prizorov, posnetih z mobilnimi telefoni, na spletnih straneh),

N.   ker že nekaj let spremljamo postopno reformo kazenskega prava za mladoletnike, ki bi morala biti osredotočena na na preprečevanje, sodne in izvensodne ukrepe, prevzgojne ukrepe in ukrepe za resocializacijo, ki v potrebnih primerih vključujejo terapijo; ker je treba kljub temu poudariti, da je izvajanje teh ukrepov v praksi vseeno pogosto ovirano zaradi pomanjkanja ustreznih, modernih namestitvenih centrov in posebej usposobljenih specialistov ter zaradi omejenega financiranja in včasih pomanjkanja volje vpletenih oseb ali pomanjkljivega sistema,

O.   ker poplava prizorov skrajnega nasilja in razširjanje pornografskega materiala preko avdiovizualnih komunikacijskih sredstev, kot so igre, televizija in internet, pa tudi izkoriščanje podobe mladoletnih prestopnikov in žrtev s strani medijev, pogosto meji na kršitve temeljnih pravic otrok in prispeva k banaliziranju nasilja,

P.   ker statistike, objavljene v nekaterih državah članicah, kažejo, da 70 do 80 % mladoletnih prestopnikov, ki so bili kaznovani ob njihovem prvem kaznivem dejanju, ne zagrešijo ponovnih kaznivih dejanj,

Q.   ker študije in članki, objavljeni v nekaterih državah članicah, razkrivajo, da se je povečalo nasilje mladoletnikov nad svojimi starši, in stanje nemoči, v katerem se ti nahajajo,

R.   ker organizirane kriminalne mreže včasih uporabljajo mladoletne prestopnike za svoje dejavnosti,

S.   ker je bila v okviru evropske mreže za preprečevanje kriminala, nastale leta 2001, ustanovljena posebna delovna skupina za boj proti mladoletniškemu prestopništvu, ki je začela pripravljati poglobljeno primerjalno študijo v 27 državah članicah, ki bo podlaga za razvoj prihodnje politike EU na tem področju,

1.   poudarja, da se je proti mladostniškemu prestopništvu mogoče boriti le s sprejetjem celostne strategije na nacionalni in evropski ravni, v kateri bodo združena tri glavna načela: preprečevanje, sodni in izvensodni ukrepi ter ukrepi za resocializacijo vseh mladih;

Politika na nacionalni ravni

2.   poudarja, da je bistvenega pomena, da vse udeležene strani v družbi neposredno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju celostne nacionalne strategije, med njimi država kot osrednji upravljavec, pristojne osebe regionalnih in lokalnih organov, pristojne osebe šolske skupnosti, družina, nevladne organizacije, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z mladimi, civilna družba in vsak posameznik; se mu zdi bistveno imeti na voljo ustrezna finančna sredstva za učinkovito izvajanje ukrepov za odločen boj proti mladoletniškemu prestopništvu;

3.   vztraja, da je za boj proti ozadju mladoletniškega prestopništva potrebna celostna in učinkovita politika na področju šolanja, družbenem področju, v družini in izobraževanju, ki naj prispeva k posredovanju družbenih in državljanskih vrednost ter zgodnji socializaciji mladih; meni, da je med drugim potrebno opredeliti politiko, temelječo na boljši gospodarski in socialni koheziji, z namenom odpravljanja socialnih razlik ter boja proti socialni izključenosti in revščini, s posebnim poudarkom na revščini otrok;

4.   meni, da morajo družine, izobraževalci in družba prenesti na mlade vrednote od čim bolj zgodnje starosti;

5.   meni, da preprečevanje mladoletniškega prestopništva zahteva tudi javne politike na drugih področjih, vključno s stanovanjsko politiko, zaposlovanjem, poklicnim usposabljanjem, prostim časom in izmenjavami med mladimi;

6.   želi spomniti, da morajo družine, šole in družba na splošno sodelovati v boju proti vedno bolj razširjenem pojavu nasilja mladih;

7.   poudarja specifično vlogo družine v vsaki fazi boja proti mladoletniškemu prestopništvu ter poziva države članice, naj staršem nudijo ustrezno pomoč; ugotavlja, da je treba v nekaterih primerih starše bolje vključiti in povečati njihovo odgovornost;

8.   vzpodbuja države članice, naj v svojih nacionalnih politikah predvidijo možnost enoletnega starševskega dopusta ter tako omogočijo tistim družinam, ki to želijo, da na prvo mesto postavijo zgodnjo vzgojo otrok, ki je bistvenega pomena za njihov čustven razvoj;

9.   poziva države članice, naj nudijo posebno pomoč družinam, ki se soočajo z ekonomskimi in socialnimi težavami; poudarja, da sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja osnovnih potreb glede stanovanja in prehrane, zagotavljanje dostopa za vse družinske člane, najprej pa za otroke, do temeljnega izobraževanje in zdravstvene oskrbe, prav tako kot ukrepi za enakopraven dostop vseh družinskih članov do trga dela ter do družbenega, gospodarskega in političnega življenja, prispevajo k zagotavljanju zdravega in pravičnega družinskega okolja za razvoj in prvotno socializacijo otrok;

10.   poziva države članice, naj zagotovijo potrebne vire za razširitev učinkovite pomoči na področju psihološkega in socialnega svetovanja, kamor spadajo kontaktne točke za družine, ki imajo težave s prestopništvom mladoletnikov;

11.   poudarja posebno vlogo šole in šolske skupnosti pri oblikovanju osebnosti otrok in mladostnikov; poudarja dve bistveni značilnosti današnjih šol, ki sta kulturna raznolikost in večanje razlik med socialnimi razredi, kar lahko, če v izobraževalnem sistemu niso vzpostavljene strukture za posredovanje, podporo in približevanje učencem, privede do nasilja v šoli;

12.   zato poziva države članice, naj na šolske organe naslovijo smernice za moderno reševanje konfliktov v šolskem okolju s pomočjo mediacije, v kateri sodelujejo učenci, starši, učitelji in pristojne službe lokalnih organov;

13.   meni, da je nujno treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za učitelje, da bi znali heterogeno voditi razred, uporabljati pedagoški pristop brez moraliziranja, vendar sposoben preprečevanja in temelječ na solidarnosti, ter da bi znali preprečiti zaznamovanje in odrivanje na rob tako mladoletnih prestopnikov kot njihovih vrstnikov žrtev;

14.   poleg tega poziva države članice, naj v politiko na področju izobraževanja vključijo nudenje psihološke pomoči in svetovanje, posebej namenjeno otrokom s težavami pri socializaciji, naj omogočijo nudenja zdravniške oskrbe v vsaki šolski ustanovi, imenujejo socialnega delavca za omejeno število šolskih ustanov, sociologa-kriminologa, pedopsihiatra in strokovnjaka za otroško prestopništvo, naj zagotovijo strog nadzor nad uživanjem alkohola in zlorabo mamil s strani učencev, se borijo proti vsakršni obliki diskriminacije v šolski skupnosti, imenujejo mediatorja, ki bo skrbel za stike med šolo in skupnostjo ter sodelovanje med različnimi šolskimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju programov proti nasilju;

15.   poziva države članice in pristojne regulativne organe za nacionalne in regionalne načrte, naj zagotovijo strogo spoštovanje zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje na področju opozarjanja na vsebino televizijskih oddaj in drugih programov, ki bi lahko vsebovali izredno nasilne prizore ali ki niso primerne za mladoletnike; poleg tega poziva države članice, naj skupaj s pristojnimi osebami medijev sprejmejo načrt za zaščito pravic otrok, še zlasti mladoletnih prestopnikov, tako da prepovedo predvajanje prizorov skrajnega nasilja v določenem delu dneva in da ne razkrivajo identitete mladoletnikov, vpletenih v prestopniška dejanja;

16.   priporoča državam članicam, naj okrepijo vlogo in kvalitativno presojo centrov za mlade, ki veljajo za prostor izmenjav mladih ter poudarja, da vključitev mladoletnih prestopnikov v te centre prispeva k njihovi socializaciji in krepi njihov občutek pripadnosti družbi;

17.   poudarja, da imajo lahko mediji odločilno vlogo pri preprečevanju mladoletniškega prestopništva, tako da sprejmejo pobude za obveščanje in osveščanje javnosti, predvajajo visokokakovostne oddaje, ki ovrednotijo pozitiven prispevek mladih v družbi, hkrati pa naj nadzorujejo predvajanje nasilnih in pornografskih prizorov in prikazovanje uživanja drog; to naj storijo na podlagi sporazumov, ki so del "načrtov" za zaščito pravic otrok;

18.   prav tako poudarja, da je v okviru boja proti mladoletniškemu prestopništvu v interesu vseh, da se v državah članicah razvijejo ukrepi, ki naj predvidijo nadomestne kazni za zapor in ki naj bodo pedagoškega značaja, ki bi bili prosto na razpolago nacionalnim sodnikom: ponudba za delo v korist javnosti, resocializacija in mediacija z žrtvami ter tečaji poklicnega usposabljanja in vedenja, posebna, odvisno od vrste kaznivega dejanja, starosti prestopnika, njegove osebnosti in zrelosti;

19.   poziva države članice, naj sprejmejo nove inovativne ukrepe pravosodnega odziva, kot so neposredno sodelovanje staršev in mentorjev mladoletnika v kazenskem postopku, od faze sodne obravnave do izvajanja ukrepov prevzgoje in intenzivne psihološke pomoči, izbira skrbniške družine, ki je, če je potrebno, zadolžena za izobraževanje mladoletnika in pomoč pri svetovanju in obveščanju staršev, učiteljev in učencev, v primeru nasilnega vedenja mladoletnikov v šolskem okolju;

20.   želi spomniti, da morata na področju mladoletniškega prestopništva potek in trajanje sodnega postopka ter izbiro sprejetih ukrepov in njihovo posledično izvajanje usmerjati višji interes otroka in spoštovanje postopkovnega prava posamezne države članice; zato poudarja, da naj bo odvzem prostosti le zadnje možno sredstvo in naj se izvede v centrih, prilagojenim mladoletnim prestopnikom;

21.   poziva države članice, naj znotraj celostnega pristopa k mladoletniškemu prestopništvu predvidijo posebna in avtonomna proračunska sredstva za sprejem ukrepov za preprečevanje le-tega, za povečanje sredstev za programe ponovne socialne in poklicne vključitve mladih ter več sredstev za ponovno oceno in posodobitev namestitvenih centrov za mladoletne prestopnike na osrednji in regionalni ravni, pa tudi sredstev za specializirano usposabljanje in vseživljenjsko usposabljanje vseh strokovnjakov in pristojnih oseb;

Za evropsko strategijo

22.  priporoča državam članicam, naj ob sodelovanju s Komisijo nemudoma izoblikujejo in sprejmejo nekatere minimalne standarde in vodilna načela glede mladoletniškega prestopništva, skupna vsem državam članicam in osredotočena na tri osnovne stebre, ki so preprečevanje (prvi steber), sodni in izvensodni postopki (drugi steber) ter vključevanje in resocializacija (tretji steber), na podlagi načel, ki so bila mednarodno vzpostavljena s Pekinškimi pravili in Rijadskimi smernicami ter drugimi mednarodnimi konvencijami s tega področja;

23.   vztraja pri tem, da bi moral biti osnovni cilj skupnega evropskega pristopa opredelitev modelov posredovanja v primerih mladoletniškega prestopništva in njegove obravnave, zaporne kazni pa bi morale biti zadnji izhod in se uporabiti le takrat, ko je to res nujno;

24.   meni, da sta vključitev in udeležba mladih pri vseh vprašanjih in odločitvah, ki jih zadevajo, nujni za opredelitev skupnih rešitev, ki bodo prinesle uspeh; meni, da je treba zaradi tega v fazi posredovanja izvedencev sodišč za otroke poskrbeti, da ne bodo imeli izkušenj zgolj na področju izobraževanja mladih, ampak bodo osveščeni glede problematike nasilja in mladih;

25.   poziva Komisijo, naj opredeli specifična merila za vse države članice za zbiranje nacionalnih statistik, da bi zagotovili njihovo primerljivost in posledično uporabnost v času načrtovanja ukrepov na evropski ravni; poziva države članice, naj dejavno sodelujejo pri delu Komisije, tako da spodbujajo in zbirajo podatke pristojnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, združenj, nevladnih organizacij in drugih organizacij civilne družbe s tega področja;

26.   poziva Komisijo ter nacionalne in lokalne organe držav članic, naj se zgledujejo po primerih najboljše prakse iz držav članic, ki uspejo mobilizirati celotno družbo ter ki vsebujejo pozitivne ukrepe in posredovanja združenj staršev učencev in nevladnih organizacij v šolah in stanovanjskih četrtih; prav tako naj naredijo povzetek izkušenj v posameznih državah članicah glede sporazumov o sodelovanju med policijskimi organi, šolskimi ustanovami, lokalnimi organi, mladinskimi organizacijami in socialnimi službami na lokalni ravni, pri čemer naj upoštevajo pravilo skupne tajnosti, ter naj se seznanijo z nacionalnimi strategijami in programi pomoči mladim; poziva države članice, naj se učijo iz primerov najboljših praks druga druge in se tako borijo proti zaskrbljujočemu širjenju uživanja drog med mladoletniki in s tem povezanega prestopništva, tako kot tudi iz najboljših rešitev, uporabljenih v primeru težav z uživanjem, zlasti glede zdravniške oskrbe;

27.   pozdravlja nacionalne pobude, ki vsebujejo pozitivne ukrepe za vključevanje s pomočjo "izvenšolskih animatorjev", kakršni v nekaterih regijah, kot je španska Rioja, že delujejo;

28.   poziva Komisijo in države članice, naj za začetek zberejo obstoječa sredstva in evropske programe in vanje vključijo ukrepe za boj proti mladoletniškemu prestopništvu in njegovo preprečevanje, ter naj poskrbijo na normalno resocializacijo prestopnikov in njihovih žrtev; zato želi opozoriti na:

   poseben program "Preprečevanje in boj proti kriminalu" za obdobje 2007-2013, ki temelji na preprečevanju kriminala in zaščiti žrtev,
   poseben program "Kazensko pravosodje" za obdobje 2007-2013, namenjen pravosodnemu sodelovanju na področju kazenskega prava na podlagi vzajemnega priznavanja in zaupanja, s krepitvijo stikov in izmenjavo podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi,
   program DAPHNE III za boj proti nasilju nad otroki in mladimi,
   program "Mladi v akciji" za obdobje 2007-2013, katerega glavna naloga je pomoč mladim z omejenimi možnostmi ali iz okolja z omejenimi možnostmi,
   dejavnosti Evropskega socialnega sklada in programa Equal za krepitev socialnega vključevanja in boj proti diskriminaciji ter olajšanje dostopa do trga dela za osebe z omejenimi možnostmi,
   program pobude Urbact, ki ga podpira EU in ki temelji na izmenjavi najboljših praks med evropskimi mesti z vidika za evropske državljane bolj trajnostnega okolja, ki vključuje ukrepe za oblikovanje bolj varnega urbanega okolja za mlade ter ukrepe za socialno vključevanje mladih z omejenimi možnostmi, ki temelji na njihovi socializaciji in udeležbi;
   programe meddržavnih pobud, kot je "Let bind safe net for children and youth at risk" (Gradimo varnostno mrežo za izpostavljene otroke in mlade), ki temeljijo na sprejemanju ukrepov v korist ogroženih ali socialno izključenih otrok in mladih; v teh programih lahko in morajo sodelovati partnerji iz čim večjega števila držav;
   evropska telefonska linija za izginule otroke, med katerimi so tudi žrtve mladoletniškega prestopništva;

29.   poudarja, da je potrebno tesno sodelovanje med vsemi sodnimi in policijskimi organi na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter njihovo povezovanje v mreže pri preiskovanju in reševanju primerov pogrešanih otrok, ki so žrtve mladoletniškega prestopništva, pri čemer se za osnovo vzamejo specifični cilji strategije EU o otrokovih pravicah, kot so predstavljeni v sporočilu Komisije;

30.   izpostavlja dejstvo, da je eden od sestavnih delov boja proti mladoletniškemu prestopništvu oblikovanje komunikacijske politike, ki omogoča osveščanje javnosti o tej problematiki, izkoreninjenje nasilja v medijih in podporo tistim avdiovizualnim medijem, katerih programih niso izključno osredotočeni na nasilne vsebine; posledično poziva, naj se določi evropske standarde za omejevanje predvajanja nasilja, tako v avdiovizualnih medijih kot v tisku;

31.   opozarja, da Direktiva 89/552/EGS(10)o televiziji brez meja natančno omejuje predvajanje nasilnih podob in bolj na splošno podob, ki so odsvetovane za vzgojo otrok, kar je ustrezen ukrep za preprečevanje nasilja mladoletnikov do vrstnikov; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe te vrste in razširi to dolžnost na sektor mobilne telefonije in internet, katerih dejavnosti morajo postati temeljne prednostne politične naloge v okviru prej omenjenega sporočila Komisije o pravicah otrok;

32.   pozdravlja pričetek veljave evropskega okvirja samoregulacije evropskih podjetij za varnejšo rabo mobilnih telefonov s strani mladostnikov in otrok ter poudarja, da mora Komisija glede obveščanja in osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih telefonov podati konkretne predloge in zaveze na evropski ravni;

33.   poziva Komisijo, naj vzpodbuja vzpostavitev zelene evropske številke za otroke in mladostnike v težavah, saj takšne telefonske linije lahko občutno prispevajo k preprečevanju mladoletniškega prestopništva;

34.   poziva Komisijo, naj po izvedbi potrebnih študij na evropski ravni predlaga celosten okvirni program Skupnosti s preventivnimi ukrepi, podporo pobudam nevladnih organizacij in nadnacionalnemu sodelovanju ter financiranjem pilotskih programov na regionalni in lokalni ravni, ki bo temeljil na najboljših nacionalnih praksah in s katerimi se bo poskušalo te prakse širiti po Evropi, program pa bo pokrival tudi zahteve po usposabljanju in infrastrukturi na socialnem in pedagoškem področju;

35.   poudarja, da bi morala Skupnost nemudoma ukrepati v dveh glavnih smereh:

   financiranje preventivnih ukrepov v okviru obstoječih programov Skupnosti ter oblikovanje nove proračunske postavke za integrirane ukrepe in mreže za boj proti mladoletniškemu prestopništvu,
   objava študije in nato sporočila Komisije o razsežnostih pojava v Evropi ter ustrezna priprava preko mreže nacionalnih strokovnjakov osnutka celostnega okvirnega programa za boj proti mladoletniškemu prestopništvu;

36.   poziva Komisijo, naj v tem kontekstu pripravi program sofinanciranih ukrepov, ki naj:

   upošteva najboljše prakse preprečevanja ter učinkovite in inovativne rešitve na podlagi večsektorskega pristopa,
   meri in analizira morebitno dolgoročno učinkovitost nedavno razvitih sistemov obravnave mladoletnih prestopnikov, na primer povračilne pravice,
   vključuje izmenjavo najboljših praks na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, ob upoštevanju izredno pozitivnih izkušenj programa Daphne proti nasilju, ki lahko služijo kot primer dobre prakse za številne učinkovite projekte boja proti nasilju,
   zagotavlja, da se te službe in prakse osredotočijo na višji interes otrok in mladostnikov, na zaščito njihovih pravic ter na to, da se naučijo svojih dolžnostih in spoštovanja zakona,
   vzpostavi evropski model zaščite mladih, ki bo osredotočen na tri osnovne stebre: preprečevanje, sodne in izvensodne ukrepe ter resocializacijo in na širjenje vrednot spoštovanja in enakosti, pa tudi pravic in dolžnosti vseh,
   vključuje oblikovanje programov izobraževanja in poklicnega usposabljanja z namenom njihove ponovne vključitve v družbo in zagotovi dejansko enakopravne možnosti preko vseživljenjskega učenja za vse; vključuje naj tudi usposabljanje, ki je učinkovito takoj in za vse, ter dosega Barcelonske cilje, ki so predpogoj za učinkovito preprečevanje nasilja; podpira naj že obstoječe pobude, ki jih v tem kontekstu izvajajo mladinske organizacije;
   vsebuje pripravo usklajenega programa kontinuiranega usposabljanja nacionalnih varuhov človekovih pravic, policistov in zaposlenih v sodstvu, pristojnih nacionalnih organov in nadzornih teles,
   poveže pristojne službe lokalnih in regionalnih skupnosti, mladinske organizacije in šolske skupnosti;

37.   priporoča Komisiji, naj pri pripravi evropske opazovalnice mladoletniškega prestopništva in z njo povezanega okvirnega programa nemudoma predlaga naslednje ukrepe za spodbujanje pridobivanja in širjenja izkušenj in znanja:

   podatki o rezultatih nacionalnih politik naj se preučijo skupaj in posredujejo drugim,
   organizirajo naj se konference in forumi z udeležbo nacionalnih strokovnjakov,
   spodbuja naj se komuniciranje in obveščanje med pristojnimi organi in družbenimi akterji preko svetovnega spleta ter oblikovanje spletne strani, namenjene tem vprašanjem,
   ustanovi naj se mednarodni center odličnosti;

o
o   o

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(1) (Rec(2003)20).
(2) (Rec(87)20).
(3) (Rec(88)6).
(4) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0510.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0188.
(7) UL C 241, 21.9.1992, str. 67.
(8) UL L 153, 8.6.2001, str. 1.
(9) UL C 110, 9.5.2006, str. 75.
(10) UL L 298, 17.10.1989, str. 23.


Zunanja razsežnost območja svobode, varnosti in pravice
PDF 325kWORD 92k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o strategiji o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice: akcijski načrt za izvajanje haaškega programa (2006/2111(INI))
P6_TA(2007)0284A6-0223/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2 in 6 ter naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), ki obravnava krepitev Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice (OSVP),

–   ob upoštevanju zaključkov predsedstva in ciljev glede zunanje razsežnosti OSVP, ki si jih je Evropski svet zaporedoma zastavljal od leta 1999, vključno s Svetom 14. in 15. decembra 2006,

–   ob upoštevanju predloga Komisije o Okvirnem sklepu Sveta o določenih procesnih pravicah pri kazenskih postopkih na celotnem območju Evropske unije (KOM(2004)0328),

–   ob upoštevanju predloga Komisija o Okvirnem sklepu Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (KOM(2005)0475),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o Strategiji o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice (KOM(2005)0491) in poročila Komisije o napredku pri izvajanju te strategije (SEK(2006)1498),

–   ob upoštevanju Strategije Sveta o zunanji razsežnosti pravosodja in notranjih zadev: globalna svoboda, varnost in pravica, ki je bila sprejeta 1. decembra 2005, (v nadaljevanju "strategija") in poročila Sveta o njenem izvajanju v letu 2006, ki je bilo potrjeno na 2768. seji Sveta PNZ 4. in 5. decembra 2006,

–   ob upoštevanju delovnega programa PNZ o zunanjih odnosih v obdobju več predsedstev (5003/1/7), ki je bil sprejet 23. januarja 2007, dokumenta za ukrepanje, ki ga je Svet sprejel za izboljšanje sodelovanja med EU in državami zahodnega Balkana v boju proti organiziranemu kriminalu, korupciji, nezakonitemu priseljevanju in terorizmu (9360/06), dokumenta za ukrepanje za večjo podporo EU v boju proti proizvodnji drog v Afganistanu in trgovini z njimi, v kar so zajete tudi tranzitne poti, (9305/06) (oba dokumenta je Svet PNZ sprejel 1. in 2. junija 2006) ter ob upoštevanju dokumenta za ukrepanje pri oblikovanju skupnega območja svobode, varnosti in pravice z Rusijo (15534/06), ki je bil sprejet 11. novembra 2006,

–   ob upoštevanju svojih dosedanjih letnih razprav o OSVP ter resolucij o zunanji razsežnosti tega vprašanja (terorizem, CIA, varstvo podatkov, preseljevanje, trgovina, boj proti drogam, pranje denarja),

–   ob upoštevanju svojega priporočila z dne 14. oktobra 2004 o prihodnosti območja svobode, varnosti in pravice ter o pogojih za krepitev njegove legitimnosti in učinkovitosti(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0223/2007),

A.   ker postaja zunanja razsežnost OSVP vse večja, saj notranje območje svobode, varnosti in pravice postopoma preoblikujeta vse bolj povezan svet in s tem povezan mednarodni značaj groženj, kot so terorizem in organizirani kriminal, in izzivov, kot so na primer migracijski tokovi; ker je za ohranjanje pravne države, temeljnih pravic, varnosti in stabilnosti znotraj EU nujno potrebno širjenje vrednot, na katerih temelji OSVP, izven EU;

B.   ker EU s sprejetjem in izvajanjem usklajene strategije o zunanji razsežnosti OSVP povečuje svojo verodostojnost in vpliv v svetu in ker je lahko strategija uspešna le ob tesnem sodelovanju s tretjimi državami med njimi z zavezniki, kot so ZDA, in mednarodnimi organizacijami;

C.   ker je strategija pomemben korak k vzpostavitvi notranjega OSVP prek oblikovanja varnega zunanjega okolja, pa tudi prek krepitve zunanjih odnosov EU s spodbujanjem načela pravne države, demokratičnih vrednot, spoštovanja človekovih pravic in učinkovitih institucij;

D.  D ker bi se morala med pripravami in izvrševanjem vseh različnih politik, ki se izvajajo z namenom doseganja resničnega in trajnega območja svobode, varnosti in pravice, odražati krepitev resničnega ravnovesja med varnostjo in pravico;

E.   ker politično usklajenost in učinkovitost zunanjih ukrepov EU trenutno zavirajo:

   zapletenost notranjega institucionalnega okvira, kjer se o zunanjih sporazumih in programih odloča po postopkih iz prvega, drugega ali tretjega stebra,
   nezadostna udeležba Parlamenta navkljub obstoječim obveznostim Sveta in Komisije, da se z njim posvetujeta in ga obveščata,
   dogovori o delitvi moči med institucijami Skupnosti in 27 državami članicami;

F.   ker ima EU na voljo številne instrumente politike za lažje izvajanje strategije o zunanji razsežnosti OSVP, kot so dvostranski sporazumi (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, stabilizacijsko - pridružitveni sporazumi), širitev EU in predpristopni proces, akcijski načrti evropske sosedske politike, regionalno sodelovanje, posamezni sporazumi (z ZDA, Japonsko, Kitajsko itd.), operativno sodelovanje, razvojna politika in zunanja pomoč;

Svetu in Komisiji predlaga v presojo naslednja priporočila
Povečanje demokratične odgovornosti pri zunanji razsežnosti OSVP

1.   poziva Evropski svet, naj upošteva sedanja in prihodnja priporočila Parlamenta v zvezi z zunanjo strategijo EU za OSVP; opozarja, da ima Parlament bistveno vlogo pri krepitvi odgovornosti zunanjih ukrepov EU;

2.   poziva predsedstvo Sveta in Komisijo:

   naj se s Parlamentom posvetujeta glede vsakega mednarodnega sporazuma, ki temelji na členih 24 in 38 PEU in ki vpliva na temeljne pravice državljanov Unije ter na glavne vidike pravosodnega in policijskega sodelovanja s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami,
   naj Parlament redno obveščata o pogajanjih glede sporazumov, ki zadevajo območje svobode, varnosti in pravice, ter zagotovita, da so stališča Parlamenta ustrezno upoštevana, kot to predvidevajo člena 39 in 21 PEU ter člen 300 PES;

3.   poziva Svet, naj ob nadaljevanju ustavnega procesa aktivira tudi premostitveno klavzulo iz člena 42 PEU, da bi določbe o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah vključili v okvir Skupnosti, kar bi pripomoglo k večji učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in demokratičnemu ter sodnemu nadzoru; zato poziva Komisijo, naj Svetu do oktobra 2007 predloži uraden predlog sklepa o aktiviranju člena 42 PEU; meni, da je mogoče notranjo usklajenost izboljšati z začetkom veljavnosti Pogodbe o Ustavi za Evropo, zlasti z ustanovitvijo urada evropskega ministra za zunanje zadeve in oblikovanjem zunanje diplomatske službe;

4.   poziva Svet, naj zlasti pospeši sprejetje okvirnih sklepov, povezanih s hrambo, uporabo in izmenjavo podatkov o obsodbah za kazniva dejanja ter s kodifikacijo procesnih pravic pri kazenskih postopkih na celotnem območju EU, kot je na primer prej omenjeni predlog Komisije (KOM(2004)0328);

Glavni cilji strategije

5.   pozdravlja glavna načela iz strategije, še posebej potrebo po partnerstvu s tretjimi državami pri reševanju skupnih težav in izpolnjevanju ciljev skupne politike; poudarja potrebo po uskladitvi širokega niza instrumentov, ki jih ima EU na voljo za oblikovanje po meri narejenega in usklajenega odgovora; poudarja poleg tega potrebo po usklajevanju ukrepov držav članic in Komisije, da bi zagotovili njihovo dopolnjevanje in se izognili podvajanju; meni, da lahko glede na pomen, ki ga EU in njene države članice pripisujejo vzpostavitvi OSVP, tesno sodelovanje s tretjimi državami na teh področjih ugodno vpliva na njihove odnose z EU;

6.   poudarja, da mora EU svoje konvencionalne odnose in instrumente s tretjimi državami uporabiti kot spodbudo, da bi te sprejele in izvajale ustrezne mednarodne standarde in obveznosti na področju PNZ;

7.   opozarja, da je treba za usklajeno in učinkovito delovanje EU v njenih odnosih s tretjimi državami in v izogib podvajanju racionalizirati delo institucij Skupnosti in uporabo obstoječih instrumentov ter uskladiti ukrepe držav članic z ukrepi na ravni EU; poudarja potrebo po uravnoteženem razvoju notranje in zunanje razsežnosti OSVP;

8.   poudarja, da mora Parlament povečati skladnost svojih dejavnosti na področju zunanjih odnosov, ki vključuje veliko različnih akterjev; zato Parlament poziva k racionalizaciji dejavnosti, ki zadevajo človekove pravice, demokratično upravljanje in pravno državo v tretjih državah, in v zunanji razsežnosti varnosti;

9.   poziva Svet, naj podrobneje pojasni svojo politiko v zvezi z zunanjo razsežnostjo OSVP ter zagotovi usklajevanje dejavnosti med geografskimi delovnimi skupinami Sveta in skupinami, ki se ukvarjajo z vprašanji pravice, svobode in varnosti;

10.   opozarja na bistven pomen boljše uskladitve med stebri in nujnost izogibanja podvajanju med različnimi instrumenti, ki sodijo k OSVP, skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP) ter v okvir Skupnosti; poudarja, da mora Parlament učinkovitost takšnega usklajevanja redno preverjati; pozdravlja prizadevanja za večjo usklajenost v celotnem civilno-vojaškem sodelovanju v okviru EVOP, zlasti na področju kriznega upravljanja;

11.   poudarja, da bi moral postopek načrtovanja operacij evropske varnostne in obrambne politike upoštevati različne spremljajoče ali dopolnilne ukrepe instrumentov Skupnosti na področjih pravne države, trgovanja z orožjem in drogami, trgovine z ženskami in otroki, preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala in boja proti njima ter stabilizacije po konfliktih, zlasti v zvezi z instrumentom za stabilnost ter evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom;

12.   meni, da je prišel pravi čas za odpravljanje političnih ovir za tesnejše čezatlantsko sodelovanje na širšem področju svobode in varnosti, zasnovano na spoštovanju temeljnih pravic, na primer v boju proti trgovanju z drogami, organiziranemu kriminalu in terorizmu, zlasti z vidika prihodnjih civilnih nalog EVOP na Kosovu in v Afganistanu, in na področjih pravic žensk ter izmenjave in varstva osebnih podatkov; v zvezi s tem opominja na pozive Parlamenta k zaprtju zapora Guantánamo in poudarja, da zapor ustvarja negativno podobo boja proti terorizmu;

13.   poziva države članice, naj posamično, skupinsko ter v vseh ustreznih dvostranskih in mednarodnih forumih spodbujajo diplomatsko in mirno reševanje sporov po svetu, pri čemer naj se pri uresničevanju evropske zunanje in varnostne politike ter politike človekovih pravic izogibajo uporabi dvojnih meril ali ustvarjanju vtisa, da uporabljajo dvojna merila;

14.   poziva k boljšemu sodelovanju med EU in mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, ter poudarja potrebo po okrepljenem regionalnem dialogu in sodelovanju pri vprašanjih pravice, svobode in varnosti;

15.   poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za podporo regionalnemu sodelovanju v zvezi z vprašanji svobode, varnosti in pravice prek obstoječih organov, kot je Afriška unija, in s spodbujanjem novih pobud na območjih, kjer je regionalno sodelovanje šibko, kot sta Bližnji vzhod in Vzhodna Evropa;

16.   poziva Komisijo, naj nenehno spremlja izvajanje ciljev in prednostnih nalog iz strategije in o tem oblikuje poročilo vsakih 18 mesecev; nadalje Komisijo poziva, naj redno ocenjuje učinkovitost uporabe finančnih sredstev na področjih, zajetih v strategiji; poziva Svet, naj redno spremlja napredek in prednostne naloge, saj postaja zunanja razsežnost OSVP vse večja;

Krepitev varnosti in človekovih pravic

17.  Poziva Svet, Komisijo in države članice, naj:

   spodbujajo demokratične standarde, človekove pravice, politične svoboščine in trdne institucije, ki predstavljajo nujno potrebno razsežnost v odnosih med EU in tretjimi državami; poudarja, da je omenjeno osrednjega pomena v vseh splošnih ciljih zunanje razsežnosti OSVP;
   ohranijo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot osnovo za vsa pogajanja in sporazume EU in njenih držav članic s tretjimi državami,
   v dialog o OSVP s tretjimi državami vključijo ugotovitve mednarodnih organizacij za človekove pravice in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice,
   zagotovijo, da bodo te pravice sestavni del vseh instrumentov, programov ali operativnih ukrepov, povezanih z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalom, migracijo, azilom in upravljanjem meja;
   klavzulo o človekovih pravicah vključijo v vse sporazume s tretjimi državami in naj ocenijo dejansko veljavnost klavzul o človekovih pravicah in drugih klavzul o OSVP,
   v vsak dokument za ukrepanje vključi poglavje o stanju človekovih pravic v zadevni tretji državi; meni, da bi morala Agencija Evropske unije za temeljne pravice institucijam EU pomagati pri ocenjevanju skladnosti sporazumov EU s standardi za spoštovanje človekovih pravic;

18.   priporoča Komisiji, državam članicam in Svetu, da razmislijo o možnosti dopolnitve dejavnosti, ki se financirajo na področju svobode, varnosti in pravice s tretjimi državami in regijami, in sicer z zagotavljanjem posebnih sredstev za zaščito človekovih pravic in projekte skladnosti;

19.   izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja obvez glede temeljnih pravic v določenih tretjih državah, s katerimi ima EU tesne stike, zlasti v državah, ki so vključene v sosedsko politiko, in v Ruski federaciji, kjer prihaja še zlasti do kršitev svobode tiska in svobode izražanja, ter poziva k bolj poglobljenemu dialogu s temi državami;

20.   je prav tako zaskrbljen zaradi popustljivosti, ki jo je v zvezi s standardi človekovih pravic pokazala tudi EU, še posebej v nedavnem primeru programov izročanja, ki jih je izvajala ameriška obveščevalna služba CIA, in z njimi povezanimi vprašljivimi praksami več držav članic;

21.   poziva EU in države članice, naj v celoti spoštujejo načelo neizročanja v države, kjer bi izročene osebe čakalo mučenje in/ali smrtna kazen; poziva Svet in Komisijo, naj od držav, s katerimi ima EU tesne stike, zahtevata odpravo teh praks in zagotovitev poštenega sojenja za vse;

22.   izraža globoko zaskrbljenost nad neustreznimi pravnimi jamstvi za državljane EU v primerih, ko lahko tretje države dostopajo do osebnih podatkov, še zlasti v zvezi s podatki o potnikih (PNR), finančnimi podatki (SWIFT) ali telekomunikacijskimi podatki, ki jih zbira FBI; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj izvrši preiskavo o tem, do kakšnih kategorij osebnih podatkov državljanov Unije tretje države dostopajo in jih uporabljajo v svojih sodnih pristojnostih; poudarja, da mora izmenjava osebnih podatkov potekati na ustrezni pravni podlagi z jasnimi pravili in pogoji in v skladu z zakonodajo Skupnosti glede ustreznega varstva zasebnosti in državljanskih svoboščin; poudarja, da mora izmenjava podatkov z ZDA potekati v skladu z ustreznim zakonskim okvirom čezatlantskega sodelovanja in na osnovi sporazumov med EU in ZDA, medtem ko dvostranski sporazumi niso sprejemljivi;

23.   obžaluje, da je kontaktna skupina na visoki ravni, ki jo sestavljajo predstavniki Komisije, Sveta in vladni predstavniki ZDA iz ministrstva za pravosodje in domovinsko varnost, ustvarila pomanjkanje demokratičnega nadzora v odnosih med EU in ZDA ter iz tega dialoga izključuje Evropski parlament, nacionalne parlamente in ameriški Kongres;

24.   priporoča oblikovanje le ene politike varstva podatkov, ki bi zaobjela prvi in tretji steber; opozarja, da sedanja neskladja ne ogrožajo le pravic državljanov do zaščite osebnih podatkov, temveč zmanjšujejo tudi učinkovitost kazenskega pregona in medsebojno zaupanje med državami članicami; zato poziva Svet, naj čim prej sprejme predlog okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov (KOM(2005)0475);

Zagotavljanje visoke stopnje zaščite državljanov Unije pred terorizmom in organiziranim kriminalom

25.   meni, da bi morala protiteroristična politika EU v celoti upoštevati načela legitimnosti, sorazmernosti, učinkovitosti in spoštovanja človekovih pravic in tako slediti sklepom prej omenjene resolucije Parlamenta z dne 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani CIA(2);

26.   poziva Komisijo in Svet, da v okviru boja proti mednarodnemu terorizmu izvajata sklepe Začasnega odbora o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani CIA, ki jih je Parlament sprejel 14. februarja 2007; ob tem še posebej priporoča institucijam Skupnosti strog nadzor nad tem, da se v prizadevanjih držav članic za varnost ne bi spodkopalo spoštovanja človekovih pravic posameznikov, med njimi tudi oseb, osumljenih terorizma;

27.   poziva institucije Skupnosti in države članice, naj sprejmejo vse možne ukrepe za omejitev sodelovanja s tretjimi državami, ki ščitijo in/ali financirajo teroristične organizacije; poudarja, da se mora država, ki želi imeti koristi od izboljšanih odnosov z EU, popolnoma odpovedati terorizmu; poziva države, ki še niso podpisale in/ali ratificirale vseh konvencij ZN o terorizmu, naj to storijo;

28.   poudarja večplastni značaj odgovorov, ki so na voljo EU na področju zunanjepolitičnega delovanja v boju proti terorizmu, in poudarja potrebo po skladni uporabi vseh razpoložljivih sredstev; poziva države članice k nadaljnjemu delu za oblikovanje skupne opredelitve terorizma v ZN;

29.   opozarja na potrebo po oceni učinkovitosti mednarodnih pobud na področju protiterorističnih ukrepov (npr. sedanja revizija Zakona o domovinski varnosti ZDA); poudarja pomen resnične politike Skupnosti na področju terorizma, saj se bo učinkovitost protiterorističnih ukrepov znatno izboljšala, če bo EU pri pogajanjih s tretjimi državami o tovrstnih ukrepih nastopala enotno;

30.   opozarja na potrebo po okrepljenem sodelovanju z vsemi vodilnimi državami v regiji na področju boja proti terorizmu, novačenju v teroristične organizacije in njihovemu financiranju ter na področju zaščite kritične infrastrukture, ob spoštovanju temeljnih pravic in vrednot Evropske unije;

31.   poziva Svet, naj z ostalimi tretjimi državami okrepi dialog za podpiranje razvoja institucij in zmogljivosti, naj nadalje razvija in izvaja nacionalne akcijske načrte za uspešen boj proti korupciji in naj v sporazume s tretjimi državami vključi protiteroristične klavzule; meni, da je na tem področju potrebno obsežnejše financiranje in uporaba na novo oblikovanih instrumentov Skupnosti;

32.   poziva države, ki tega še niso storile, da podpišejo in/ali ratificirajo instrumente, kot so Konvencija ZN proti korupciji, Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njeni trije protokoli proti tihotapljenju migrantov, trgovini z ljudmi in nedovoljeni proizvodnji in trgovini z orožjem, ter Mednarodna konvencija o varstvu vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

33.   poziva Svet, naj od tretjih držav partneric EU zahteva, če tega še niso storile, sklenitev enotnih sporazumov o izročitvi, ki naj se zgledujejo po sporazumih, ki so bili sklenjeni z ZDA in ki obravnavajo izročitev in medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah, da se izroči in pred sodišče privede domnevne teroriste in osumljence za kaznivo dejanje;

34.   poudarja potrebo po ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, da bi v tretjih državah preprečili uporabo računalniških sistemov in zlorabo podatkov in dostopa do telekomunikacijskih mrež v teroristične in kriminalne namene;

35.   poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta standardizirane postopke za nadzorovanje proizvodnje vojne opreme, eksploziva in orožja ter njihovega skladiščenja, prevoza, trgovine, uvoza in izvoza, da bi preprečili zlorabe znotraj EU in v tretjih državah;

Krepitev policijskega in pravosodnega sodelovanju in upravljanje meja

36.   poziva k bolj učinkovitemu policijskemu in pravosodnemu sodelovanju, vključno z boljšo souporabo nacionalnih zmogljivosti, med drugim častnikov za zveze; poudarja, da sta razvijanje institucionalnih zmogljivosti in operativnega sodelovanja sicer pomembni prednostni nalogi na tem področju, vendar mora EU svoje dejavnosti izvajati ob spoštovanju občih standardov človekovih pravic;

37.   priporoča, da bi moral Europol kmalu imeti pristojnost, da organizira in usklajuje operativne ukrepe in preiskave, sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah in razporedi svoje častnike za zvezo v prednostnih regijah, kot je na primer zahodni Balkan;

38.   priporoča, da bi morala EU na podlagi člena 30 PEU skleniti sporazume o standardnem policijskem sodelovanju z ZDA, državami, zajetimi v evropski sosedski politiki, in z drugimi partnerji; zahteva, da Parlament, kot legitimni demokratični predstavnik državljanov, ki jih ta sporazum zadeva, dejavno sodeluje v pogajanjih o tem sporazumu z ameriškim Kongresom;

39.   podpira napredek v izmenjavi podatkov med EU in Rusijo, vendar opozarja, da je izmenjavo mogoče še izboljšati, še posebej na področju boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;

40.   opaža potrebo po večjih izboljšavah v sodelovanju med EU in Rusijo, da se zmanjšajo viri nestabilnosti v EU in na območju države, zajetih v evropsko sosedsko politiko, kot so nerešeni spori, ki ostajajo v Moldaviji in Gruziji, ter nasilne radikalne težnje ruske manjšine v državah članicah EU;

41.   poziva predsedstvo Sveta in Komisijo, da skleneta konvencije s področja mednarodnega zasebnega prava, ki so nujne za varstvo interesov evropskih državljanov v tretjih državah, in da si prizadevata za krepitev verodostojnosti Unije in njenih držav članic v tem procesu;

42.   pozdravlja sporazume o izročitvah in o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med EU in ZDA, ki jih ocenjuje kot resničen uspeh; ugotavlja, da je Kongres začel postopek ratifikacije teh sporazumov, in vabi vse države članice, da storijo enako; pozdravlja tudi sporazum o sodelovanju med Eurojustom in ZDA;

43.   poziva ZDA in druge države, ki imajo predpisane vstopne vizume za nekatere države članice EU, naj jih nemudoma odpravijo in vse državljane držav članic EU obravnavajo enako; obžaluje, da je bila v predlagane spremembe ameriškega programa za odpravo vizumskih obveznosti vključena dodatna "klavzula o izmenjavi informacij" (klavzula o evidenci imen letalskih potnikov);

44.   ocenjuje, da sta EU in ZDA najpomembnejša in zvesta partnerja v boju proti terorizmu in da je treba sprejeti mednarodni sporazum zato, da bi SWIFT upravljali v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(3); zahteva, da se v tem mednarodnem sporazumu predvidijo potrebna jamstva proti vsakršni zlorabi podatkov v gospodarske in poslovne namene; opozarja, da mora SWIFT končati svojo sedanjo prakso vzporednega shranjevanja vseh podatkov na svojem zrcalnem spletišču v ZDA;

45.   vztraja pri tem, da je učinkovit nadzor meja pomemben za boj proti nezakonitemu priseljevanju ter se v nekaterih primerih lahko izkaže za koristnega v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu;

46.   priporoča, da bi moral Frontex - ko gre za uresničevanje načela solidarnosti in medsebojne pomoči med državami članicami, v skladu s katerim bi morale vse članice deliti breme upravljanja zunanjih meja Unije -, igrati operativno vlogo pri upravljanju zunanjih meja, in sicer bi bilo treba povečati njegove operativne zmogljivosti in zagotoviti zadostna finančna in tehnična sredstva ter kader;

47.   poziva k nadaljnji podpori novim državam članicam pri njihovih nenehnih prizadevanjih, usmerjenih v varovanje novih vzhodnih zunanjih meja EU;

48.   podpira naraščajočo vlogo Eurojusta in usklajevanje pooblastil njegovih nacionalnih članov, kar bi moralo okrepiti njegove zmožnosti za učinkovito usklajevanje in sprožitev preiskav in pregona;

Krepitev mednarodne solidarnosti glede politik preseljevanja, ponovnega sprejema in azila

49.   priporoča Svetu, da sprejme skupno migracijsko politiko EU, vključno s potrebnimi ukrepi za uspešno soočanje z izzivi tako zakonitega kot nezakonitega priseljevanja; v tem pogledu poziva k izvajanju zaključkov o haaškem programu, ki so bili sprejeti pred osmimi leti na vrhu Evropskega sveta v Tampereju, in potrjeni na neformalnem srečanju Evropskega sveta v Lahtiju, ter zaključkov Evropskega sveta decembra 2006, ki izpostavljajo potrebo po izvajanju celostne strategije na področju priseljevanja, sprejete v letu 2005;

50.   izpostavlja, da prinaša priseljevanje, če se ga pravilno upravlja, veliko ugodnosti pri nudenju solidarnosti in v partnerstvu s tretjimi državami ter da je vključevanje priseljencev bistven element v prihodnji migracijski politiki EU; poudarja, da je treba dejavnosti EU za izboljšanje zmožnosti tretjih držav pri upravljanju migracijskih tokov in svojih mejah izvajati v okviru učinkovite razvojne politike, pri čemer je treba upoštevati posebne ekonomske in socialne razmere in se spoprijeti z dejanskimi vzroki za zakonito in nezakonito preseljevanje, na primer z revščino in nezadostnim spoštovanjem človekovih pravic v zadevnih državah, pri čemer mora biti pomoč namenjena krepitvi njihovih zmogljivosti za upravljanje migracijskih tokov ter učinkovitemu razvoju in sorazvoju;

51.   poziva Svet, naj na področjih zakonitega priseljevanja in vključevanja uvede soodločanje in glasovanje s kvalificirano večino, da bi izboljšali odločanje in dokončali proces, ki se je začel leta 2005, ko sta bila v postopke Skupnosti zajeta tudi nezakonito priseljevanje in nadzor meja;

52.   poziva Svet in Komisijo, naj storita vse, da bi oblasti držav izvora in tranzita resnično sodelovale z EU in njenimi državami članicami za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in v boju proti organizacijam, ki trgujejo z ljudmi; Svet in Komisijo poziva tudi, naj redno ocenjujeta sodelovanje tretjih držav na področju nezakonitega priseljevanja, in s tem v zvezi vztraja na pomembnosti mehanizma za spremljanje in presojo tretjih držav na področju boja proti nezakonitem priseljevanju, ki ga je leta 2003 vzpostavil Svet na zahtevo Evropskega sveta 19. in 20. junija 2003 v Solunu;

53.   poziva k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema brez nepotrebnih zamud in zahteva od Sveta, naj odstrani vse ovire za vzpostavitev tega sistema;

54.   meni, da je sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu prednostna naloga, ki je del širše strategije boja proti nezakonitemu priseljevanju; opozarja na potrebo po jasnih, preglednih in pravičnih skupnih pravilih o vračanju; je zaskrbljen, ker sporazumi o ponovnem sprejemu, podpisani v imenu EU, prosilcev za azil izrecno ne izključujejo iz področja uporabe sporazumov in lahko tako vključujejo ponovni sprejem prosilcev za azil, katerih vsebina zahtev še ni bila določena ali katerih prošnje so bile zavrnjene ali obravnavane kot zavrnjene v skladu s pojmovanjem "varne tretje države"; poziva k sprejetju zaščitnih ukrepov za spoštovanje načela o nevračanju;

55.   priporoča pogajalske smernice o poenostavitvi vizumskih postopkov s tretjimi državami, kjer je to mogoče in po načelu vzajemnosti, da bi lahko razvili resnično partnerstvo pri upravljanju migracij; poziva Svet, naj spodbudi države članice k znižanju stroškov za vizume, da bi spodbudili demokratični razvoj v državah evropske sosedske politike, in da naj se izogne temu, da bi v imenu varnosti zakonitemu običajnemu potniku postavljali dodatne ovire;

56.   podpira regionalne programe zaščite, ki jih je Komisija razvila v tesnem sodelovanju z uradom Visokega predstavnika Združenih narodov za begunce in zadevnimi tretjimi državami, in opozarja, da je potrebno tistim, ki potrebujejo zaščito, to čim hitreje omogočiti, ne glede na to, v kateri državi ali regiji so;

o
o   o

57.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 166 E, 7.7.2005, str. 58.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0032.
(3) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.


Napredek pri pogajanjih o Okvirnem sklepu o boju proti rasizmu in ksenofobiji
PDF 209kWORD 48k
Priporočilo Evropskega parlamenta Svetu z dne 21. junija 2007 o napredku pri pogajanjih glede Okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji (2007/2067(INI))
P6_TA(2007)0285A6-0151/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Martine Roure v imenu skupine PSE o napredku pri pogajanjih glede Okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji (B6-0076/2007),

–   ob upoštevanju svojega stališča, ki ga je o boju proti rasizmu in ksenofobiji predstavil dne 4. julija 2002(1),

–   ob upoštevanju Skupnega ukrepa 96/443/PNZ z dne 15. julija 1996 Sveta na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o boju proti rasizmu in ksenofobiji(2) (v nadaljevanju "Skupni ukrep"),

–   ob upoštevanju predloga Okvirnega sklepa Sveta o boju proti rasizmu in ksenofobiji, ki ga je podala Komisija (KOM(2001)0664)(3),

–   ob upoštevanju predloga okvirnega sklepa Sveta iz leta 2005, imenovanega "Luksemburški kompromis"(4),

–   ob upoštevanju predloga okvirnega sklepa Sveta iz januarja 2007(5),

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, zlasti člena 20(2),

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije z dne 21. decembra 1965,

–   ob upoštevanju Dodatnega protokola h Konvenciji o boju proti računalniškemu kriminalu z dne 28. januarja 2003 o kaznivosti dejanj rasističnega in ksenofobičnega značaja, zagrešenih preko računalniških sistemov(6),

–   ob upoštevanju členov 114(3) in 94 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0151/2007),

A.   ker so letna poročila Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, njegova primerjalna poročila o rasističnih zločinih in obe nedavni poročili o antisemitizmu in islamofobiji pokazala, da so rasistična kazniva dejanja stalno prisotna v vseh državah članicah; ker se ocenjuje, da je bilo leta 2004 več kot 9 milijonov ljudi žrtev rasističnih zločinov,

B.   ker je bilo leto 2007 razglašeno za evropsko leto enakih možnosti za vse in je prav, da se v tem letu posebni poudarek nameni boju proti vsem oblikam diskriminacije,

C.   ker je treba ohraniti ravnovesje med spoštovanjem svobode izražanja ter bojem proti rasizmu in ksenofobiji,

D.   ker je na tem področju zaželeno oblikovanje kriminalitetne politike, pri čemer pa je treba upoštevati dejstvo, da je v kulturi, ki temelji na pravicah in svoboščinah, kazensko pravo vedno zadnja možnost; ker meni tudi, da mora zakonodajna politika na tem področju upoštevati vse vrednote in zlasti navzkrižje med svobodo izražanja ter pravico vsakega človeka do enakega obravnavanja in spoštovanja,

E.   ker je treba svobodo izražanja in združevanja zaščititi, razen če se zlorablja za podpiranje uporabe sile, nasilja ali sovraštva, če je namenjena spodbujanju ali povečanju števila nezakonitih dejanj ali če bo najverjetneje povečala število teh dejanj,

F.   kljub dejstvu, da imajo vse države članice zakonodajo na področju boja proti rasizmu in ksenofobiji, obstajajo med njimi pomembne razlike; ker ta razhajanja poudarjajo potrebo po usklajevanju na evropski ravni, da se tako zagotovijo učinkoviti ukrepi za boj proti čezmejnemu rasizmu in ksenofobiji po vsej Evropi,

G.   ker se je treba proti rasizmu in ksenofobiji odločno boriti v vsej EU, v prvi vrsti z izobraževanjem ter stalnim navajanjem socialnih in političnih argumentov, ki bodo razkrinkali pravi obraz propagatorjev in jih osamili,

H.   ker je po šestih letih pogajanj na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve 19. aprila 2007 Svet dosegel politični sporazum o osnutku tega okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji,

I.   ker je ta politični sporazum plod večletnih pogajanj in mora predstavljati izhodiščno točko za oblikovanje okrepljene evropske zakonodaje na tem področju,

J.   ker je Parlament sprejel svoje zgoraj navedeno stališče dne 4. julija 2002, ki je temeljilo na prvotnem predlogu Komisije iz leta 2001, in ker je politični sporazum z dne 19. aprila 2007 plod dolgotrajnih pogajanj in je posledično bistveno spremenil prvotno besedilo Komisije; ker bi zato bilo potrebno ponovno posvetovanje s Parlamentom na temelju tega novega besedila,

K.   ker bo sprejetje tega okvirnega sklepa imelo za posledico razveljavitev Skupnega ukrepa in je posledično treba zagotoviti, da njegova vsebina presega vsebino Skupnega ukrepa,

1.   glede na predlog tega okvirnega sklepa, za katerega je bil 19. aprila 2007 na Svetu za pravosodje in notranje zadeve dosežen politični sporazum, na Svet naslavlja naslednja priporočila:

   a) treba je dati odločen politični signal za Evropo državljanov in zagotoviti visoko stopnjo zaščite temeljnih pravic s čim prejšnjim dokončanjem besedila in njegovo ustrezno predstavitvijo javnosti,
   b) treba je zagotoviti, da bo boj proti rasizmu in ksenofobiji temeljil v prvi vrsti na izobraževanju za mir, nenasilju in spoštovanju temeljnih pravic ter na medverskem in večkulturnem dialogu na ravni EU,
   c) zagotoviti je treba, da ta okvirni sklep v primerjavi s Skupnim ukrepom ponudi dodano evropsko vrednost,
   d) treba je, da Komisija in Svet dejavnejše uporabljata veljavno protidiskriminacijsko in protirasistično zakonodajo ter določbe Pogodbe, natančno spremljata prenos in izvajanje tega okvirnega sklepa v vsaki državi članici ter o ugotovitvah poročata Evropskemu parlamentu; Komisija mora začeti postopke za ugotavljanje kršitev proti tistim državam članicam, ki ne izvajajo zakonodaje,
   e) treba je priznati, da so nekatere države članice kot kaznivo dejanje razglasile zanikanje ali očitno banaliziranje genocida, zločinov proti človeštvu ali vojnih zločinom,
   f) treba je, da končno besedilo tega okvirnega sklepa vsebuje opredelitev kaznivega ravnanja rasističnega in ksenofobičnega značaja, ki je že predvidena v predlogu Komisije, ki bi omogočila, da se "usmerjanje in podpiranje dejavnosti rasističnih ali ksenofobičnih skupin ter sodelovanje v teh dejavnostih z namenom prispevanja k organizaciji kriminalnih dejavnosti" obravnava kot kaznivo dejanje,
   g) izključiti pojem kršenja javnega reda in miru, ker ne temelji na natančni opredelitvi tega pojma, ter opredeliti zmerjanje in grozeče ali žaljivo obnašanje, za katero lahko države članice odločijo, ali je kaznivo ali ne,
   h) treba je vključiti klavzulo o prepovedi poslabšanja položaja, kot jo vsebuje člen 6 Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(7), da bi izvajanje tega okvirnega sklepa ne imelo za posledico znižanje ravni obstoječe zaščite,
   i) treba je predvideti, da izvajanje tega okvirnega sklepa ne bo negativno vplivalo na nobeno izmed obvez, ki jih nalaga zgoraj navedena Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,
   j) pri Agenciji Evropske unije za temeljne pravice je treba ustanoviti opazovalno skupino, ki bo v državah članicah spremljala podobne oblike kaznivega ravnanja, njena naloga pa bo evidentiranje, hramba in razvrstitev podatkov,
   k) treba je poskrbeti za dobro izvajanje okvirnega sklepa, da bo v poročilo Komisije lahko vključeno mnenje Agencije za temeljne pravice in ustreznih nevladnih organizacij, kot to določa model, ki ga prinaša Direktiva 2000/43/ES,
   l) treba je oblikovati celovit zakonodajni okvir za preprečevanje vseh oblik diskriminacije, za kar je potrebno hitro sprejetje izčrpne direktive o boju proti diskriminaciji (v skladu s členom 13 Pogodbe), s katero bi morale biti za vse oblike diskriminacije predvidene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske, upravne in rehabilitacijske sankcije (denimo obvezno izobraževanje in javna služba) ali denarne kazni, ki bi v primeru javnih osebnosti in predstavnikov oblasti morale biti strožje, saj bi bilo treba njihov položaj obravnavati kot oteževalno okoliščino,
   m) treba je upoštevati dejstvo, da ne bi smelo biti hierarhije med razlogi za diskriminacijo, naštetimi v členu 13 Pogodbe, in da si zaradi tega te oblike diskriminacije zaslužijo enako pozornost Sveta; med kazensko odgovornost je treba vključiti zločine iz sovraštva in nasilne zločine z namenom diskriminacije ali kombinacijo takšnih namenov (raznovrstna diskriminacija),
   n) se obvezuje, da bo v največ treh letih od skrajnega datuma prenosa tega okvirnega sklepa ponovno pregledal njegove določbe na osnovi ocene v obliki poročila, ki mu ga bodo posredovale države članice, o izvajanju zlasti člena 1 z namenom, da se omejijo odstopanja,

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL C 271 E, 12.11.2003, str 558.
(2) UL L 185, 24.7.1996, str. 5.
(3) UL C 75 E, 26.3.2002, str 269.
(4) Dokumenti 8994/1/05 REV 1 DROIPEN 24; 8994/1/05 REV ADD 1 DROIPEN 24.
(5) Dokument 5118/07 DROIPEN 1.
(6) Niz pogodb Sveta Evrope, STCE št. 189.
(7) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.


Odločanje na področju skupnega evropskega azilnega sistema
PDF 217kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o azilu: sodelovanje v praksi in kakovost odločanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema (2006/2184(INI))
P6_TA(2007)0286A6-0182/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 63(1) in (2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(2),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države(3) (uredba Dublin II),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil(4),

–   ob upoštevanju Haaškega programa, sprejetega 4. in 5. novembra 2004,

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 27. septembra 2005 o osnutku Direktive Sveta o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah(5),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "o krepitvi sodelovanja v praksi: nove strukture, novi pristopi: izboljšanje kakovosti odločanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema" (KOM(2006)0067),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o prilagoditvi določb iz naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v zvezi s pristojnostmi Sodišča Evropskih skupnosti za zagotovitev učinkovitejšega sodnega varstva (KOM(2006)0346),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0182/2007),

A.   ker je treba v celoti upoštevati mednarodne konvencije, vključno s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter vedno podpirati načelo nevračanja,

B.   ker se je s sprejetjem štirih inštrumentov, predvidenih v členu 63(1) Pogodbe ES, zaključil prvi del vpeljave skupnega azilnega sistema; ker bo treba premagati tako politične kot tehnične težave pred začetkom drugega dela vpeljave evropskega azilnega sistema, katerega cilj je uvedba skupnega azilnega postopka in enotnega statuta za osebe, ki imajo pravico do azila ali subsidiarne zaščite, in v upanju, da bo pri tem upoštevan predvideni rok – leto 2010,

C.   ker je podprl opredelitev izraza 'begunec' že v Direktivi Sveta 2004/83/ES, zato je ta opredelitev veljavna tudi za to resolucijo,

D.   ker je sprejemanje direktiv pri vzpostavljanju skupnih standardov le prvi korak, in ker mora tej fazi nujno slediti primeren prenos določb, sprejetih na ravni Skupnosti, v vseh državah članicah; ker je nadzor tega prenosa s strani Komisije zelo pomemben in ker morajo biti zato za to nalogo pripravljena primerna sredstva,

E.   ker so do sedaj sprejeti instrumenti na področju azila določili le minimalne standarde in ob upoštevanju, da je treba preseči težnjo po dogovoru o najmanjšem skupnem imenovalcu, da bi se izognili negativni tekmi, ki bi zmanjšala zaščito in kakovost sprejemanja, postopkov ter zaščite,

F.   ker je Evropski svet v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004 Svet in Komisijo pozval k vzpostavitvi ustreznih struktur, ki bi vključevale nacionalne službe držav članic, pristojne za vprašanja azila, z namenom olajšanja sodelovanja v praksi, in ker je krepitev tega praktičnega sodelovanja, izmenjave informacij in izmenjave zanesljivih postopkov med državami članicami pomembna za uresničitev cilja skupnega azilnega postopka in enotnega statusa,

G.   ker je krepitev medsebojnega zaupanja temelj pri oblikovanju skupnega azilnega sistema in ker praktično in redno sodelovanje med različnimi upravnimi ravnmi v državah članicah, predstavlja najboljšo možnost vzpostavitve takšnega zaupanja; ker je krepitev vzajemnega zaupanja potrebno za zagotavljanje kakovosti in povečanje zaupanja javnosti v upravljanje na azilnem področju, s čimer se omogoči manj kontradiktoren in učinkovitejši postopek,

H.   z izrecnim poudarkom, da je učinkovito izvajanje azilne politike odvisno od prizadevanj za dosego več ciljev, ki se med seboj dopolnjujejo, kot so boljša kakovost odločanja, hitra in varna obdelava prošenj za zaščito, kot tudi organizacija informacijskih kampanj v državah izvora in tranzita, ki pojasnjujejo obseg zakonitega priseljevanja, dogovore o zagotavljanju statusa begunca ali humanitarne zaščite, nevarnosti trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in mladoletniki brez spremstva, ter posledice nezakonitega priseljevanja in nepriznavanja statusa begunca,

I.   ker bi se lahko bilo smiselno, za boljšo kakovost pri obdelavi prošenj za azil in s tem za zmanjšanje števila sodnih postopkov in postopkovnih zamud, opreti na zadevne organizacije, recimo UNHCR, ki je razvila metodo podpore oblasti pri njihovih prizadevanjih za boljšo kakovost odločanja (Quality Initiative),

J.   ker je treba, kot je izjavil Svet za pravosodje in notranje zadeve 27. in 28. aprila 2006, podpreti uveljavitev enotnega postopka, da bi se izognili zamudam in s tem konkretno prispevali k večji učinkovitosti postopkov,

K.   ker kljub skupnim temeljnim ukrepom, ki so bili sprejeti na področju azila od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe naprej, države članice na nacionalni ravni še naprej izvajajo ukrepe in sprejemajo sklepe, ki vplivajo na druge države članice, zlasti v zvezi z zagotavljanjem mednarodne zaščite,

L.   ugotavlja, da člen 29 Direktive 2005/85/ES določa pripravo minimalnega skupnega seznama tretjih držav, ki veljajo za varne države izvora, in opozarja, da ta seznam še vedno ni pripravljen in da Svet pri sprejemanju te direktive ni upošteval mnenja Parlamenta, zaradi česar je sedaj v teku postopek za razveljavitev Direktive 2005/85/ES pred Sodiščem Evropskih skupnosti; ker bi bilo treba takšen seznam sprejeti s postopkom soodločanja; ker uvrstitev države na ta seznam ne pomeni, da bodo prosilci za azil iz te države avtomatično zavrnjeni, temveč, da bo v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (Ženevska konvencija), vsaka prošnja obravnavana individualno,

M.   ker je obžalovanja vredno, da se Svetu ni zdelo potrebno pri pripravi seznama varnih držav izvora uporabiti postopek soodločanja, in se z zanimanjem pričakuje sodbo, ki jo bo o tem vprašanju izreklo Sodišče,

N.   ker morajo imeti države članice na voljo kakovostne informacije o trenutnih nevarnostih v državah izvora, če naj zagotovijo zanesljivost in pravičnost postopkov, ki zagotavljajo spoštovanje pravic prosilcev za azil,

O.   ker se z nasiljem nad ženskam in grožnjami z nasiljem krši pravico do življenja, varnosti, svobode, dostojanstva in telesne in duševne integritete ter resno ogroža telesno in duševno zdravje žrtev,

P.   ker je navkljub tehničnim in političnim težavam, ki ovirajo skupno uporabo občutljivih informacij o državah izvora, vzpostavitev skupne zbirke podatkov o državah izvora dolgoročno nujna, da se bodo lahko vse pristojne osebe pri obravnavi posameznih prošenj oprle na iste informacije,

Q.   ker je za izboljšanje postopkov odločanja treba povišati raven usposabljanja javnih uslužbencev, ki sprejemajo te odločitve,

R.   ker je najprimernejši postopek, ki Sodišču omogoča zagotavljanje enotnosti prava Skupnosti, v členu 234 PES predvideni postopek za predhodno odločanje, in ker je pomemben del tega postopka tudi načelo, da lahko vsako nacionalno sodišče stopi v stik s Sodiščem; ker pa je na podlagi odstopanja od tega načela v skladu s členom 68 PES Sodišče na žalost pristojno za razlago določb na področju azila le takrat, kadar mu vprašanje predloži nacionalno sodišče zadnje stopnje,

1.   pozdravlja dosedanja prizadevanja na področju skupnega evropskega azilnega sistema za izboljšanje sodelovanja v praksi; meni, da je izboljšanje kakovosti pri postopkih in odločitvah v interesu držav članic in prosilcev za azil;

2.   ponovno poudarja potrebo po proaktivni skupni azilni politiki EU na podlagi obveznosti o sprejemu prosilcev za azil ter ob upoštevanju načela nevračanja; v zvezi s tem opozarja na temeljno vlogo močne skupne zunanje in varnostne politike, ki spodbuja in varuje demokracijo ter temeljne pravice;

3.   še enkrat poudarja, da mora biti končni cilj pri uvedbi skupnega azilnega sistema zagotavljanje kakovostne zaščite, ocenjevanja posameznih prošenj za azil in postopkov, na podlagi katerih se sprejmejo ustrezno utemeljene in poštene odločitve; ugotavlja, da mora boljša kakovost odločanja osebam, ki potrebujejo zaščito, zagotoviti varen vstop v EU in ustrezno obravnavo njihovih prošenj ter zagotoviti dosledno upoštevanje standardov mednarodnega prava o človekovih pravicah in beguncih, zlasti načelo nevračanja;

4.   obsoja očitno nezadostna sredstva, ki so na voljo Komisiji za spremljanje prenosa različnih direktiv s področja azila, in poziva države članice, naj Komisiji olajšajo njeno nalogo s sistematično predložitvijo ekvivalenčne tabele, v kateri je zapisano, s katerimi ukrepi so bile prenesene katere določbe teh direktiv;

5.   poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata za uvedbo enotnega postopka v vseh državah članicah, saj bo tako sprejemanje odločitev pravično in učinkovito, da se zagotovi odobritev statusa begunca čim prej vsem osebam, ki so do njega upravičene;

6.   ugotavlja, da bodo z ozirom na pogoje in postopke za dodelitev mednarodne zaščite, zlasti pa subsidiarne zaščite, obstajale razlike med državami članicami in da bo trgovanje z vizumi ostalo problematično tako dolgo, dokler se bodo veljavne pravne določbe o področju azila opirale na minimalne standarde in najmanjši skupni imenovalec;

7.   poudarja, da je eden od ciljev sprejetih inštrumentov, povezanih z azilom, omejiti t.i. "drugotna" gibanja; zato države članice poziva, naj si konkretno prizadevajo za čim večje zbliževanje svojih azilnih politik;

8.   meni, da mora biti ena od izboljšav, ki jih je treba opraviti v evropskem azilnem sistemu, zavoljo večje solidarnosti tudi boljša razdelitev bremena zlasti med državami članicami, ki ležijo ob zunanjih mejah EU, in z zanimanjem pričakuje Komisijino presojo uredbe Dublin II in njene morebitne predloge na tem področju;

9.   meni, da je treba biti pozoren na dejstvo, da morajo biti javni uslužbenci, ki so pristojni za odločanje o dodelitvi statusa begunca, primerno usposobljeni na podlagi evropskega učnega načrta z možnostjo uvedbe obvezne kvalifikacije ali obvezne stopnje kvalifikacije;

10.   poziva k izvajanju informacijskih kampanj v državah izvora in tranzita, ki morebitnim priseljencem pojasnjujejo tako tveganja pri nezakonitem priseljevanju, posledice nepriznavanja statusa begunca, možnosti zakonitega priseljevanja in možnost utemeljene prošnje za azil, kot tudi nevarnosti v zvezi s trgovanjem z ljudmi, zlasti ženskami in mladoletniki brez spremstva;

11.   poziva – potem ko so bila uporabljena vsa pravna sredstva – k pravičnemu in hitremu izvajanju ukrepov glede ljudi, ki jim ni bil dodeljen status begunca ali jim je bil ta status odvzet, ob polnem spoštovanju človekovega dostojanstva in temeljnih pravic oseb, ki jih je treba vrniti; nadalje s tem v zvezi poziva k čimprejšnji uvedbi postopka EU za vračanje;

12.   poziva k hitremu in pravičnemu izvajanju ukrepov glede oseb, ki jim je bil dodeljen status begunca ali humanitarna zaščita, da se lahko spodbudijo vzpostavitev primernih življenjskih razmer, učinkovita vključitev v družbeno in politično življenje ter skupna dejavna udeležba pri odločitvah, ki jih sprejme gostiteljska skupnost;

13.   poziva Komisijo, naj čim prej odpravi tehnične in politične ovire pri uvedbi enotne zbirke podatkov o državah izvora; meni, da bi morala zbirka podatkov EU delovati kot odprt sistem, da se bodo lahko vse pristojne osebe pri obravnavi posameznih prošenj oprle na iste informacije; upa, da se bo za problem večjezičnosti našla praktična rešitev;

14.   opozarja na prejšnja prizadevanja Komisije, v skladu z določbami člena 29 Direktive 2005/85/ES, za pripravo seznama varnih držav izvora, vendar na drugi strani opozarja na postopek za razveljavitev te direktive, ki trenutno teče na Sodišču, zaradi česar je priprava takšnega sistema zaenkrat ustavljena, ter poziva Svet, naj upošteva te nasprotujoče si elemente in v skladu s tem ukrepa; poleg tega poudarja, da morajo države članice ne glede na koncept varne tretje države izpolnjevati obveznosti po mednarodnem pravu, zlasti določbe iz Ženevske konvencije o načelu nevračanja in posamični oceni vsake prošnje za azil;

15.   meni, da mora Komisija še naprej usklajevati dejavnosti, ki zadevajo sodelovanje v praksi na področju azila, za to pa ji morajo biti na razpolago primerna sredstva; poziva Komisijo, naj v poročilu o napredku pri prvem delu dejavnosti, ki ga bo predložila v začetku leta 2008, zagovarja to možnost, če pa bo izbrala drugo možnost, naj obrazloži, zakaj je potrebna ustanovitev nove strukture v obliki "evropske agencije za podporo", pri čimer bi bilo treba upoštevati razmerje med stroški in koristmi; meni, da bi morala biti Komisija strogo obvezana k vključitvi jamstev za preglednost in odgovornost, če predvideva ustanovitev evropske agencije za podporo;

16.   poziva države članice k polnemu sodelovanju z UNHCR, k ustrezni podpori tega organa in k uvedbi pobude "Quality Initiative" ter k objavi rezultatov te pobude, tako da bodo najboljše prakse pri obdelavi prošenj za mednarodno zaščito postale znane in da se bo spodbujala njihova raba;

17.   meni, da je namestitev prosilcev za azil v razmerah, v katerih jim je odvzeta osebna svoboda, nesprejemljiva;

18.   poudarja potrebo po vzpostavitvi sprejemnih centrov, ki bi imeli posebne strukture za družine, ženske in otroke ter ustrezne strukture za starejše in invalidne osebe, ki prosijo za azil; zahteva, da je potrebno v okviru izvajanja Direktive 2003/9/ES opraviti oceno o pogojih sprejema; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba v polni meri izkoristiti možnosti, ki jih ponuja novi Evropski sklad za begunce;

19.   pozdravlja ukrepe, ki jih namerava sprejeti Komisija za podporo tistim državam članicam, ki so zelo obremenjene, da bodo te države lahko rešile težave v zvezi s sprejemanjem prosilcev za azil in preverjanjem prošenj za azil, zlasti pozdravlja predlog za pošiljanje strokovnih ekip, ki vključujejo strokovnjake iz različnih držav članic;

20.   poudarja, da je nadzor nad izvajanjem direktiv na področju azila naloga Komisije in da mora za ta namen imeti na voljo ustrezna sredstva, ki pa trenutno sploh ne zadoščajo za uspešno dokončanje tako obsežne naloge; meni, da je v igri verodostojnost Unije na tem področju in prihodnost enotne azilne politike;

21.   spodbuja Komisijo, da olajša dostop do finančnih instrumentov, kot sta Evropski sklad za begunce in program ARGO, ter tako omogoči državam članicam hiter dostop do finančnih sredstev v nujnih primerih;

22.   opozarja, da je treba zakonodajo Skupnosti na področju azilne politike enotno interpretirati in izvajati po vsej Uniji; meni, da bo usklajevanje na področju azilne politike lažje in hitrejše, če bodo Sodišču lahko predložila vprašanja tudi druga sodišča, ne pa samo nacionalna sodišča zadnje instance, kot velja sedaj; zato poziva Svet, naj Sodišču povrne vsa njegova pooblastila na področju predhodnega odločanja v skladu z naslovom IV Pogodbe ES; pozdravlja dokument Sodišča za razmislek o obravnavanju vprašanja za predhodno odločanje v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice(6) ter spodbuja razpravo o potrebi po določitvi postopka, prilagojenega posebnim značilnostim zadev na področju azila in priseljevanja;

23.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 326, 13.12.2005, str. 13.
(2) UL L 304, 30.9.2004, str. 12.
(3) UL L 50, 25.2.2003, str. 1.
(4) UL L 31, 6.2.2003, str. 18.
(5) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 46.
(6) Dokument Sveta 13272/06.


Zaupanje potrošnikov v digitalno okolje
PDF 380kWORD 81k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje (2006/2048(INI))
P6_TA(2007)0287A6-0191/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov (KOM(2006)0744) in Zbornika s primerjalno analizo potrošniške zakonodaje ES (EC Consumer Law Compendium – Comparative Analysis)(1),

–   ob upoštevanju javne obravnave, in izvedenskih raziskav, predstavljenih na njej, o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje, ki je potekala v Evropskem parlamentu dne 24. januarja 2007,

–   ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti členov 95 in 153 Pogodbe,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o evropskem pogodbenem pravu in spremembi pravnega reda Skupnosti: pot naprej(2) in resolucije z dne 7. septembra 2006 o evropskem pogodbenem pravu,(3)

–   ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti na področju varstva potrošnikov, e-poslovanja in razvoja informacijske družbe,

–   ob upoštevanju Listine nemškega predsedstva z naslovom "Suverenost potrošnikov v digitalnem svetu",

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o boju proti neželeni elektronski pošti ter vohunski in zlonamerni programski opremi (KOM(2006)0688),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (KOM(2006)0334),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0191/2007),

A.   ker je digitalna tehnologija del vsakdanjega življenja, industrija informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ima pomembno vlogo pri zagotavljanju platform, naprav, programske opreme, informacijskih storitev, komunikacije, zabave in kulturnih dobrin, meja med blagom in storitvami postaja vse bolj nejasna, združujejo se različne oblike IKT, vse več je različnih načinov nakupovanja, potrošniki pa vse pogosteje oblikujejo vsebino izdelkov ali prispevajo k njihovi dodani vrednosti; poleg tega je v tej novi in zapleteni strukturi vse težje opredeliti, kdo zagotavlja določen del storitve, in razumeti učinek posebnih tehnologij ter novih poslovnih modelov;

B.   ker je zaupanje evropskih potrošnikov in podjetnikov v digitalno okolje zelo majhno in ker Evropa na določenih področjih e-poslovanja zaostaja za Združenimi državami in Azijo,

C.   ker je kljub možnostim, ki jih ponuja digitalna komunikacija, le 6 % potrošnikov udeleženih v čezmejnem e-trgovanju z blagom, storitvami in vsebino, ta številka pa narašča,

D.   ker kljub potencialom, ki jih nudi alternativno reševanje sporov (ARS), takšne sisteme redno uporabljajo le 3 % trgovcev na drobno, 41 % trgovcev pa ni seznanjenih z možnostmi za uporabo teh instrumentov,

E.   ker bi razvoj digitalnega trga EU občutno povečal konkurenčnost EU v svetovni trgovini,

F.   ker je treba vprašanje o nevtralnosti omrežja podrobno preiskati in natančno spremljati na evropski ravni, da se sprosti in v celoti izkoristi njegov potencial, ki lahko občutno poveča izbiro potrošnikov ter omogoči novim podjetjem enak dostop do notranjega trga,

G.   ker razdrobljenost dela elektronskega trga EU ogroža pravice, ki jih zagotavlja pravni red Skupnosti,

H.   ker ima digitalni razkorak socialne in ozemeljske razsežnosti, prav tako prikrajšana in podeželska območja pogosto zaostajajo za razvojem digitalnih tehnologij,

I.   ker je evropski potrošniki in podjetja pri čezmejnem e-poslovanju v EU uživajo precej manjšo pravna varnost kakor pri nacionalnih transakcijah in transakcijah zunaj EU,

J.   ker za posamezno elektronsko transakcijo veljajo številni predpisi, ki postavljajo različne zahteve, tako da ne podjetja ne potrošniki ne morejo računati z jasnimi pravili, ki bi jih bilo preprosto izvajati,

K.   ker je za prihodnost informacijske družbe zelo pomemben izziv, ki vključuje zagotavljanje ustreznega varstva osebnih podatkov ter visoko stopnjo varnosti elektronskega okolja,

1.   poziva Komisijo, naj podpre ustrezen okvir za razvoj e-poslovanja, ki bi okrepil trenutno majhno zaupanje potrošnikov v digitalno okolje, ustvaril privlačnejše poslovne razmere, povečal kakovost zakonodaje, utrdil pravice potrošnikov in položaj malih podjetij na trgu ter ustavil drobljenje notranjega trga na področju digitalne tehnologije; v zvezi s tem pozdravlja Sporočilo Komisije o strategiji potrošniške politike EU 2007–2013 z naslovom "Usposabljanje potrošnikov, izboljševanje blaginje potrošnikov, učinkovito varstvo potrošnikov" (KOM(2007)0099);

2.   poziva Komisijo, naj se poleg prizadevanja za izboljšanje kakovosti potrošniške zakonodaje osredotoči na razvoj ustreznih pravil za čezmejno e-poslovanje v obliki standardov, ki jih bodo imetniki evropskega znaka zaupanja za čezmejno e-poslovanje prostovoljno spoštovali;

3.   poziva Komisijo, naj na osnovi izkušenj, pridobljenih v okviru pobude "e-zaupanje"(4), predlaga strategijo za povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje v celoti;

4.   izraža prepričanje, da je treba nemudoma začeti praktično izvajanje pobude "e-vključenost"; zato poziva Komisijo, naj odločno pozove države članice, ki so podpisnice te vseevropske pobude, da sprejmejo ukrepe na tem področju;

5.   izraža prepričanje, da bi bilo treba pojem "potrošnik" opredeliti širše in ga bolje prilagoditi informacijski družbi;

6.   izraža prepričanje, da je treba malim podjetjem nameniti posebno pozornost, da se izboljša njihov položaj na različnih trgih informacijske družbe;

7.   poudarja, da obstajajo dejavniki, ki zmanjšujejo zaupanje potrošnikov v digitalno okolje, zato izraža prepričanje, da je treba izvajati dejavno politiko in podpirati posebne mehanizme za povečanje zaupanja potrošnikov, ki zagotavljajo varno in pravilno izvrševanje transakcij v digitalnem okolju;

8.   v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)(5) poziva Komisijo, naj sklene sporazume o sodelovanju na področju varstva potrošnikov s tretjimi državami (zlasti s tistimi, ki so članice OECD), kar bi olajšalo uresničevanje pravic potrošnikov v digitalnem okolju;

9.   pozdravlja pobudo Komisije o pregledu in posodobitvi pravnega reda Skupnosti, zlasti njeno zavzeto osredotočenost na področju e-poslovanja;

Povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje

10.   meni, da bi nova pobuda za e-zaupanje lahko povečala zaupanje potrošnikov, zlasti z doseganjem napredka na naslednjih področjih:

   oblikovanje programa nepovratnih sredstev in uporaba obstoječih finančnih programov za projekte, ki naj bi utrdili zaupanje potrošnikov v digitalno okolje, vključno z izobraževalnimi in informacijskimi akcijami ter projekti za preverjanje spletnih storitev v praksi (kakor je "anonimno nakupovanje"),
   priprava modula za elektronsko učenje, ki se neposredno navezuje na varstvo potrošnikov ter na pravice uporabnikov v digitalnem okolju v povezavi s projektom Dolceta (Development of On-Line Consumer Education Tools for Adults) in hkrati upošteva posebne interese mladih potrošnikov v digitalnem okolju,
   podpora projektov na področju izobraževanja in obveščanja, ki so namenjeni dvigu ozaveščenosti malih in srednjih podjetij o njihovih obveznostih pri čezmejnem zagotavljanju ali dobavi blaga, storitev ali vsebin v digitalnem okolju,
   krepitev tradicionalnih instrumentov za varstvo potrošnikov, da se zagotovi njihova učinkovita uporaba tudi v digitalnem okolju, zlasti s povečanjem ciljev evropskih centrov za potrošnike,
   odstranjevanje ovir, s katerimi se soočajo podjetniki pri čezmejnem delovanju v digitalnem okolju, na primer s standardiziranjem pravil EU o čezmejnem elektronskem izdajanju računov ("e-izdajanje računov"),
   oblikovanje vseevropskega foruma strokovnjakov, ki si bodo izmenjevali najboljšo nacionalno prakso ter pripravili dolgoročno zakonodajno in nezakonodajno strategijo za povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje,
   izvajanje študij o vplivu vseh zakonodajnih predlogov na notranjem trgu, da se ocenijo njihovi učinki na potrošnike v digitalnem okolju,
   usklajevanje in podpora evropskim samoregulativnim kodeksom, ki so v skladu z najboljšim ravnanjem ter najpomembnejšimi vidiki učinkovite samoregulacije (vključno z ocenjevanjem njihovega dejanskega vpliva na izboljšanje položaja potrošnikov na trgu v digitalnem okolju),
   uvedba zahteve za izvajanje zunanje revizije v zvezi z nekaterimi posebnimi vrstami elektronskih storitev, kjer je še posebej pomembno zagotoviti, da so te storitve popolnoma varne, zaščititi osebne informacije in podatke (na primer na področju spletnega bančništva) in tako dalje,
   podpora obvezni uporabi najvarnejše tehnologije za plačevanje na spletu,
   vzpostavitev evropskega sistema za zgodnje opozarjanje in boj proti goljufijam v digitalnem okolju, ki bo med drugim obsegal podatkovno zbirko; ta bi morala vključevati možnost, da potrošnik z uporabo preprostega obrazca v elektronski obliki prijavi goljufijo,
   poziv k začetku evropske informacijske kampanje o ponarejanju zdravil, ki se prodajajo na internetu, ter opozarjanje na resne posledice na področju javnega zdravja, ki jih lahko povzroči takšna trgovina;

11.   opozarja na pomen pravočasnega in učinkovitega prenosa Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(6) s strani vseh držav članic, saj je ta direktiva ključen instrument, ki zagotavlja varstvo potrošnikov pri opravljanju čezmejnih transakcij;

12.   meni tudi, da ponovni začetek pobude e-zaupanje ne bi smel obravnavati le varstva potrošnikov, ampak bi moral tudi vzpostaviti usklajen pristop k celovitemu vprašanju digitalnega okolja, vključno z analizo netržnih dejavnikov, kot je zaščita zasebnosti, dostop širše javnosti do informacijske tehnologije ("e-vključenost"), varnost na internetu in tako dalje;

13.   vztraja, da je pravica evropskih prebivalcev do dostopa do digitalnega okolja izjemno pomembna in v tem smislu opozarja na pomen izvajanja ustreznih finančnih in pravnih instrumentov, da se spodbudi e-vključenost, zlasti z izvajanjem in, če je potrebno, tudi s povečanjem obveznosti glede splošnih storitev na področju elektronskih komunikacij, ter z zagotavljanjem finančnih sredstev za naložbe pri razvoju infrastrukture za digitalno komuniciranje;

14.   izraža prepričanje, da se je treba o prihodnjih korakih posvetovati z zainteresiranimi stranmi (predstavniki industrije in potrošniških organizacij);

Kultura e-poslovanja

15.   poziva Komisijo, naj začne pripravljati neobvezujoče evropske standarde, ki bodo namenjeni izboljšanju čezmejnega e-poslovanja, in sicer evropske standarde, ki bodo pomagali premostiti jezikovne razlike in odstopanja na področju veljavne zakonodaje v različnih državah članicah – kar je dejavnik, ki zelo ovira potrošnike ter mala in srednja podjetja pri celovitem izkoriščanju potencialov notranjega trga v digitalnem okolju;

16.   poziva Komisijo, naj podpre pripravo neobveznih standardiziranih pogodb in neobvezujočih standardiziranih splošnih pogojev trgovanja na področju e-poslovanja, da se zagotovi uravnoteženo razmerje ob upoštevanju dejstva, da ponavadi niti potrošniki niti podjetja niso pravni ali tehnični strokovnjaki, vendar naj vpletenim stranem omogoči svobodo pri sklenitvi pogodb, ki temelji na osnovnem načelu civilnega prava o svobodi sklepanja pogodb;

17.   poziva Komisijo, naj od podjetnikov, ki prostovoljno uporabljajo standardizirane pogodbe in standardizirane splošne pogoje trgovanja, zahteva, da izpostavijo določbe, ki se od teh razlikujejo;

18.   poziva Komisijo, naj predlaga dopolnitev pravil o elektronskih komunikacijah, da se za končne uporabnike izboljšata preglednost in objavljanje informacij;

Evropski znak zaupanja za čezmejno e-poslovanje

19.   poziva Komisijo, da po odstranitvi ovir za povezovanje na notranjem trgu na področju trgovine na drobno oceni možnosti za pripravo logotipa in določanje pogojev za pridobitev evropskega znaka zaupanja, da se zagotovi večjo zanesljivost na področju čezmejnega e-poslovanja, v povezavi s tem pa zagotovi tudi splošen pravni okvir za prostovoljne znake zaupanja, ker je k temu pozvala tudi Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju)(7); v zvezi s tem priporoča naslednje:

   cenovno ugoden sistem,
   nekonkurenčnost obstoječim znakom zaupanja ali kakovosti,
   nastanek stroškov samo v primeru spora,
   načelo samoregulacije (znaka ne podeljujejo institucije, temveč ga trgovci uporabljajo, če lahko javno dokažejo, da so pravočasno zagotovili obvezne informacije, da uporabljajo priporočene pogodbe, da pritožbe obravnavajo brez zamud, da uporabljajo sisteme za alternativno reševanje sporov in da upoštevajo druge evropske standarde),
   kazni za zlorabe;

20.   seznanjen je tudi z naslednjimi težavami pri izvajanju učinkovitih shem za znake zaupanja:

   zainteresirane strani niso pripravljene vlagati v trženje in oglaševanje tovrstnih shem;
   ob odsotnosti ustreznega nadzora obstajajo povečane možnosti goljufij;

21.   izraža prepričanje, da so najučinkovitejši načini za spodbujanje zaupanja potrošnikov naslednji:

   sektorske sheme, ki jih odločno podpira in nadzira trgovinski organ s celovito podporo malih in velikih podjetij;
   sektorski kodeksi ravnanja za ponudnike storitev v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(8) (Direktiva o storitvah);
   objava neodvisnih mnenj potrošnikov na spletu, ki novim potrošnikom pomaga pri odločanju o izbiri;
  

ter poziva Komisijo k prizadevanju za lažjo izmenjavo najboljših praks glede takšnih shem;

22.   ugotavlja, da Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah obravnava goljufije z znaki zaupanja ali drugimi znaki, prav tako goljufije, ki vključujejo lažna mnenja potrošnikov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalni centri za varstvo potrošnikov pozorni na takšne zlorabe;

23.   poziva Komisijo, da oceni že pridobljene izkušnje v zvezi z obstoječimi in prihodnjimi znaki zaupanja, zlasti tistimi, ki se uporabljajo v več državah članicah (na primer Euro-Label), ter da tovrstne izkušnje uporabi pri pripravi znakov zaupanja EU za čezmejno e-poslovanje (vključno s preverjanjem, ali bi bilo širjenje znakov zaupanja v novih državah članicah ogroženo zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev za financiranje uvedbe takšnih znakov);

24.   izraža trdno prepričanje, da znaki zaupanja ponujajo zlasti malim in srednjih podjetjem veliko priložnost za povečanje zaupanja potrošnikov v digitalno okolje;

Evropska listina pravic uporabnikov v informacijski družbi

25.   poziva Komisijo, naj po posvetovanju z organizacijami potrošnikov predstavi Evropsko listino pravic uporabnikov, ki bo pojasnila pravice in obveznosti udeležencev v informacijski družbi, vključno s potrošniki, zlasti glede pravic uporabnikov v zvezi z digitalno vsebino (na primer pravic in obveznosti uporabnikov pri uporabi digitalne vsebine), pravice uporabnikov, ki zagotavljajo osnovne standarde interoperabilnosti, ter pravice nekaterih uporabnikov, ki so še posebej ranljivi (na primer izboljšanje dostopa do internetnih strani za invalidne osebe); če zaradi dinamičnega razvoja na tem področju listine začasno ne bi bilo mogoče pripraviti, poziva Komisijo, naj predstavi vodilo, ki pojasnjuje pravice in obveznosti udeležencev v informacijski družbi v veljavnem pravnem redu Skupnosti;

26.   poziva Komisijo, naj opredeli osnovne svoboščine in pravice uporabnikov v informacijski družbi; meni, da bi v zvezi s tem morale nekatere svoboščine in pravice uporabnikov biti opredeljene v okviru prihodnjega sporočila o spletnih vsebinah na notranjem trgu;

27.   meni, da spletno okolje in tudi digitalna tehnologija omogočata potrošnikom dostop do številnih novih izdelkov in storitev, ter da intelektualna lastnina sestavlja pravo osnovo za te storitve; meni, da potrošniki - da bi storitve polno izkoristili in izpolnili svoja pričakovanja - potrebujejo jasno informacijo o tem, kaj lahko in kaj ne morejo storiti glede digitalne vsebine, upravljanja digitalnih pravic in zadeve v zvezi z tehnološko zaščito; prepričan je, da bi morali biti potrošniki upravičeni do interoperabilnih rešitev;

28.   poziva Komisijo k razširjanju Evropske listine pravic uporabnikov in k spodbujanju držav članic ter zadevnih organizacij k obsežnemu razdeljevanju in razširjanju navedene listine med vse uporabnike interneta, da se zagotovi seznanjenost teh uporabnikov z njihovimi pravicami ter možnostmi za uveljavljanje teh pravic;

Razdrobljenost digitalnega notranjega trga

29.   poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bodo ustavili drobljenje digitalnega notranjega trga (tj. nedostopnost blaga, storitev in vsebine onkraj državnih meja), saj so zaradi tega občutno prikrajšani zlasti potrošniki v novih in manjših državah članicah, in sicer samo zaradi narodnosti, prebivališča oziroma dejstva, da je bila njihova plačilna kartica izdana v določeni državi članici; poziva jo tudi, naj Parlament redno obvešča o napredku na tem področju;

30.   izraža trdno prepričanje, da je nesprejemljivo, da določeni podjetniki, ki dostavljajo blago ali zagotavljajo storitve in vsebine po internetu v določenih državah članicah, potrošnikom preprečujejo dostop do lastnih spletnih strani v drugih državah članicah in zato morajo ti uporabljati spletne strani v svoji matični državi ali državi, kjer prebivajo;

31.   poziva Komisijo, naj pripravi določbo o dostopu do izdelkov, ki se dostavljajo na čezmejni ravni v skladu s členom 20 Direktive o storitvah;

32.   poziva Komisijo, da natančno spremlja učinkovitost člena 20 Direktive o storitvah, zlasti kar zadeva objektivna merila;

33.   pozdravlja dejstvo, da Komisija preučuje vprašanje o tem, na kakšen način so ekskluzivne ozemeljske pogodbe ali praksa izdaje ozemeljskih licenc v nasprotju z notranjim trgom; spodbuja takšno prizadevanje in Komisijo poziva, naj celovito obvešča Parlament o rezultatih te preiskave;

34.   poudarja, da je pomembno zagotoviti, da imajo evropski podjetniki na digitalnem področju interes za ponujanje blaga, storitev in vsebin na čezmejni ravni na celotnem notranjem trgu;

35.   ugotavlja, da je interoperabilnost ključen gospodarski dejavnik ter poudarja pomen industrijsko usmerjenih, dostopnih in interoperabilnih standardov na tehnični in pravni ravni, da se omogočijo ekonomije obsega, da se za potrošnike zagotovi nediskriminatoren dostop do naprav, storitev in vsebine, da se spodbudi hitra vzpostavitev tehnologije in prepreči razdrobljenost trga; poudarja, da je treba vsaj na ravni potrošnikov (končnih uporabnikov) spodbujati dejansko interoperabilnost naprav, storitev in vsebine;

Povečanje pravne varnosti potrošnikov v digitalnem okolju

36.   izraža prepričanje, da bi potrošniki bolj zaupali v digitalno okolje, če bi jih varoval preprostejši in boljši pravni red Skupnosti, ki bi temeljil na horizontalnih pravnih instrumentih in na uskladitvi določenih vidikov potrošniškega pogodbenega prava; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju Direktive o elektronskem poslovanju, v katerem naj opredeli vprašanja, povezana z zaupanjem potrošnikov;

37.   pozdravlja pobudo Komisije iz Zelene knjige o pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov v zvezi s tem, da se digitalne datoteke vključijo v področje uporabe Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij(9);

38.   meni, da bi izvrševanje režima o nepoštenih pogodbenih pogojih morali okrepiti na področju licenčnih pogodb za končne uporabnike in bi moralo vključevati tudi "tehnične pogodbene pogoje";

39.   poziva Komisijo, naj predlaga takšno ureditev, da bodo pravila za pogodbe na daljavo veljala tudi za pogodbe, sklenjene med potrošniki in poklicnimi trgovci na dražbenih spletnih mestih, ter pogodbe za turistične storitve (letalske vozovnice, bivanje v hotelih, najem avtomobilov, storitve za prosti čas itd.), ki jih sklenejo posamezniki prek interneta;

40.   poziva Komisijo, naj poenostavi in standardizira zahteve za obvezne informacije, ki jih mora kupcu zagotoviti prodajalec pri e-poslovanju, ter da se v okviru teh informacij osredotoči na bistvene obvezne informacije;

41.   poziva Komisijo, naj poskrbi za večjo preglednost dobavne verige v digitalnem okolju, tako da bo potrošnik vedno poznal identiteto dobavitelja in da bo vedel, ali je posrednik ali končni dobavitelj;

42.   trdno verjame, da je nesprejemljivo, da se potrošnike brez ustreznega opozorila preusmerja od spletne strani prodajalca k drugim spletnim stranem, saj to prikriva pravo identiteto dejanskega dobavitelja blaga, storitev ali vsebine;

43.   poziva Komisijo, naj okrepi varstvo potrošnikov v primerih, ko ti prevzamejo vsa pogodbena tveganja (npr. vnaprejšnje plačilo), zlasti pri elektronskem sklepanju pogodb;

44.   poziva Komisijo, naj pospešeno preuči ukrepe v zvezi s kolektivnimi mehanizmi za odškodnino pri čezmejnih sporih med podjetji in potrošniki v digitalnem okolju;

45.   opozarja na pozitivne izkušnje s sistemom SOLVIT in z mrežo evropskih centrov za potrošnike ter poziva k vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema za e-potrošnike, ki bi za vse tovrstne potrošnike zagotovil natančne informacije in smernice o pravicah potrošnikov in podjetij v digitalnem okolju ter praktične nasvete o možnostih za ARS v splošnih in, če je potrebno, v posameznih primerih;

46.   poziva Komisijo, naj z regulativnimi in tehničnimi ukrepi ustrezno zaščiti potrošnike pred napadi na njihovo varnost in zasebnost v digitalnem okolju;

47.   poziva Komisijo, naj natančno spremlja trende na področju varstva potrošnikov pri e-poslovanju z mobilnimi telefoni ter se med drugim osredotoči na varstvo mladih potrošnikov;

48.   poziva države članice, da skupaj sodelujejo pri prizadevanju za visoko stopnjo varstva potrošnikov v digitalnem okolju na celotnem notranjem trgu;

49.   poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament (na primer enkrat na leto) o doseženem napredku na področju varstva potrošnikov v digitalnem okolju, vključno s praktičnimi koraki, ki so bili narejeni za uresničitev te resolucije;

o
o   o

50.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://ec.europa.eu/consumers/cons_int/safe_shop/acquis/comp_analysis_en.pdf
(2) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 109.
(3) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 247.
(4) Glej delovni dokument Komisije z naslovom "Consumer Confidence in E-Commerce: lessons learned from the e-confidence initiative".
(5) UL L 364, 9.12.2004, str. 1.
(6) UL L 149, 11.6.2005, str. 22.
(7) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(8) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(9) UL L 171, 7.7.1999, str. 12.


Kuba
PDF 121kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o Kubi
P6_TA(2007)0288RC-B6-0250/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kubi, zlasti tistih z dne 17. novembra 2004(1) in 2. februarja 2006(2),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za 2004, 2005 in 2006 ter politike Evropske unije na tem področju z dne 28. aprila 2005(3), 18. maja 2006(4) in 26. aprila 2007(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o spremljanju nagrade Saharova(6),

–   ob upoštevanju izjave predsedstva Sveta z dne 14. decembra 2005 o Damah v belem ter njegovih prejšnjih izjav z dne 26. marca 2003 in 5. junija 2003 o razmerah na Kubi,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 96/697/SZVP(7) o Kubi, ki je bilo sprejeto 2. decembra 1996 in se redno posodablja,

–   ob upoštevanju zaključkov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 18. junija 2007 o Kubi,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker ostaja varovanje univerzalnosti in neločljivosti človekovih pravic, vključno s civilnimi, političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami, eden glavnih ciljev Evropske unije,

B.   ker so desetine neodvisnih novinarjev, miroljubnih disidentov in zagovornikov človekovih pravic (članov demokratične opozicije, večinoma povezanih s projektom Varela) še vedno v zaporu, nekateri med njimi so hudo bolni, veliko pa je ožjih sorodnikov Dam v belem,

C.   ker je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2005 podelil Damam v belem; ker kubanske oblasti tej organizaciji niso dovolile potovanja na sedež Parlamenta, da bi svojo nagrado prevzela, s čimer kršijo eno temeljnih človekovih pravic, zlasti pravico do prostega izhoda in povratka v lastno državo, kot je to opredeljeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic,

D.   ker se je Parlament odločil poslati delegacijo na Kubo, da bi preveril položaj prejemnikov nagrade Saharova; in ker obžaluje, da so kubanske oblasti odklonile izdajo vizumov za omenjeno delegacijo,

E.   ker so tudi dobitniku nagrade Saharova za leto 2002 Oswaldu Payi Sardiñasu sistematično onemogočili prost izhod iz države in prejetje vabil Parlamenta in drugih organov EU,

F.   ker se mora na Kubi začeti proces politične tranzicije k večstrankarski demokraciji, in ker morajo v tem procesu z odprtim dialogom in brez izključevanja sodelovati in odločati vsi Kubanci,

G.   ker, kot je priznal Svet, kljub njegovim izrazom pripravljenosti ob odložitvi dodatnih ukrepov za skupno stališče leta 2005, niso bili doseženi konkretni rezultati glede vprašanja človekovih pravic na Kubi,

H.   ker po mnenju Sveta EU in kubanska vlada v svojem političnem dialogu ne smeta pozabiti ali zanemariti neposrednega intenzivnega dialoga s civilno družbo in miroljubno opozicijo, slediti pa morata mnenju EU o demokraciji, univerzalnih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, pa tudi svetovni politiki EU za podporo zagovornikov človekovih pravic,

I.   ker je bilo pri zadnjem pregledu skupnega stališča Sveta določeno, da bi morali obiski v Havani na visoki ravni vključevati srečanja s kubanskimi oblastmi, pa tudi z miroljubno in demokratično opozicijo in civilno družbo, ter obvezne razprave o položaju človekovih pravic,

J.   ker obžaluje odločitev Sveta ZN za človekove pravice, da preneha spremljati zlorabe človekovih pravic na Kubi;

1.   obžaluje, da kljub prvemu začasnemu prenosu oblasti po 48 letih od Fidela Castra na kolektivno vodstvo, ki mu predseduje njegov brat Raúl Castro, kubanski politični, gospodarski in socialni sistem ostaja popolnoma nespremenjen;

2.   obžaluje pomanjkanje kakršnih koli ustreznih odzivov kubanskih oblasti na pozive EU k popolnemu spoštovanju temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in političnega združevanja;

3.   obžaluje, da ni bila uslišana zahteva Parlamenta in Sveta o takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti, in vztraja, da je zapiranje drugače mislečih na Kubi zaradi njihovih idealov in miroljubnih političnih dejavnosti v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah;

4.   poziva Svet in Komisijo, naj še naprej sprejemata vse potrebne ukrepe, da dosežeta izpustitev političnih zapornikov in zagotovita takojšnjo zaustavitev nadlegovanja političnih nasprotnikov in zagovornikov človekovih pravic;

5.   poziva institucije EU, naj v skladu s Skupnim stališčem Sveta 96/697/SZVP brezpogojno podprejo in brez pomislekov spodbudijo začetek miroljubnega procesa politične tranzicije k večstrankarski demokraciji na Kubi;

6.   pozdravlja nedavni sporazum s kubanskimi opozicijskimi skupinami v dokumentu Unitad por la Libertad (Enotnost za svobodo); poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za posredovanje tega dokumenta prebivalcem Kube;

7.   opozarja, da morata sprava in medsebojno razumevanje vključevati vse Kubance, ki so pripravljeni do svobode, demokracije in harmonije priti na miroljuben način;

8.   poziva institucije EU, naj nadaljujejo dialog s kubansko civilno družbo in ponudijo svojo podporo miroljubnim spremembam na Kubi z instrumentom razvojnega sodelovanja, vključno z Evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice(8);

9.   poudarja, da je Skupno stališče Sveta 96/697/SZVP ter njegovi cilji še vedno popolnoma veljavno; globoko obžaluje, da so se dosedanji obiski institucij EU in držav članic na visoki ravni srečali z vsemi oblastmi kubanskega režima, ne pa neposredno s predstavniki miroljubne in demokratične opozicije ali družinskimi člani političnih zapornikov;

10.   ponovno poudarja svojo odločitev, da bo na Kubo poslal uradno delegacijo Parlamenta; poziva kubanske oblasti, naj spremenijo svoje stališče in ji dovolijo vstop;

11.   poziva kubanske oblasti, naj Damam v belem takoj dovolijo zapustiti otok, da se bodo lahko odzvale na vabilo Parlamenta, in naroči svojemu predsedniku, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bodo dobitniki nagrade lahko dejansko osebno prejeli nagrado Saharova;

12.   obnavlja vabilo za Oswalda Payo Sardiñasa in zahteva, naj mu kubanski organi dovolijo potovanje v Evropo, da bo lahko nagovoril institucije EU;

13.   zahteva, naj kubanske oblasti dovolijo političnim nasprotnikom, aktivistom za človekove pravice in vsem državljanom prosto potovanje v tujino in povratek na Kubo;

14.   ugotavlja, da je Svet sklenil v Bruselj povabiti kubansko delegacijo, da bo s kubanskimi oblastmi nadaljeval vsestranski in odprt politični dialog; izraža upanje, da bo Svet, ko bo obisk pripravljen, v pogovore s kubansko vlado vključil tudi vabila institucij EU za Dame v belem in Oswalda Payo, pa tudi željo Parlamenta o delegaciji na Kubi;

15.   meni, da je zelo pomembno, da so vse okrepitve političnih in gospodarskih odnosov - vključno z razvojno pomočjo - med EU in kubanskimi oblastmi, ki bi lahko izhajale iz vsestranskega in odprtega dialoga, povezane s stvarnim in preverjenim izboljšanjem stanja človekovih pravic za vse prebivalce Kube, začenši z izpustom vseh političnih zapornikov in zapornikov vesti;

16.   obsoja vsako politiko diskriminacije ali represije na podlagi spola, kar je danes praksa na Kubi, in pozdravlja kampanje za izobraževanje o spolni diskriminaciji, ki jih trenutno izvaja nacionalni center Kube za spolno izobraževanje;

17.   opozarja, da bo naslednji ponovni pregled skupnega stališča Sveta junija 2008;

18.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropsko-latinskoameriški parlamentarni skupščini, kubanski vladi in Nacionalni skupščini ljudske oblasti ter Damam v belem in Oswaldu Payi Sardiñasu, dobitnikom nagrade Saharova Parlamenta.

(1) UL C 201 E, 18.8.2005, str. 83.
(2) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 81.
(3) UL C 45 E, 23.2.2006, str. 107.
(4) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 341.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0165.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0601.
(7) UL L 322, 12.12.1996, str. 1.
(8) Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (UL L 386, 29.12.2006, str. 1).


Razmere v Etiopiji
PDF 121kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o razmerah v Etiopiji
P6_TA(2007)0289RC-B6-0246/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o povolilni krizi in hudih kršitvah človekovih pravic, zlasti tistih z dne 7. julija 2005 o položaju človekovih pravic v Etiopiji(1), 13. oktobra 2005 o razmerah v Etiopiji(2), 15. decembra 2005 o razmerah v Etiopiji in novem mejnem sporu(3), 16. novembra 2006 o Etiopiji(4) in 10. maja 2007 o Afriškem rogu: regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj(5),

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je dne 11. junija 2007 etiopsko sodišče 38 višjih predstavnikov opozicije spoznalo za krive obtožb, povezanih z množičnimi protesti po spornih volitvah pred dvema letoma in so se glasile od "žaljivega ravnanja zoper ustavo" do "hude veleizdaje",

B.   ker bodo kazni predvidoma izrečene naslednji mesec in večino obtoženih lahko obsodijo na smrtno kazen,

C.   ker so za krive spoznani tudi predsednik Koalicije za enotnost in demokracijo Hajlu Šavel, nekdanji predsednik Etiopskega sveta za človekove pravice profesor Mesfin Voldemarjam, posebni odposlanec ZN in nekdanji tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando dr. Jakob Hailemarjam, izvoljeni župan Adis Abebe dr. Birhanu Nega in nekdanja sodnica Birtukan Mideksa, vse pa je organizacija Amnesty International označila za "zapornike vesti",

D.   ker je sedaj obsojenih 38 zapornikov, ki so vsi zavrnili priznanje krivde, le nekaj od 30 000 ljudi, aretiranih, ko je vlada ministrskega predsednika Zenavija Melesa posredovala med demonstranti, ki so protestirali proti njej zaradi goljufij in ponarejanja glasov na volitvah leta 2005,

E.   ker je preiskovalna komisija, ki jo je konec novembra 2005 ustanovil etiopski parlament, da bi raziskala nasilje junija in novembra 2005, ugotovila, da so vladne varnostne sile ubile 193 civilistov in jih 763 ranile; ker je komisija v poročilu ugotovila, da so bile nekatere žrtve ubite z enim samim strelom v glavo ter da so ostrostrelci merili na posamezne opozicijske voditelje, in ker je v istem poročilu navedeno tudi, da so bili protestniki neoboroženi ter da so varnostne sile pretirano uporabile silo,

F.   ker je v poročilu ravno tako navedeno, da je bil med demonstracijami ubit štirinajstletnik, njegov brat, ki mu je tekel na pomoč, je bil ustreljen od zadaj, ženo opozicijskega kandidata Eteneš Jimam pa so ustrelili pred njeno hišo in očmi otrok,

G.   ker je opozicijska Koalicija za enotnost in demokracijo (CUD) odgovornost za smrti pripisala varnostnim silam, predsednik Meles pa je opozicijo obtožil, da je sprožila nasilne proteste,

H.   ker sta bila predsednik in podpredsednik preiskovalne komisije prisiljena zbežati zaradi vladnega pritiska, naj prekličeta ugotovitve komisije, in ker je podpredsednik preiskovalne komisije Voldemihael o teh dogodkih pričal pred Evropskim parlamentom na predstavitvi dne 5. junija 2007,

I.   ker se še naprej dogajajo aretacije novinarjev in se jim preprečuje opravljanje njihovega poklica,

J.   ker so januarja 2007 policijske sile domnevno preteple in hudo ranile študente v mestih Dembi Dolo in Ghimbi, zaradi česar so trije umrli, priprtih pa je bilo od 30 do 50 študentov,

K.   ker so bili samovoljno pridržani in "izročeni" posamezniki, vključno z državljani EU, obtoženi mednarodnega terorizma,

L.   ker je politična in demokratična stabilnost v Etiopiji ključnega pomena za razvoj držav Afriškega roga,

M.   ker Etiopija potrebuje proces sprave, da bi oživili demokratične pridobitve, ki so sedaj v slepi ulici, in utrli pot trajnostnemu razvoju, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, politični pluralizem, pravice manjšin, zlasti plemena Oromo, ter pravno državo,

N.   ker je Etiopija podpisnica Sporazuma iz Cotonouja(6), katerega člen 96 določa, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven element sodelovanja AKP-EU,

O.   ker so se članice Varnostnega sveta ZN dne 16. junija 2007 v Adis Abebi sestale z Afriško unijo (AU) in etiopskimi uslužbenci ter tudi s Svetom za mir in varnost AU,

1.   poziva etiopsko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse politične zapornike, med njimi tudi izvoljene poslance v parlamentu, voditelje CUD, aktiviste za človekove pravice, novinarje, učitelje, študente, sindikalne aktiviste in navadne državljane;

2.   obžaluje nedavno odločitev etiopskega sodišča, da spozna za krive 38 opozicijskih voditeljev, aktivistov za človekove pravice in novinarjev, ter močno obsoja dejstvo, da se je to zgodilo brez obrambnih postopkov, v sodnem procesu, kjer niso bili spoštovani mednarodni standardi za svobodno in pošteno sojenje in ki so ga splošno obsodile tudi mednarodne organizacije za človekove pravice;

3.   poziva etiopske sodne oblasti, naj ponovno preučijo obsodbo, ter poziva evropsko vlado, naj razveljavi morebitne smrtne in/ali zaporne kazni in zagotovi neodvisnost sodnega sistema;

4.   pozdravlja izpustitev 28 obtožencev dne 10 aprila 2007, med njimi sedmih novinarjev, med katerimi je bila Serkalem Fasil ob aretaciji šest mesecev noseča in ji je bila onemogočena ustrezna zdravstvena oskrba;

5.   poziva k ustanovitvi neodvisne mednarodne preiskovalne komisije ter poziva etiopsko vlado, naj ji omogoči neodvisno preučiti prvotne ugotovitve komisije ter ji dovoli neomejen dostop do virov in dokumentov, pomembnih za preiskavo;

6.   obsoja aretacije neodvisnih novinarjev in poziva etiopsko vlado, naj zagotovi svobodo tiska;

7.   poziva etiopsko vlado, naj nemudoma razišče incidente s študenti v mestih Dembi Dolo in Ghimbi ter poskrbi, da odgovorni prevzamejo odgovornost;

8.   poziva etiopsko vlado, naj razkrije skupno število priprtih oseb ter vsem pripornikom omogoči stik z njihovimi družinami, pravno svetovanje in zdravstveno oskrbo;

9.   obsoja samovoljno pridržanje in "izročitve" posameznikov, obtoženih mednarodnega terorizma, vključno z državljani EU, ter poziva etiopsko vlado, naj nemudoma razkrije informacije o teh "izročitvah";

10.   poziva etiopski režim, naj spoštuje človekove pravice, pravno državo in demokratično svobodo, skupaj s pravico do zbiranja in svobodo izražanja, Splošno deklaracijo ZN o človekovih pravicah in Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah narodov ter naj izvaja Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije;

11.   poziva etiopsko vlado, naj začne resen dialog z opozicijo in civilno družbo z namenom narodne sprave, da bi se lahko začel resničen proces demokratizacije;

12.   poziva Komisijo, Svet, Afriško unijo in Združene narode, naj spodbudijo etiopski dialog z vsemi stranmi, kjer bodo sodelovale politične stranke in civilna družba, da bi poiskali trajno rešitev sedanje politične krize;

13.   poziva Komisijo in Svet, naj od etiopske vlade jasno zahtevata takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov;

14.   poziva Komisijo, Svet in države članice, naj obsodijo uporabo smrtne kazni v Etiopiji;

15.   od Komisije in Sveta zahteva, naj Evropskemu parlamentu posredujeta poročila oseb, ki so v imenu Komisije in Sveta opazovali sedanja sojenja, med njimi Britanca Michaela Ellmana in drugih;

16.   poziva Komisijo in Svet, naj obsodita etiopsko vlado zaradi nasilnega zatiranja po volitvah maja 2005 in zaradi hudih kršitev človekovih pravic in demokracije, ki so jih od tedaj zagrešile oblasti, ter naj spremljata razmere v Etiopiji;

17.   poziva Komisijo in Svet, naj izvajata usklajeno povolilno politiko v Etiopiji ;

18.   poziva Evropski svet, naj preuči uveljavitev usmerjenih sankcij proti visokim vladnim uslužbencem;

19.   poziva Komisijo in Svet, naj podpreta žrtve zlorabe človekovih pravic in sorodnike političnih zapornikov;

20.   poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta konkretne ukrepe, da se demokratični proces, ki je trenutno na slepem tiru, vrne na pravo pot ter da se prepreči nadaljnje poslabšanje položaja človekovih pravic v Etiopiji, kar ima lahko daljnosežne posledice v regiji, če se tega ustrezno in nemudoma ne obravnava;

21.   poziva Komisijo in države članice, naj prek instrumentov sodelovanja podprejo oblikovanje svobodnih medijev v Etiopiji;

22.   poziva Komisijo in Svet, naj zavzameta usklajeno stališče v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja; poudarja, da bi morali biti programi razvojnega sodelovanja v skladu s Sporazumom iz Cotonouja odvisni od spoštovanja človekovih pravic in dobrega upravljanja;

23.   poziva ZN, naj imenujejo posebnega poročevalca, ki naj v Etiopiji opravi preiskavo o neodvisnosti sodstva in samovoljnih pridržanjih, položaju človekovih pravic, skupaj s pravicami manjšin, o nasilju in pobojih po volitvah ter o obtožbah zaradi izdaje in žaljivega ravnanja zoper ustavni red, naslovljenih na voditelje opozicije, novinarje in aktiviste civilne družbe;

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, Komisiji Afriške unije in vseafriškemu parlamentu, etiopski vladi in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 495.
(2) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 116.
(3) UL C 286 E, 23.11.2006, str. 528.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0501.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0180.
(6) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.


Burma
PDF 121kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. junija 2007 o Burmi
P6_TA(2007)0290RC-B6-0248/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prvega uradnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov o Burmi dne 29. septembra 2006,

–   ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Bana Ki Muna z dne 25. maja 2007, v kateri je pozval k umaknitvi omejitev zoper Aung San Su Či in drugih političnih osebnosti,

–   ob upoštevanju 12. vrha držav ASEAN-a od 9. do 15. januarja 2007 na Filipinih,

–   ob upoštevanju osmega srečanja ministrov za zunanje zadeve držav ASEAN-a z dne 28. in 29. maja 2007 v Nemčiji,

–   ob upoštevanju pisma z dne 15. maja 2007 generalu Tanu Šveju, ki ga je podpisalo 59 nekdanjih voditeljev držav, v katerem so ga pozvali, naj nemudoma izpusti edino zaprto dobitnico Nobelove nagrade za mir Aung San Su Či,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. maja 2005(1), 17. novembra 2005(2) in 14. decembra 2006(3) o Burmi,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 481/2007 z dne 27. aprila 2007(4) o obnovitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo,

–   ob upoštevanju sedemnajste obletnice zmage Nacionalne lige za demokracijo na parlamentarnih volitvah 27. maja 1990,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je vodja Nacionalne lige za demokracijo ter dobitnica Nobelove nagrade za mir in nagrade Saharov Daw Aung San Su Či v zadnjih sedemnajstih letih kar enajst let preživela v hišnem priporu,

B.   ker je državni svet za mir in razvoj dne 25. maja 2007 nezakoniti pripor Daw Aung San Su Či podaljšal za eno leto,

C.   ker državni svet za mir in razvoj ljudstvo Burme še naprej izpostavlja hudim kršitvam človekovih pravic, kot so prisilno delo, preganjanje drugače mislečih, novačenje otrok vojakov in prisilno razseljevanje,

D.   ker 30 % burmanskega prebivalstva, kar je predvidoma 15 milijonov ljudi, živi pod pragom revščine,

E.   ker se bo nacionalna konvencija, ki se je prvič sestala leta 1993, da bi sestavila osnutek ustave, in ki je bila velikokrat začasno ustavljena, ponovno sestala 18. julija 2007 na zaključnem zasedanju, vendar pa še vedno ni verodostojna, saj v njej ne sodelujejo demokratično izvoljeni predstavniki, zlasti ne člani Nacionalne lige za demokracijo,

F.   ker so se države ASEANA-a odločneje nastopile zoper zlorabe vojaškega režima v Burmi in od te države zahtevajo, naj izboljša spoštovanje človekovih pravic in vzpostavi demokracijo,

G.   ker sta Rusija in Burma 15. maja 2007 kljub zaskrbljenosti mednarodne skupnosti glede varnostnih standardov, varnosti in dvojne rabe sklenili sporazum o gradnji jedrskega raziskovalnega reaktorja,

1.   zahteva takojšnji in brezpogojni izpust Daw Aung San Su Či;

2.   obžaluje, da je morala Daw Aung San Su Či mnoga leta preživeti v hišnem priporu, vključno z osamitvijo, in da je lahko od leta 2003 dom zapustila le zaradi nujne zdravstvene oskrbe in na kratko, da se je srečala z namestnikom generalnega sekretarja Združenih narodov za politične zadeve;

3.   obsoja to, da državni svet za mir in razvoj nepopustljivo zatira burmansko ljudstvo ter vztrajno preganja in daje v pripor borce za demokracijo; posebej opozarja na primer 78-letnega novinarja Uja Vin Tina, ki je v političnem priporu že skoraj dvajset let zaradi pisma Združenim narodom, v katerem je pisal o slabem ravnanju s političnimi zaporniki in slabih pogojih, v katerih so priprti;

4.   vztraja, da je treba nemudoma izpustiti Uja Vin Tina in vse politične zapornike (teh je po nekaterih podatkih več kot 1200), ki jih državni svet za mir in razvoj drži v priporu;

5.   obžaluje, da državni svet za mir in razvoj klub razmeram v državi, kritikam držav v tej regiji in mednarodne skupnosti ter 45 let vladavine ni bistveno napredoval pri vzpostavljanju demokracije;

6.   poziva k uzakonitvi nacionalne konvencije z vključitvijo Nacionalne lige za demokracijo in drugih političnih strank in skupin ter k temu, da bi nacionalna konvencija sprejela načrt za demokracijo, ki bo zajemal resnične želje burmanskega prebivalstva, ne pa utrjeval položaja vojaške oblasti;

7.   pozdravlja izjavo predsedujočega na dvanajstem vrhu ASEAN, v kateri so voditelji držav ASEAN spodbudile Burmo, naj si bolj prizadeva za dosego nacionalne sprave, pozvali k izpustitvi priprtih in k uspešnem dialogu z vsemi zainteresiranimi stranmi ter soglašali, da je treba ohraniti verodostojnost ASEAN-a kot učinkovite regionalne organizacije s tem, da izkažejo zmožnost za upravljanje pomembnih vprašanj v tej regiji;

8.   vendar obžaluje, da misija za ugotavljanje dejstev v Burmi malezijskega zunanjega ministra leta 2006, ki je bila rezultat stališča enajstega srečanja na vrhu držav ASEAN, ni privedla do strožjih ukrepov proti vojaški hunti v Burmi, ter je prepričan, da bodo taki ukrepi še sprejeti;

9.   poziva Svet in Komisijo, naj ohranjata konstruktivne odnose z državami ASEAN-a in zagotovita, da bodo pogajanja med EU in temi državami služila kot vzvod za povečanje pritiska na državni svet za mir in razvoj, da se vzpostavi civilna in demokratična vlada;

10.   obžaluje, da je bilo burmanskemu ministru za zunanje zadeve Njanu Vinu dovoljeno, da se udeleži osmega srečanja zunanjih ministrov držav ASEAN-a v Nemčiji to leto, in sicer le nekaj dni po tem, ko je vojaška hunta v Burmi nezakoniti hišni pripor Daw Aung San Su Či podaljšala za eno leto; opozarja, da je Njan Vin na seznamu EU o prepovedi potovanja Burmancev, in poziva države članice EU k strožjemu izvajanju evropske prepovedi potovanja;

11.   vztraja, da mora Mednarodna agencija za atomsko energijo uvesti celovite zaščitne ukrepe za vse jedrske raziskovalne reaktorje v Burmi, da se prepreči uporaba civilnih jedrskih programov za vojaške namene, in poziva burmanski režim, naj izpolni svoje obveznosti v okviru pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

12.   poziva Kitajsko in Indijo, naj uporabita svoj precejšnji gospodarski in politični vpliv pri burmanskem režimu, da bi v tej državi dosegli viden napredek, v vsakem primeru pa, pretrgali dobavo orožja in druge strateške vire;

13.   poziva podjetja, ki vlagajo v Burmi, naj zagotovijo, da se pri izvajanju njihovih projektov upoštevajo temeljne človekove pravice in da če pride do kršitve človekovih pravic, prenehajo poslovati v tej državi; izraža razočaranje, da so nekatere države sklenile znatno povečati svoje naložbe v Burmi ne glede na kronično kršenje človekovih pravic v tej državi;

14.   pozdravlja obnovitev usmerjenih sankcij EU, vendar priznava, da niso dosegle želenega učinka na osebe, ki so neposredno odgovorne za trpljenje burmanskega prebivalstva; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo vse države članice dosledno izvajale veljavne omejevalne ukrepe;

15.   poziva Svet, naj poveča obseg sankcij in razširi seznam posameznikov, ki jih zadevajo, da bodo zajele vse ministre, namestnike, člane, podpornike in delavce ter člane njihovih družin, pa tudi poslovneže in druge pomembne osebe, povezane z režimom;

16.  ugotavlja, da je v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2006/318/SZVP z dne 27. aprila 2006(5) o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi podpora omejena na humanitarno pomoč in na nudenjem pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo; vztraja, da je treba vso pomoč za Burmo dostaviti prek resnično nevladnih organizacij in da mora seči do ljudi, ki jim je namenjena, pri tem pa mora biti čim manj vpleten državni svet za mir in razvoj;

17.   v zvezi s tem predlaga prizadevanja na vseh možnih straneh, da se okrepijo stiki in oblikujejo programi, bi bodo osredotočeni na burmansko civilno prebivalstvo, zlasti ženske organizacije in etnične manjšine;

18.   obžaluje, da so Kitajska, Rusija, ob podpori Južne Afrike, vložile veto zoper osnutek resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Burmi dne 12. januarja 2007, in Varnostni svet Združenih narodov poziva, naj podvoji svoja prizadevanja za dosego soglasne podpore za obvezujočo resolucijo, ki bo zahtevala izpustitev vseh političnih zapornikov, vključno z Daw Aung San Su Či;

19.   pozdravlja imenovanje Ibrahima Gambarija za posebnega svetovalca generalnega sekretarja Združenih narodov za Burmo, do česar je prišlo v odločilni fazi pristopa Združenih narodov do Burme, in poziva državni svet za mir in razvoj, naj sodeluje z Združenimi narodi in naj ne ovira njihovega dela;

20.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladam držav ASEAN-a, Nacionalni ligi za demokracijo v Burmi, državnemu svetu za mir in razvoj Burme, vladi Ljudske republike Kitajske, vladi Indije, vladi Rusije, generalnemu direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 410.
(2) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 473.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0607.
(4) UL L 111, 28.4.2007, str. 50.
(5) UL L 116, 29.4.2006, str. 77.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov