(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0372),

–   ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6–0254/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0477/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 UVODNA IZJAVA 1 A (novo) (1a)  Evropska unija je z več kot milijonom in pol vinogradniških podjetij največji proizvajalec, izvoznik in porabnik vina na svetu. Sprememba 2 UVODNA IZJAVA 2 (2)  Poraba vina v Skupnosti nenehno upada in količina izvoženega vina iz Skupnosti od leta 1996 narašča mnogo počasneje od uvoza. To je poslabšalo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, to pa ustvarja pritisk na cene in prihodke proizvajalcev. (2)  Kljub povečanju prodaje kakovostnih vin in izvoza iz Skupnosti, pa skupna poraba vina v Skupnosti nenehno in občutno upada. Poleg tega izvoz nekaterih vin iz Skupnosti od leta 1996 narašča mnogo počasneje od uvoza istovrstnih vin. To je poslabšalo splošno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem pri nekaterih vinih, to pa ustvarja pritisk na cene in prihodke proizvajalcev. Sprememba 3 UVODNA IZJAVA 3 (3)  Vsi instrumenti, ki so trenutno vključeni v Uredbo (ES) št. 1493/1999, se niso izkazali za učinkovite pri usmerjanju sektorja h konkurenčnemu in trajnostnemu razvoju. Ukrepi tržnega mehanizma, kot je krizna destilacija, so se izkazali za stroškovno neučinkovite in so spodbujali strukturne presežke, ne da bi zato zahtevali izboljšave v ustreznih konkurenčnih strukturah. Poleg tega so nekateri sedanji ukrepi neupravičeno omejili dejavnost konkurenčnih proizvajalcev. (3)  Vsi instrumenti, ki so trenutno vključeni v Uredbo (ES) št. 1493/1999, se niso izkazali za učinkovite pri usmerjanju sektorja h konkurenčnemu in trajnostnemu razvoju. Nekateri ukrepi tržnega mehanizma so se izkazali za stroškovno neučinkovite in so spodbujali strukturne presežke, ne da bi zato zahtevali izboljšave v ustreznih konkurenčnih strukturah. Poleg tega so nekateri sedanji ukrepi neupravičeno omejili dejavnost konkurenčnih proizvajalcev. Sprememba 4 UVODNA IZJAVA 3 A (novo) (3a)  Vrednost razpoložljivih sredstev za več kot 14 % proizvodnje Skupnosti je približno 5 200 000 000 EUR. Realizirati jo je mogoče s ciljnim povečanjem notranjih potrošnikov na 75 milijonov ali s promocijo izvoza v tretje države, v katerih obstaja realno povpraševanje na stotine milijonov potrošnikov, ki ustreza precejšnjemu povečanju dohodkov v tem sektorju. Sprememba 5 UVODNA IZJAVA 3 B (novo) (3b)  Takojšnja odprava tržnih ukrepov iz sedanje skupne ureditve trga bo zelo negativno vplivala na sektor, zato je treba določiti prehodno obdobje med sedanjo in prihodnjo skupno ureditvijo trga. Sprememba 6 UVODNA IZJAVA 5 (5)  Glede na pridobljene izkušnje je zato primerno, da se temeljito spremeni ureditev Skupnosti, ki se uporablja za vinski sektor, in sicer za doseganje naslednjih ciljev: povečati konkurenčnost vinarjev Skupnosti; okrepiti sloves kakovostnega vina iz Skupnosti kot najboljšega na svetu; povrniti stare trge in pridobiti nove v Skupnosti in drugod po svetu; oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih, preprostih in učinkovitih pravilih, ki uravnotežijo ponudbo in povpraševanje; oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva Skupnosti, utrditi družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotoviti, da vsa proizvodnja spoštuje okolje. Zato je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1493/1999 in jo nadomestiti s to novo uredbo. (5)  Glede na pridobljene izkušnje je zato primerno, da se temeljito spremeni ureditev Skupnosti, ki se uporablja za vinski sektor, in sicer za doseganje naslednjih ciljev: povečati konkurenčnost vinarjev Skupnosti; okrepiti sloves kakovostnega vina iz Skupnosti kot najboljšega na svetu; povrniti stare trge in pridobiti nove v Skupnosti in drugod po svetu, zlasti ob upoštevanju stalno naraščajočega povpraševanja na azijskih trgih v vzponu, ki so za evropske proizvajalce vina vir konkurenčnosti in priložnosti; oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih, preprostih in učinkovitih pravilih, ki uravnotežijo ponudbo in povpraševanje; oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva Skupnosti in izboljšuje življenjski standard kmetov, utrditi družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotoviti, da vsa proizvodnja spoštuje okolje. Zato je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1493/1999 in jo nadomestiti s to novo uredbo. Sprememba 7 UVODNA IZJAVA 5 A (novo) (5a)  Skupna ureditev trga za vino bi morala ustvariti skupne pogoje, ki bi vinskemu sektorju omogočili avtonomno odzivanje na potrebe na trgih in bi vključevali interese potrošnikov, enake možnosti za vinogradniška gospodarstva (tudi za predelavo) znotraj držav članic in med njimi ter tudi okoljska vprašanja. Sprememba 8 Uvodna izjava 9 (9)  Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj te ukrepe financira in določi Skupnost, naj države članice same izberejo pravo kombinacijo, ki bo ustrezala potrebam njihovih delov, po potrebi ob upoštevanju regionalnih posebnosti, in jih vključijo v nacionalne podporne programe. Države članice naj bi bile odgovorne za izvajanje teh programov. (9)  Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj nekatere izmed teh ukrepov financira in določi Skupnost, naj države članice same izberejo pravo kombinacijo, ki bo ustrezala potrebam njihovih delov, po potrebi ob upoštevanju regionalnih posebnosti, in jih vključijo v nacionalne podporne programe. Države članice naj bi bile odgovorne za izvajanje teh programov. Sprememba 9 UVODNA IZJAVA 9 A (novo) (9a)  Letni stroški reforme se ocenjujejo na približno 1 300 000 000 EUR, kar ustreza sedanji ravni odhodkov za vinski sektor. Ta znesek je treba razdeliti na nacionalna sredstva in ukrepe, ki se izvajajo na ravni Skupnosti. Dodeljeni proračun bi bilo treba med države članice razdeliti na osnovi meril ob preteklih delitvah, zasajene površine in pretekle proizvodnje. Sprememba 10 UVODNA IZJAVA 10 (10)  Finančni ključ za razporejanje sredstev za nacionalne podporne programe med države članice naj temelji na preteklem deležu v proračunu za vino kot glavnemu merilu, na površini, zasajeni z vinsko trto, in na pretekli proizvodnji. črtano Sprememba 11 UVODNA IZJAVA 10 A (novo) (10a)  Sredstva namenjena nacionalnim programom podpore v državi članici (sem ne štejejo promocijski ukrepi) ne smejo biti nižja od skupnega zneska, ki je bil tej državi članici dodeljen v letu 2008 za prestrukturiranje. Sprememba 12 UVODNA IZJAVA 11 (11)  Eden od ključnih ukrepov v teh programih bi morala biti promocija in trženje vin Skupnosti v tretjih državah, za navedeni ukrep bi bilo treba nameniti znesek iz proračuna. Dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve naj bi se še naprej krile zaradi pozitivnih strukturnih učinkov na sektor. Preventivna sredstva, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morala biti upravičena do podpore na podlagi podpornih programov, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer. (11)  Eden od ključnih ukrepov v teh programih bi morala biti promocija, informiranje o pozitivnih učinkih zmernega uživanja vina in negativnih učinkih čezmernega uživanja alkohola, poznavanje trgov in trženje vin Skupnosti, za navedeni ukrep bi bilo treba nameniti znesek iz proračuna. Dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve naj bi se še naprej krile zaradi pozitivnih strukturnih učinkov na sektor. Do podpore na podlagi podpornih programov bi morala biti upravičena tako preventivna sredstva, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer, kot tudi instrumenti za razvoj sektorja, katerih namen je izboljšati kakovost proizvodov in njihove sposobnosti trženja. Sprememba 13 UVODNA IZJAVA 12 (12)  Kadar je to izvedljivo, bi moralo biti financiranje upravičenih ukrepov s strani Skupnosti odvisno od tega, ali ravnajo zadevni proizvajalci v skladu z nekaterimi veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba ustrezno zmanjšati plačila. črtano Sprememba 14 UVODNA IZJAVA 13 (13)  Sektor naj bi dobival podporo tudi iz strukturnih ukrepov na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). črtano Sprememba 15 UVODNA IZJAVA 14 (14)  Za vinski sektor naj bi bili zanimivi naslednji ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005: pomoč mladim prevzemnikom kmetij ter vlaganje v tehnična sredstva in izboljšanje trženja, poklicno usposabljanje, pomoč za dejavnost informiranja in pospeševanje prodaje informacijska in promocijska podpora za organizacije proizvajalcev po vstopu v shemo kakovosti, kmetijsko-okoljska podpora, zgodnja upokojitev za kmete, ki se odločijo, da nepreklicno opustijo vso komercialno kmetijsko dejavnost zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete. (14)  V okviru nacionalnih sredstev, bi morali biti upravičeni ukrepi, ki zadevajo pomoč mladim prevzemnikom kmetij, vlaganje v tehnična sredstva, izboljšanje trženja, poklicno usposabljanje, pomoč za dejavnost informiranja in pospeševanje prodaje, informacijska in promocijska podpora za organizacije proizvajalcev po vstopu v shemo kakovosti, kmetijsko-okoljska podpora in zgodnja upokojitev za kmete, ki se odločijo, da nepreklicno opustijo vso komercialno kmetijsko dejavnost zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete. Sprememba 16 UVODNA IZJAVA 15 (15)  Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba postopoma prenesti sredstva v proračun iz navedene uredbe. črtano Sprememba 17 UVODNA IZJAVA 16 A (novo) (16a)  Zaupanje potrošnikov v kakovost evropskih vin je za prodajo vina v Uniji in v tretjih državah ključnega pomena. Da se zagotovi to zaupanje, je treba pri ukrepih iz uredbe posebno pozornost posvetiti upravljanju kakovosti in informiranju. Sprememba 18 UVODNA IZJAVA 16 B (novo) (16b)  V ukrepe promocije je treba vključiti že izdelane študije o sestavinah vina in učinkih, ki jih ima zmerno uživanje vina na zdravje ljudi. Sprememba 19 UVODNA IZJAVA 19 (19)  Proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba proizvajati v skladu z nekaterimi pravili o enoloških postopkih in omejitvah, ki zagotavljajo upoštevanje skrbi za zdravje in pričakovanj potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih postopkov. Zaradi prilagodljivosti bi morala biti Komisija odgovorna za posodabljanje navedenih postopkov in odobritev novih, razen pri politično občutljivih vprašanjih obogatitve in zakisanja, za kateri bi Svet obdržal pristojnost glede sprememb. (19)  Proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba proizvajati v skladu z nekaterimi pravili o enoloških postopkih in omejitvah, ki zagotavljajo upoštevanje skrbi za zdravje in pričakovanj potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih postopkov. Zato je treba navesti dovoljene enološke postopke, v pristojnosti Sveta pa naj ostane obveza, da posodablja navedene enološke postopke in odobri nove. Sprememba 20 UVODNA IZJAVA 21 (21)  Zaradi slabe kakovosti vina pri čezmernem stiskanju bi bilo treba prepovedati ta postopek. (21)  Zaradi slabe kakovosti vina pri čezmernem stiskanju bi bilo treba prepovedati ta postopek ter vzpostaviti mehanizme, ki bodo nadzorovali spoštovanje te prepovedi. Sprememba 21 UVODNA IZJAVA 21 A (novo) (21a)  Treba je odrediti, da se zaradi varovanja okolja obvezno, z nekaterimi izjemami, odda v destilacijo vse stranske proizvode proizvodnje vina. Sprememba 22 UVODNA IZJAVA 22 (22)  Zaradi izpolnjevanja mednarodnih standardov na tem področju bi se morala Komisija praviloma opirati na enološke postopke, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV). Ti standardi bi se morali uporabljati tudi za vina Skupnosti, ki se izvažajo, ne glede na strožja pravila, ki lahko veljajo v Skupnosti, da se ne ovirajo proizvajalci iz Skupnosti na tujih trgih. črtano Sprememba 23 UVODNA IZJAVA 29 (29)  Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki neupravičeno izkoriščajo ugled ustreznih proizvodov. Da se pospešuje poštena konkurenca in da ni zavajanja potrošnikov, bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ne zajema ta uredba, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi. (29)  Registrirane označbe porekla, geografske označbe in označbe, ki ustrezajo geografskim enotam, manjšim od tistih pri osnovni označbi porekla ali geografski označbi, poimenovane drugače kot označba porekla, bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki bi lahko škodile ugledu, povezanemu s proizvodi, ki morajo zadostiti ustreznim zahtevam, ali ki neupravičeno izkoriščajo ta ugled. Da se pospešuje poštena konkurenca in da ni zavajanja potrošnikov, bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ne zajema ta uredba, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi. Sprememba 24 UVODNA IZJAVA 33 (33)  Obstoječe označbe porekla in geografske označbe v Skupnosti bi bilo zaradi pravne varnosti treba izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja. Zadevne države članice pa bi morale Komisiji sporočiti osnovne informacije in dokumente, na podlagi katerih so bile priznane na nacionalni ravni, v nasprotnem primeru bi izgubile zaščito kot označba porekla ali geografska označba. Področje uporabe preklica obstoječih označb porekla in geografskih označb bi se moralo omejiti zaradi pravne varnosti. (33)  Obstoječe označbe porekla in geografske označbe v Skupnosti bi bilo zaradi pravne varnosti treba izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja. Zadevne države članice pa bi morale Komisiji sporočiti osnovne informacije in dokumente, na podlagi katerih so bile priznane na nacionalni ravni. Sprememba 25 UVODNA IZJAVA 34 (34)  Zaščita geografskih imen kot označb porekla ali geografskih označb na nacionalni ravni ne bi smela biti več mogoča. črtano Sprememba 26 UVODNA IZJAVA 37 (37)  Ta pravila bi morala določiti obvezno uporabo nekaterih izrazov, s katerimi se lahko prepozna proizvod po prodajnih kategorijah in se potrošnikom lahko priskrbijo nekatere pomembne informacije. Tudi uporabo nekaterih neobveznih informacij bi bilo treba obravnavati v okviru Skupnosti. (37)  Ta pravila bi morala določiti obvezno uporabo nekaterih izrazov, s katerimi se lahko prepozna proizvod po prodajnih kategorijah in se potrošnikom lahko priskrbijo nekatere pomembne informacije, med drugim status polnilnice. Tudi uporabo nekaterih neobveznih informacij bi bilo treba obravnavati v okviru Skupnosti. Sprememba 27 UVODNA IZJAVA 38 (38)  Razen če ni drugače določeno, bi morala pravila označevanja v vinskem sektorju dopolnjevati pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, ki se uporablja horizontalno. Izkušnje so pokazale, da razlikovanje pri pravilih označevanja po kategorijah vinskih proizvodov ni koristno. Pravila bi morala veljati za vse različne kategorije vina, vključno z uvoženimi proizvodi. Zlasti naj bi omogočala navedbo sorte vinske trte in letnika na vinih brez označbe porekla ali geografske označbe ob upoštevanju zahtev po verodostojnosti označevanja in ustreznega spremljanja. (38)  Razen če ni drugače določeno, bi morala pravila označevanja v vinskem sektorju dopolnjevati pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, ki se uporablja horizontalno. Izkušnje so pokazale, da razlikovanje pri pravilih označevanja po kategorijah vinskih proizvodov ni koristno. Pravila bi morala veljati za vse različne kategorije vina, vključno z uvoženimi proizvodi. Sprememba 28 UVODNA IZJAVA 38 A (novo) (38a)  Opis, označevanje in predstavitev proizvodov, ki so zajeti v tej uredbi, so za njihovo trženje ključnega pomena. Pri označevanju je treba še naprej ločevati med različnimi kategorijami vin in ohraniti sistem za zaščito obstoječih tradicionalnih izrazov, da se proizvod lahko prepozna in potrošniki dobijo nekatere bistvene informacije. Sprememba 29 UVODNA IZJAVA 39 (39)  Obstoj in ustanovitev organizacij proizvajalcev lahko še naprej prispeva k uresničitvi potreb v vinskem sektorju, kot je določeno na ravni Skupnosti. Njihova koristnost naj se kaže v področju uporabe in učinkovitosti storitev, ki jih ponujajo svojim članom. Isto velja za medpanožne organizacije. Zato bi morale države članice priznati organizacije, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, opredeljene na ravni Skupnosti. (39)  Obstoj in ustanovitev organizacij proizvajalcev bi lahko prispevala k uresničitvi potreb v vinskem sektorju, kot je določeno na ravni Skupnosti. Njihova koristnost naj se kaže v področju uporabe in učinkovitosti storitev, ki jih ponujajo svojim članom. Isto velja za medpanožne organizacije. Zato bi morale države članice priznati organizacije, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, opredeljene na ravni Skupnosti. Treba je opredeliti različne pristojnosti teh dveh vrst organizacij. Sprememba 30 UVODNA IZJAVA 42 (42)  Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem stvar upravljanja, ki ga je treba izvajati prilagodljivo. Skladno s tem naj bi Komisija sprejela odločbo o uvedbi zahtev za dovoljenje, ob upoštevanju potrebe po uvoznih in izvoznih dovoljenjih za upravljanje ustreznih trgov ter zlasti za spremljanje uvozov zadevnih proizvodov. Vendar bi ta uredba morala določati splošne pogoje za taka dovoljenja. (42)  Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem stvar upravljanja, ki ga je treba izvajati prilagodljivo, za upravljanje ustreznih trgov ter zlasti za spremljanje uvozov zadevnih proizvodov. Vendar bi ta uredba morala določati splošne pogoje za uvozna in izvozna dovoljenja. Sprememba 31 UVODNA IZJAVA 43 (43)  Kadar se določijo uvozna in izvozna dovoljenja, bi bilo treba zahtevati polog varščine za zagotovitev, da se dejansko opravijo posli, za katere se vložijo zahtevki. črtano Sprememba 32 UVODNA IZJAVA 46 (46)  Da bi zagotovili pravilno delovanje trga za vino in zlasti preprečili motnje na trgu, bi bilo treba določiti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Uspešnost te vrste instrumenta za upravljanje trga se običajno zagotovi z njegovo uporabo brez večjega odlašanja. Zato bi morala Komisija dobiti ustrezna pooblastila. (46)  Da bi zagotovili pravilno delovanje trga za vino in zlasti preprečili motnje na trgu, bi bilo treba določiti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Sprememba 33 UVODNA IZJAVA 55 (55)  Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program krčenja, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev še velja do 31. decembra 2013, ko naj bi bila dokončno odpravljena, da bi se konkurenčni proizvajalci lahko prosto odzivali na razmere trga. (55)  Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program krčenja, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev še velja načeloma do 31. decembra 2013. V letu 2012 je treba preveriti učinkovitost ukrepov, sprejetih v okviru reforme trga za vino leta 2007, in treba se je odločiti, ali se sistem zasaditve ohrani ali odpravi. Sprememba 34 UVODNA IZJAVA 55 A (novo) (55a)  Treba je zagotoviti večjo prožnost glede pravic do zasaditve, da se tako omogoči konkurenčnim proizvajalcem prosto prilagoditev razmeram na trgu. Sprememba 35 UVODNA IZJAVA 55 B (novo) (55b)  Ko se bodo razmere na trgu bistveno izboljšale, bo klavzula o prožnosti omogočila dodelitev dodatnih, sicer časovno omejenih, pravic do sajenja vinogradniškim gospodarstvom v zadevnih regijah in tam, kjer je kakovost takšna, da se bo zaradi nje prodaja najbrž povečala. Sprememba 36 UVODNA IZJAVA 58 (58)  Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da pod strogim nadzorom dovolijo prenos pravice do ponovne zasaditve na drugo gospodarstvo pod pogojem, da je ta prenos v skladu s politiko kakovosti, da zadeva površine, namenjene za matične nasade za cepiče, ali da je povezan s prenosom dela gospodarstva. Ti prenosi bi morali ostati znotraj iste države članice. (58)  Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da pod strogim nadzorom dovolijo prenos pravice do ponovne zasaditve na drugo gospodarstvo pod pogojem, da je ta prenos v skladu s politiko kakovosti, da zadeva površine, namenjene za matične nasade za cepiče, ali da je povezan s prenosom dela gospodarstva. Sprememba 37 UVODNA IZJAVA 62 A (novo) (62a)  Komisija mora opraviti oceno vpliva ukrepov za sanacijo trga in spremljajočih ukrepov, preden predstavi predlog za liberalizacijo pravic do zasaditve na področjih, ki niso določena s specifikacijami o proizvodnji vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo. Sprememba 38 UVODNA IZJAVA 63 (63)  Proizvodnja v tistih državah članicah, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto, ne vpliva resno na tržno ravnotežje. Te države članice bi bilo zato treba izvzeti iz prehodne omejitve novih zasaditev, ampak ne bi smele imeti dostopa do programa krčenja. (63)  Proizvodnja v tistih državah članicah, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto, ne vpliva resno na tržno ravnotežje. Te države članice bi bilo zato treba izvzeti iz prehodne omejitve novih zasaditev, ampak ne bi smele imeti dostopa do programa krčenja, dokler je njihova proizvodnja nižja od 25 000 hektolitrov. Spremembi 39 in 322 UVODNA IZJAVA 67 (67)  Da bi se zagotovilo odgovorno ravnanje z izkrčenimi površinami, bi morala biti upravičenost do premije odvisna od tega, ali ravnajo zadevni proizvajalci v skladu z veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba sorazmerno zmanjšati premijo za izkrčitev. črtano Sprememba 40 ČLEN 4, ODSTAVEK 2 2.  Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da se sestavijo in izvajajo objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev. 2. 2.  Države članice so odgovorne za izvedbo podpornih programov in zagotovijo, da se sestavijo in izvajajo objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev. Sprememba 41 ČLEN 4, ODSTAVEK 3 3.  Podpora se ne dodeli: črtano (a) za raziskovalne projekte in ukrepe v podporo raziskovalnim projektom; (b) za ukrepe, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1698/2005. Sprememba 42 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 1.  Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge II Komisiji predloži prvič do 30. aprila 2008 osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem poglavjem. 1.  Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge II Komisiji predloži prvič do 15. februarja naslednjega leta po začetku veljavnosti te uredbe osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem poglavjem. Sprememba 43 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 A (novo) Vsaka država članica lahko Komisiji predloži revidiran podporni program v roku enega leta od predložitve začetnega programa, kadar se izkaže, da so nekateri predvideni ukrepi iz začetnega programa nezdružljivi, kar bi lahko ogrozilo dosledno izvajanje programa. Revidirani podporni programi se začnejo uporabljati dva meseca po njihovi predložitvi. Sprememba 44 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 Podporni ukrepi se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni. Podporni ukrepi se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica, v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi, organizacijami proizvajalcev, njihovimi podjetji in medpanožnimi organizacijami v sektorju na ustrezni regionalni in lokalni ravni. Sprememba 45 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 3 Vsaka država članica predloži en sam osnutek programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti. Vsaka država članica predloži en sam osnutek programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti, vendar mora upoštevati zlasti potrebe območij, kjer so pogoji za gojenje nekaterih sort vinske trte in proizvodnjo vina težki (na primer gorska območja). Sprememba 46 ČLEN 5, ODSTAVEK 1 A (novo) 1a.  V okviru podpornih programov lahko države članice določijo in opredelijo vlogo organizacij proizvajalcev iz člena 54 te uredbe. Sprememba 47 ČLEN 5, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 2.  Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji. 2.  Komisija sprejme podporne programe v tridesetih dneh po njihovi predložitvi. Začnejo se uporabljati dva meseca po njihovem sprejetju. Sprememba 48 ČLEN 5, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 Če podporni program ni v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, Komisija o tem obvesti države članice. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran program. Revidiran program se začne uporabljati dva meseca po vročitvi, razen če se neskladje nadaljuje in v tem primeru se uporablja ta pododstavek. Če podporni program ni v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, Komisija o tem obvesti države članice v 30 dneh. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran program. Revidiran program se začne uporabljati en mesec po tem, ko ga je Komisija sprejela, razen če se neskladje nadaljuje in v tem primeru se uporablja ta pododstavek. Sprememba 49 ČLEN 7, PODODSTAVEK 1 Podporni programi vsebujejo ukrepe za promocijo na trgih tretjih držav v skladu s členom 9. Podporni programi vsebujejo ukrepe za promocijo in spoznavanje trgov v skladu s členom 9. Sprememba 50 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A A) (novo) (aa) prestrukturiranje sektorja; Sprememba 51 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A B) (novo) (ab) preprečevanje kriz; Sprememba 52 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA (D A) (novo) (da) raziskave in razvoj; Sprememba 53 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA (D B) (novo) (db) postopke pridelave ter okoljske standarde; Sprememba 54 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA (D C) (novo) (dc) izboljšanje kakovosti grozdja in vina; Sprememba 55 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA D D) (novo) (dd) zasebno skladiščenje vina, alkoholnih pijač in mošta; Sprememba 56 ČLEN 7, PODODSTAVKA 2 A in 2 B (novo) V istem letu ima lahko isti proizvajalec pravico do več različnih ugodnosti. Države članice lahko s soglasjem Komisije v podporne programe uvedejo tudi nove ukrepe. Sprememba 57 ČLEN 8, ODSTAVEK 1 A (novo) 1a.  Znesek, določen v skladu z odstavkom 1 (sem ne štejejo promocijski ukrepi), ne sme biti nižji od skupnega zneska, ki je bil državi članici dodeljen v letu 2008 za prestrukturiranje. Sprememba 58 ČLEN 9, NASLOV Promocija na trgih tretjih držav Promocija in poznavanje trgov Sprememba 59 ČLEN 9, ODSTAVEK 1 1.  Podpora po tem členu zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v navedenih državah. 1.  Podpora po tem členu zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost: (a) na notranjem trgu, (b) v tretjih državah. Sprememba 60 ČLEN 9, ODSTAVEK 2 2.  Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte. 2.  Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla in vina z zaščiteno geografsko označbo. Za druga vina, namenjena za prehrano, velja samo odstavek 1(a). Sprememba 61 ČLEN 9, ODSTAVEK 2 A (novo) 2a.  Ukrepi iz odstavka 1(a) so lahko: (a) spodbujanje odgovornega uživanja vina in seznanjanja s proizvodom in njegovimi značilnostmi; (b) akcije za boljše poznavanje tržišča kot spodbuda za njegov razvoj in boljše seznanjanje izvajalcev. Te ukrepe lahko v skladu s členom 55 izvajajo medpanožne organizacije ali kateri koli primerljiv zastopstven organ. (c) promocijske in oglaševalske akcije za prepoznavnost označb porekla in geografskih označb ter seznanjanje z njihovo kakovostjo, okoljevarstvenimi standardi in zaščito okolja. Sprememba 62 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, UVODNI DEL 3.  Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo: 3.  Ukrepe iz odstavka 1, točka (b) lahko sestavljajo: Sprememba 63 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (A) a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Skupnosti, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju; (a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Skupnosti, na njihovi označbi porekla in znamkah, predvsem glede kakovosti, koristi za zdravje, varnosti hrane in prijaznosti okolju; Sprememba 64 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (B) (b) udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena; (b) posamezna ali skupinska udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena; Sprememba 65 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (C) (c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Skupnosti, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo; (c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Skupnosti, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe, ekološko pridelavo in opremljanje vin z nalepkami; Sprememba 66 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (C A) (novo) (ca) podporni programi za zaščito geografskega porekla vina na mednarodni ravni ter ukrepi ali študije o boju proti ponaredbam vinskih proizvodov v tretjih državah in proti tehničnim in fitosanitarnim oviram; Sprememba 67 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (D) (d) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje; (d) študije, potrebne za razširitev možnosti prodaje, o trgih, ki jih je treba ponovno osvojiti ali razvijati in o novih trgih; Sprememba 68 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (E A) (novo) (ea) izobraževalne akcije, ki bodo temeljile na strokovnih študijah o pozitivnih učinkih zmernega uživanja vina, promocijske akcije za odgovorno uživanje vina in z ustreznimi strokovnimi študijami podkrepljeno seznanjanje s proizvodom in njegovimi značilnostmi; Sprememba 69 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (E B) (novo) (eb) akcije za boljše poznavanje tržišča kot spodbuda za njegov razvoj in jamstvo za boljše seznanjanje izvajalcev. Sprememba 70 ČLEN 9, ODSTAVEK 3 A (novo) (3a)  Prednost pri pomoči bodo imeli ukrepi, izvedeni v partnerstvu med različnimi izvajalci iz Unije. Sprememba 71 ČLEN 9, ODSTAVEK 4 4.  Prispevek Skupnosti za promocijske aktivnosti ne sme presegati 50 % upravičenih izdatkov. 4.  Prispevek Skupnosti za promocijske aktivnosti ne sme presegati 50 % upravičenih izdatkov. V regijah, ki so v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu1 opredeljene kot konvergenčne, ta prispevek ne sme presegati 75 %. Vseeno velja, da je prispevek lahko 100 %, če je namenjen programom za zaščito geografskega porekla na mednarodni ravni ter ukrepom ali študijam o boju proti ponaredbam vinskih proizvodov v tretjih državah in proti tehničnim in fitosanitarnim oviram. _______________ 1 UL L 210, 31.7.2006, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1989/2006 (UL L 411, 30.12.2006, str. 6). Sprememba 72 ČLEN 9, ODSTAVEK 5 5.  Države članice rezervirajo za promocijske ukrepe na trgih tretjih držav vsaj sredstva Skupnosti iz Priloge II. Tako rezervirana sredstva niso na voljo za druge ukrepe. 5.  Države članice rezervirajo za spodbujanje poznavanja trga in promocijske ukrepe na trgih Unije in tretjih držav vsaj sredstva Skupnosti iz Priloge II. Tako rezervirana sredstva niso na voljo za druge ukrepe. Sprememba 73 ČLEN 9, ODSTAVEK 5 (A) (novo) 5a.  Za vina, pridelana na območjih, kjer so pogoji za gojenje in pridelavo težavni (na primer v gorskih območjih), se v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi pripravijo posebni prilagojeni ukrepi. Sprememba 74 ČLEN 10, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 1 A (novo) Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, na območjih, za katere veljajo označbe porekla ali geografske označbe, se lahko podpre do višine 50 % zneskov iz odstavka 6. Sprememba 75 ČLEN 10, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 2 Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ni upravičena do podpore. črtano Sprememba 76 ČLEN 10, ODSTAVEK 5, TOČKA (A) a) ne glede na določbe poglavja II naslova V dovoljenje za skupni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve, to je najpozneje do 31. decembra 2013; a) ne glede na določbe poglavja II naslova V dovoljenje za skupni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let; Sprememba 77 ČLEN 10 A (novo) Člen 10a (novo) Prestrukturiranje sektorja 1.  Cilj podpornih ukrepov za prestrukturiranje sektorja je razviti sinergije med subjekti, ki bodo konkurenčnost vinarjev okrepile s strukturnim razvojem. 2.  Za dodelitev podpore je v okviru podpornega programa treba predstaviti razvojne načrte, ki zadevajo eno ali več v nadaljevanju naštetih dejavnosti: (a) razvoj kompleksnih in večregionalnih sistemov ponudbe; (b) izmenjava resničnih operativnih in strateških storitev med podjetji; (c) upravljanje naprav in proizvodnih faz; (d) razvoj poznavanja in zaščite trga; (e) razvoj inovacij; (f) združevanje ponudbe in vertikalno prestrukturiranje podjetij. 3.  Podpora dejavnostim za prestrukturiranje se dodeli kot prispevek k realnim stroškom za izvajanje dejavnosti in v nobenem primeru ne presega 50 % stroškov. V regijah, razvrščenih med konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, prispevek Skupnosti za promocijo ne sme preseči 75 %. Sprememba 78 ČLEN 10 B (novo) Člen 10 b Preprečevanje kriz 1.  Postopki za preprečevanje kriz so vsi postopki pridelave ter kmetijske in enološke obdelave, ki naj prispevajo k omejevanju količine pridelanega grozdja ali zmanjšanju količine predelanega grozdja v vino. 2.  Podpora tem ukrepom lahko temelji na dodeljevanju premij, sorazmernih z zmanjšanjem količine proizvedenega grozdja ali vina zaradi izvajanja ustreznih postopkov. 3.  Vsaka država članica na osnovi svojih značilnosti izbere ustrezne postopke za dosego zastavljenih ciljev. Izvedbeni ukrepi, sprejeti na osnovi postopka iz člena 104, določajo predvsem najvišje zneske pomoči in dovoljene prakse. Sprememba 79 ČLEN 11, ODSTAVEK 1 1.  V tem členu zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni parceli na nič. 1.  V tem členu zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič. Sprememba 80 ČLEN 11, ODSTAVEK 2 2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, s čimer se prepreči tržna kriza. 2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, s čimer se prepreči tržna kriza in pridobi proizvode boljše kakovosti. Sprememba 81 ČLEN 11, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 2 Plačilo ne sme presegati 50% neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi z uničenjem ali odstranitvijo grozdov. Plačilo ne sme presegati 75 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi z uničenjem ali odstranitvijo grozdov. Sprememba 82 ČLEN 11, ODSTAVEK 4 A (novo) 4a.  Zainteresirane države članice uvedejo nadzorne ukrepe, ki morajo zajemati vse vlagatelje. Sprememba 83 ČLEN 13 A (novo) Člen 13a Raziskave in razvoj 1.  Namen podpore raziskavam in razvoju je financiranje raziskovalnih dejavnosti za boljše poznavanje trga in izboljšanje kakovosti proizvoda, s posebno pozornostjo na sledljivosti, posledicah proizvodnje za okolje, zdravstveni varnosti, tipičnosti in genetski izboljšavi. 2.  Prispevek Skupnosti k projektom za raziskave in razvoj ne presega 50 % stroškov. Sprememba 84 ČLEN 13 B (novo) Člen 13b Postopki pridelave in okoljski standardi 1.  Posebni kmetijski postopki kot tudi okoljski, fitofarmacevtski in drugi standardi so določeni za vse vrste vin. Namen teh postopkov in standardov je prispevati k varstvu okolja, nadzoru primarne proizvodnje, zmanjšanju potenciala donosa in izboljšanju kakovosti. 2.  Vinogradnikom, ki spoštujejo omenjene postopke in standarde, se odobri financiranje v obliki plačil na hektar za površine, zajete v teh obveznostih. 3.  Zgoraj omenjeni postopki in standardi so določeni na ravni Skupnosti in nato podrobno opredeljeni glede na posebne pogoje v posameznih državah članicah in regijah. 4.  Nadzor in, če je potrebno, izvajanje programov z vidika spoštovanja obveznosti vinogradnikov na podlagi tega člena velja najprej za medstrokovne organizacije, kolikor države članice to dovolijo. 5.  Znesek financiranja iz člena 2 in podrobna pravila za uporabo tega člena se določijo v skladu s postopkom iz člena 104. Sprememba 85 ČLEN 13 C (novo) člen 13c Izboljšanje kakovosti grozdja in vina 1.  Postopki za izboljšanje kakovosti grozdja so vsi postopki pridelave in kmetijske obdelave, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti proizvodnje, vrednotenem na osnovi objektivnih meril. 2.  Postopki za izboljšanje kakovosti vina so tisti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti vina, namenjenega tržišču, obenem pa zagotavljajo tudi druge možnosti za prodajo vinskih proizvodov, zlasti oskrbo industrije pitnega alkohola, ki v svoji proizvodnji tradicionalno uporablja te proizvode. 3.  Podpora ukrepom za izbojšanje kakovosti lahko temelji na dodelitvi pavšalnega nadomestila. 4.  Podpora ukrepom za izboljšanje kakovosti grozdja je namenjena vinogradom, kjer se proizvajajo vina z označbo porekla ali geografsko označbo. 5.  Izvedbeni ukrepi se sprejmejo na osnovi postopka iz člena 104 in določajo predvsem najvišje zneske uvoza, dovoljene prakse in nove možnosti za prodajo. 6.  Države članice na osnovi svojih značilnosti določijo ustrezne postopke za dosego zastavljenih ciljev ter zneske plačil na podlagi neposrednih stroškov izvajanja postopka. Sprememba 86 ČLEN 13 D (novo) Člen 13d Zasebno skladiščenje vina, alkoholnih pijač in mošta 1.  Uporablja se sistem pomoči za zasebno skladiščenje vina, alkoholnih pijač in mošta. 2.  Proizvajalci vina, alkoholnih pijač in mošta morajo za dodelitev pomoči za skladiščenje podpisati pogodbo o skladiščenju z intervencijskimi agencijami. Pogodbe se sklenejo med 16. decembrom in 15. januarjem naslednjega leta za obdobje do največ 30. novembra in najmanj do: – 1. avgusta za mošt, – 1. septembra za vino. 3.  Komisija predloži poročilo o izvajanju ukrepa zasebnega skladiščenja in predloge za njegovo podaljšanje, prilagoditev ali ukinitev. Sprememba 87 ČLEN 14 Člen 14 črtano Navzkrižna skladnost Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju petih let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb. Glede delnega ali celotnega zmanjšanja ali izterjave podpore s strani zadevne države članice se pravila določijo po postopku iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Sprememba 88 ČLEN 15, ODSTAVEK 1 A (novo) 1a.  Poročilom iz odstavka 1 se priložijo predlogi za prilagoditev podpornih programov v ustrezno utemeljenih primerih, da se poveča njihova učinkovitost. Sprememba 89 ČLEN 17 Člen 17 črtano Finančni prenos na razvoj podeželja 1.  Od proračunskega leta 2009 naprej bodo zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijo za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, na voljo kot dodatna sredstva Skupnosti za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programiranja razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005. 2.  Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih: –  2009: 100 milijonov EUR , –  2010: 150 milijonov EUR , –  2011: 250 milijonov EUR , –  2012: 300 milijonov EUR , –  2013: 350 milijonov EUR , - od 2014 naprej: 400 milijonov EUR. 3.  Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo III. Sprememba 90 NASLOV II A (novo), ČLEN 17 A (novo) NASLOV IIA TRŽNI MEHANIZMI Člen 17a Pomoč za določeno uporabo Določi se pomoč za uporabo: (a) zgoščenega grozdnega mošta, (b) prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, proizvedenih v Skupnosti, kadar se uporabljata za povečanje volumenskega deleža alkohola v vinskih proizvodih, za katere je v skladu s to uredbo takšno povečanje dopustno. Sprememba 91 ČLEN 19, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 Komisija se lahko odloči, da bo h kategorijam iz Priloge IV dodala nove kategorije proizvodov vinske trte. črtano Sprememba 92 ČLEN 20 To poglavje določa dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve ter postopek odločanja Komisije o postopkih in omejitev, ki veljajo za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki jih zajema ta uredba. To poglavje določa dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve za obdelavo proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Sprememba 93 ČLEN 21, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 1.  Le enološki postopki, dovoljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti, se uporabljajo v Skupnosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih zajema ta uredba. 1.  Le enološki postopki, obdelave in omejitve iz prilog IVa, V in VI se uporabljajo v Skupnosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Sprememba 94 ČLEN 21, ODSTAVEK 2 2.  Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda. 2.  Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda v skladu s tradicionalnimi načini proizvodnje v Evropi. Sprememba 95 ČLEN 21, ODSTAVEK 2 A (novo) 2a.  Kadar se pri proizvodnji vina uporablja gensko spremenjeni kvas, je končni potrošnik o tem jasno obveščen z napisom na prodajni embalaži "proizvod na osnovi gensko spremenjenih organizmov". Sprememba 96 ČLEN 21, ODSTAVEK 5 5.  Vendar se za proizvode, ki jih zajema ta uredbe in ki se proizvajajo za izvoz, uporabljajo enološki postopki in omejitve, ki jih je priznal Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), ne pa dovoljeni enološki postopki in omejitve Skupnosti. črtano Proizvajalci morajo o taki proizvodnji poročati državam članicam, ki preverijo skladnost z zahtevami za izvoz. Sprememba 97 ČLEN 23, ODSTAVEK 1 1.  Razen o enoloških postopkih za obogatitev, zakisanje in razkisanje iz Priloge V in omejitvah iz Priloge VI se o dovoljenju za enološke postopke in omejitvah glede proizvodnje in shranjevanja proizvodov, ki jih zajema ta uredba, odloča po postopku iz člena 104(1). 1.  Enološki postopki in obdelave, dovoljeni za obogatitev, zakisanje in razkisanje, so navedeni v Prilogi V. Sprememba 98 ČLEN 23, ODSTAVEK 1 A (novo) 1a.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 45 določi merila o vsebnosti žveplovega dioksida, največje vsebnosti hlapnih kislin ter dovoljenih enoloških postopkih in obdelavi za proizvodnjo likerskega vina, penečega vina in kakovostnega penečega vina. Sprememba 99 ČLEN 23, ODSTAVEK 2 2.  Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1). črtano Sprememba 100 ČLEN 24 Člen 24 črtano Merila za dovoljenje Ob odobritvi enoloških postopkov po postopku iz člena 104(1) Komisija: a) izhaja iz enoloških postopkov, ki jih je priznal OIV, in izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov; b) upošteva varovanje človekovega zdravja; c) upošteva možna tveganja za potrošnike, ki so jih zavedla njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in izvedljivosti obvestilnih sredstev, ki bi izključila taka tveganja; d) omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda, e) zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje; f) upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in omejitev, ki so navedeni v prilogah III in IV. Sprememba 101 ČLEN 26, PODODSTAVEK 1 Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja in prilogi III in IV se sprejmejo po postopku iz člena 104(1). Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja in prilog IVa, V in VI se sprejmejo po postopku iz člena 104(1). Sprememba 102 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A) a) dovoljene enološke postopke in omejitve pri penečem vinu; črtano Sprememba 103 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA (B) b) dovoljene enološke postopke in omejitve pri likerskem vinu; črtano Sprememba 104 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA (D) d) kadar ne obstajajo ustrezna pravila Skupnosti, specifikacijo čistosti in določanja snovi, ki je bila uporabljena v enoloških postopkih; d) specifikacijo čistosti in določanja snovi, ki je bila uporabljena v enoloških postopkih, omejitve in nekatere pogoje za uporabo enoloških postopkov in obdelav iz prilog IVa in V; Sprememba 105 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA (E) e) upravna pravila za izvajanje dovoljenih enoloških postopkov; e) upravna pravila za izvajanje enoloških postopkov, odločitve, izjeme, odstopanja, pogoje in sezname, navedene v prilogah IVa in V; Sprememba 106 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA (G A) (novo) (ga) enološke postopke in obdelave, dovoljene za vina, ki so proizvedena v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov1. _____________ 1 UL L 189, 20.07.2007, str. 1. Sprememba 107 NASLOV III, POGLAVJE II A (novo), ČLEN 26 A (novo) Poglavje IIa Ukrepi za zagotavljanje kakovosti in raznolikosti Člen 26a Destilacija stranskih proizvodov pridelave vina 1.  Čezmerno stiskanje zdrozganega ali nezdrozganega grozdja in stiskanje vinskih droži je prepovedano. Ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene, kakor je destilacija, je prepovedana. 2.  Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina oseb, ki proizvaja vino dobavi za destilacijo vse stranske proizvode, ki nastanejo pri proizvodnji vina. 3.  Količina alkohola v stranskih proizvodih mora znašati vsaj 10 % glede na volumenski delež alkohola, ki ga vsebuje vino, če je bilo proizvedeno neposredno iz grozdja. Razen pri odstopanjih v tehnično upravičenih primerih ne sme znašati manj kakor 5 %, kadar je vino pridelano iz grozdnega mošta, iz delno prevretega grozdnega mošta ali iz mladega vina med vrenjem. Če se ustrezni odstotek ne doseže, mora zavezanec dobaviti za destilacijo ustrezno količino vina iz lastne proizvodnje, da se ta odstotek doseže. Države članice lahko predvidijo odstopanje od odstavka 2 in prvega pododstavka tega odstavka za nekatere skupine proizvajalcev in proizvodne regije. Odstopanja predvidevajo predvsem odstranjevanje pod nadzorom stranskih proizvodov, nastalih pri predelavi in proizvodnji, kompostiranje ali druge ukrepe za njihovo racionalno ekološko odstranjevanje. 4.  Obveznost dobave v skladu z odstavkom 2 se lahko izpolni tudi z dobavo proizvodov iz odstavka 3 in morebiti vina subjektom, ki niso destilarne, in katerih seznam je sestavljen po postopku iz člena 104. 5.  Obveznosti, navedene v odstavku 2, se lahko izpolnijo tako, da se stranski proizvodi proizvodnje vina umaknejo pod nadzorom in pod pogoji, ki jih je treba določiti. 6.  Destilarna lahko prejme pomoč za zbiranje in obdelavo stranskih proizvodov. Način dodeljevanja pomoči je določen v izvedbenih določbah. 7.  V primeru letin, ko so vremenske razmere izjemne in ko se kljub ureditvenim ukrepom o nasadih za preprečevanje presežkov pričakuje zelo visoka proizvodnja, ki lahko povzroči hude motnje na trgu, se lahko poveča alkoholni delež v stranskih proizvodih po postopku iz člena 104, da se tako prepreči prodaja prekomerne proizvodnje na trgu. Takšno povečanje je dopustno v nekaterih državah članicah glede na tržne pogoje. V takem primeru se proizvajalcem dodeli pavšalna pomoč. 8.  Alkohol, ki je pridobljen s takšno destilacijo, se v nobenem primeru ne sme uporabljati za prehrano ljudi. Sprememba 108 NASLOV III, POGLAVJE II A (novo), ČLEN 26 B (novo) Člen 26b Pomoč za predelavo 1.  Skupnost lahko dodeli pomoč za predelavo vina v prehrambene namene ter tako podpre trg za vino in s tem tudi sektor pitnega alkohola, če je njegova uporaba tradicionalna in se lahko trži. 2.  Pomoč se dodeli po sistemu pogodb, sklenjenih med vinarji in proizvajalci. Določena je najnižja cena, ki jo proizvajalci plačajo vinarjem. 3.  Podrobna pravila za pomoč se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena104. Sprememba 109 ČLEN 27 1.  Označbe porekla in geografske označbe V tej uredbi: 1.  Označbe porekla in geografske označbe V tej uredbi: (a) "označba porekla" pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, gaziranega penečega vina, biser vina ali vina iz prezrelega grozdja, ki ustreza naslednjim zahtevam: (a) "označba porekla" pomeni ime znanega in kakovostnega proizvoda, ki vsebuje tudi ime regije, določenega kraja ali izjemoma geografsko majhne države članice, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, vina iz sušenega grozdja ali vina iz prezrelega grozdja, ki izvira iz tiste regije, kraja ali v izjemnih primerih države članice, in ki ustreza naslednjim zahtevam: (i) katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki; (i) katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki; (ii) grozdje, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja; (ii) grozdje, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja; (iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera. (iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera. (iii a) katerega proizvodnja, vključno s predelavo in obdelavo, ter po potrebi dopolnjevanje okusa in stekleničenje potekajo na določenem geografskem območju. (b) "geografska označba", pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, gaziranega penečega vina, biser vina ali vina iz prezrelega grozdja, ki ustreza naslednjim zahtevam: (b) "geografska označba" pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma geografsko majhne države članice, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, vina iz sušenega grozdja ali vina iz prezrelega grozdja, ki izvira iz tiste regije, kraja ali v izjemnih primerih države članice in ki ustreza naslednjim zahtevam: (i) katerega kakovost, značilnosti ali sloves je predvsem mogoče pripisati geografskemu poreklu; (i) katerega kakovost, značilnosti ali sloves je predvsem mogoče pripisati geografskemu poreklu; (ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja; (ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja; (iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis. (iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera; (iii a) katerega proizvodnja, vključno s predelavo in obdelavo, ter po potrebi dopolnjevanje okusa in stekleničenje potekajo na določenem geografskem območju. 1a.  Ne glede na odstavek 1, točki(a)(iiia) in (b)(iiia), je lahko vino z označbo porekla ali geografsko označbo pridelano ali obdelano na območju v neposredni bližini določenega geografskega območja, če to pod nekaterimi pogoji izrecno dovoli država članica. 2.  Tradicionalna imena se štejejo za označbe porekla, kadar: 2.  Tradicionalna imena se štejejo za označbe porekla, kadar: (a) označujejo vino; (a) označujejo vino; (b) se nanašajo na geografsko ime; (b) se nanašajo na geografsko ime; (c) izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iii) odstavka 1(a). (c) izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iiia) odstavka 1(a). 3.  Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega poglavja. 3.  Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega poglavja. 3a.  Države članice proizvajalke lahko za vina z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo opredelijo vse dodatne ali strožje značilnosti ali pogoje proizvodnje, priprave in prometa ob upoštevanju ustaljenega poštenega ravnanja. Sprememba 110 ČLEN 28, ODSTAVEK 1, TOČKA A) (a) ime, ki se zaščiti; (a) ime, ki se zaščiti, in geografske podenote s tradicionalnimi imeni, ki skupaj opredeljujejo poreklo; Sprememba 111 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, UVODNI DEL Sestavljati jo mora: Sestavljati jo mora najmanj: Sprememba 112 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (-A) (novo) (-a) ime, za katerega je vložena vloga za zaščito; Sprememba 113 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A) (a) opis vina in njegove glavne fizikalne, kemične, mikrobiološke ali organoleptične lastnosti; (a) opis vina ali vin in, kadar je to primerno, njegove ali njihove glavne fizikalne, kemične, mikrobiološke ali organoleptične lastnosti; Sprememba 114 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A A) (novo) (aa) postopki gojenja; Sprememba 115 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A B) (novo) (ab) načini predelave v vino in posebni enološki postopki, uporabljeni za proizvodnjo vina; Sprememba 116 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (C) (c) razmejitev zadevnega geografskega območja; (c) razmejitev zadevnega geografskega območja pridelave grozdja in vina, proizvodnje, zorenja in stekleničenja; Sprememba 117 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (E) (e) navedba sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino; (e) navedba sorte ali sort vinske trte, iz katerih je/so pridobljeno/a vino ali vina; Sprememba 118 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (F) (f) podrobnosti o povezavi med kakovostjo, slovesom ali značilnostmi in geografskim okoljem ali geografskim poreklom; (f) podrobnosti, ki izkazujejo: (i) povezavo med kakovostjo ali značilnostmi vina in geografskim okoljem iz člena 27(1)(a) ali, odvisno od primera, (ii) povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo vina in geografskim poreklom iz člena 27(1)(b); Sprememba 119 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (F A) (novo) (fa) morebitni predpisi o pakiranju, zapiranju ter materialu, prostornini in tipu posod; Sprememba 120 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA (F B) (novo) (fb) morebitni logotipi za prepoznavanje označb, ki se jih na nalepki uporablja obvezno ali neobvezno; Sprememba 121 ČLEN 30, ODSTAVEK 1 1.  Vsaka zainteresirana skupina proizvajalcev ali v izjemnih primerih en sam proizvajalec lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi. 1.  Vsaka reprezentativna zainteresirana skupina proizvajalcev ali v izjemnih primerih en sam proizvajalec lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi. Reprezentativnost skupine mora biti ustrezno dokumentirana. Sprememba 122 ČLEN 30, ODSTAVEK 3 A (novo) 3a.  Vloge za označbo čezmejnega porekla ali geografsko označbo se predložijo v državi članici, v kateri je največji del zadevnega ozemlja. Sprememba 123 ČLEN 31, ODSTAVEK 3 3.  Država članica pregleda vlogo za zaščito, če izpolnjuje pogoje iz tega poglavja. 3. 3.  Država članica na primeren način pregleda vlogo za zaščito, da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje iz tega poglavja. Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo. Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v razumnem obdobju od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo. Sprememba 124 ČLEN 32, ODSTAVEK 2 2.  Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 31(7) izpolnjujejo pogoje, določene v tem poglavju. 2.  Komisija na ustrezen način preuči vlogo za zaščito iz člena 31(7), da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje, določene v tem poglavju. Preučitev traja 12 mesecev. Sprememba 125 ČLEN 33, PODODSTAVEK 1 Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 32(3) ugovarja načrtovani zaščiti, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo pri Komisiji. Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala zaščito, ali v tretji državi, lahko v šestih mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 32(3) ugovarja načrtovani zaščiti, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo pri Komisiji. Sprememba 126 ČLEN 33, PODODSTAVEK 2 Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku. Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku, določenem v prvem odstavku. Sprememba 127 ČLEN 35, ODSTAVEK 1 1.  Ime, ki je homonim zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, je upravičeno do zaščite kot označba porekla ali geografska označba, če se dovolj razlikuje od že zaščitenega imena, da se zagotovi, da ne zavaja potrošnika glede resničnega geografskega porekla teh vin. 1.  Ime, ki je homonim zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, je upravičeno do zaščite kot označba porekla ali geografska označba, če so v skladu s postopkom iz člena 45 določeni praktični pogoji za diferenciacijo, ki zainteresiranim proizvajalcem omogočajo enako obravnavo, potrošnikov pa ne zavajajo. Sprememba 128 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 1.  Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 38(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz Priloge IV, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji. 1.  Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 38(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz Priloge IV, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe državi članici. Sprememba 129 ČLEN 37, ODSTAVEK 2 2.  Brez poseganja v člen 36(2) se lahko v eni od situacij iz člena 38(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic blagovne znamke, določeni v Direktivi Sveta 89/104/EGS ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94. črtano V teh primerih se dovoli uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami. Sprememba 130 ČLEN 38, ODSTAVEK 1 1.  Zaščitene označbe porekla in geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, ki je bilo proizvedeno v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda. črtano Sprememba 131 ČLEN 38, ODSTAVEK 2, TOČKA (A), ALINEA 2 – če bi raba imena izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe; – če bi raba imena utegnila škodovati slovesu označbe porekla ali geografske označbe ali ga ogrozila; Sprememba 132 ČLEN 38, ODSTAVEK 2 A (novo) 2a.  Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko za žgano pijačo, ki je opredeljena s predpisi Skupnosti in se razlikuje od vina ali grozdnega mošta, uporablja ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, če ji ime dodeli država članica, v kateri je označba porekla ali geografska označba zaščitena. Sprememba 133 ČLEN 38, ODSTAVEK 3 A (novo) 3a.  Proizvodi, ki niso v skladu z določbami te uredbe, se ne smejo prodajati, sprostiti v porabo v Skupnosti ali izvažati. Sprememba 134 ČLEN 38, ODSTAVEK 4 4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in geografskih označb iz odstavka 2. 4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in geografskih označb iz odstavka 2 ter o ukrepih obvestijo Komisijo. Na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom Komisija zagotovi učinkovito zaščito za zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo. Sprememba 135 ČLEN 38, ODSTAVEK 4 A (novo) 4a.  Komisija sprejme kazni za primere, ko se ne upošteva obveznost sprejetja potrebnih ukrepov. Sprememba 136 ČLEN 38, ODSTAVEK 4 B (novo) 4b.  Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo vse nacionalne zakonodajne določbe, s katerimi je zagotovljena še boljša zaščita za zaščitene označbe porekla in geografske označbe. Sprememba 137 ČLEN 40, ODSTAVEK 1 1.  Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi po tem poglavju v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004. Države članice lahko imenujejo medpanožne organizacije za navedeni nadzor, če zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost. 1.  Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi po tem poglavju v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004. Države članice prav tako lahko imenujejo medpanožne organizacije za navedeni nadzor, če zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost, pristojnost in nepristranskost. Sprememba 138 ČLEN 41, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL 1.  Glede zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja: 1.  Glede zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja: Sprememba 139 ČLEN 41, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje. Stroške takega preverjanja lahko krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje. Sprememba 140 ČLEN 43, PODODSTAVEK 1 Po postopku iz člena 104(1) se na pobudo Komisije ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom lahko odloči, da se prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena. Po postopku iz člena 45(1) se na pobudo Komisije ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom lahko odloči, da se prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena. Sprememba 141 ČLEN 44, ODSTAVEK 2, TOČKA (A) (a) tehnično dokumentacijo, kot je določeno v členu 28(1); črtano Sprememba 142 ČLEN 44, ODSTAVEK 2, TOČKA (B) (b) nacionalno odločbo z navedbo njihove veljavnosti; črtano Sprememba 143 ČLEN 44, ODSTAVEK 3 3.  Imena iz odstavka 1, za katera informacije ne bodo predložene do 31. decembra 2010, bodo izgubila zaščito na podlagi te uredbe. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 39. črtano Sprememba 144 ČLEN 44, ODSTAVEK 4 4.  Z odstopanjem od člena 43 se na pobudo Komisije po postopku iz člena 104(1) lahko do 31. decembra 2013 določi, da se prekliče zaščita označb porekla ali geografskih označb iz odstavka 1 tega člena, če ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za zaščito. črtano Sprememba 145 ČLEN 45, PODODSTAVEK 1 Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1). Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja sprejme Komisija ob pomoči regulativnega odbora. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(2) Sklepa 1999/468/ES je mesec dni. Sprememba 146 NASLOV III, POGLAVJE IV, NASLOV Označevanje Opisovanje, označevanje, predstavitev in zaščita nekaterih proizvodov Sprememba 147 ČLEN 47 V tej uredbi pomeni "označevanje" vse besede, navedbe, blagovne znamke, trgovinska imena, slikovno gradivo ali simbole na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, ovratni etiketi ali traku, ki je priložen k proizvodu ali se nanj nanaša. V tej uredbi pomeni "označevanje" vse besede, navedbe, blagovne znamke, trgovinska imena, slikovno gradivo ali simbole na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, ovratni etiketi ali traku, ki je priložen k proizvodu, namenjenemu končnemu potrošniku ali se na proizvod nanaša. Sprememba 148 ČLEN 47, PODODSTAVEK 1 A (novo) Pravila označevanja upoštevajo varovanje legitimnih interesov potrošnikov in proizvajalcev, nemoteno delovanje notranjega trga in razvoj kakovostne proizvodnje. Sprememba 149 ČLEN 48 A (novo) Člen 48a Uporaba sestavljenih imen Države članice, brez poseganja v določbe za usklajevanje zakonov, uporabijo besedo "vino" v povezavi z imenom sadja v obliki sestavljenega imena, ki opisuje proizvode, pridelane z vrenjem drugega sadja, razen grozdja. Člen 52 ne vpliva na to možnost. Sprememba 150 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK (A A) (novo) kategorije vinskih proizvodov iz točk 5 in 7 Priloge IV se ne sejo uporabiti pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo; Sprememba 151 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (B), ALINEA 1 – izraz "zaščitena označba porekla" ali "zaščitena geografska označba" in – izraz "zaščitena označba porekla" ali označba "Vino dela tierra", "οίνος τοπικός", "zemské víno", "Landwein", "ονομασία κατά παράδοση", "regional wine", "vin de pays", "indicazione geografica tipica", "tájbor", "inbid ta" lokalità tradizzjonali", "landwijn", "vinho regional", "deželno vino PGO", "deželno vino s priznano geografsko oznako", "geograafilise tähistusega lauavein", "lantvin", in Sprememba 152 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (C A) (novo) (ca) količino; Sprememba 153 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (C B) (novo) (cb) iz primera iz Priloge IV, točka 4, označba lastnosti proizvoda; Sprememba 154 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (C C) (novo) (cc) v primeru pošiljanja v drugo državo članico ali v primeru izvoza, navedba izvora z imenom matične države članice; Sprememba 155 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (C D) (novo) (cd) ime osebe ali podjetja, ki je proizvod ustekleničilo, lokalno upravno območje, kjer ima sedež, in državo članico. Podatki so navedeni z enako velikimi znaki in sledijo izrazu "Polni" ali drugim izrazom, ki jih dovoljujejo predpisi Skupnosti ali zakonodaja držav članic. Če se polnjenje ali pošiljanje ne opravlja na polnilčevem ali pošiljateljevem ali sosednjem lokalnem upravnem območju, morajo navedbe iz prejšnje točke vsebovati tudi sklic na lokalno upravno območje, v katerem je bilo polnjenje ali pošiljanje opravljeno, če je bilo opravljeno v drugi državi članici, pa ime te države. Sprememba 156 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (D) (d) navedbo izvora vina; (d) navedbo porekla grozdja, mošta in vina; Sprememba 157 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (F A) (novo) (fa) navedbo možnega sklica ali obveznih podatkov zaradi varovanja javnega zdravja, katerega načini izvajanja so določeni v skladu s postopkom iz člena 104(1). Sprememba 158 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (F B) (novo) (fb) serijsko številko; Sprememba 159 ČLEN 49, ODSTAVEK 3, UVODNI DEL 3.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba izraza "zaščitena označba porekla" ali "zaščitena geografska označba" izpusti v naslednjih primerih: 3.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba izraza "zaščitena označba porekla" izpusti v naslednjih primerih: Sprememba 160 ČLEN 49, ODSTAVEK 3, TOČKA (B) (b) kadar je v izjemnih okoliščinah, ki se določijo po postopku iz člena 104(1), ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe navedeno na nalepki. (b) kadar je v izjemnih okoliščinah, ki se določijo po postopku iz člena 104(1), ime zaščitene označbe porekla navedeno na nalepki. Sprememba 161 ČLEN 49, ODSTAVEK 3 A (novo) 3a.  Obvezne podatke je treba podati v istem vidnem polju na posodi z jasnimi, lahko čitljivimi, neizbrisnimi črkami, ki so dovolj velike, da se jasno razlikujejo od ozadja, na katerem so natisnjene, in od vseh drugih navedb na nalepki. Sprememba 162 ČLEN 50, UVODNI STAVEK Označevanje proizvodov iz člena 49(1) lahko vsebuje zlasti naslednje neobvezne navedbe: Označevanje proizvodov iz člena 49(1), z izjemo proizvodov, navedenih v Prilogi IV, točki 5 in 7, vsebuje lahko naslednje neobvezne navedbe: Sprememba 163 ČLEN 50, TOČKA (A) (a) letnik trgatve; (a) izključno za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo: – letnik trgatve, – ime ene ali več sort vinske trte, – dodatni tradicionalni izrazi. Pojem "dodatni tradicionalni izraz" pomeni izraz, ki se običajno uporablja v državah članicah proizvajalkah pri vinih iz tega naslova in se nanašajo zlasti na postopek proizvodnje, priprave ali staranja oziroma kakovost, barvo ali vrsto vina ali na kraj ali posebni dogodek, povezan z zgodovino vina, in so opredeljeni v zakonodajah držav članic proizvajalk o poimenovanju kakovostnih vin s poreklom na njihovem ozemlju. Tradicionalni izraz mora biti: (i) dovolj svojstven in uveljavljen na trgu Skupnosti; (ii) v tradicionalni uporabi vsaj deset let v zadevni državi članici; in (iii) v uporabi za eno ali več vin ali kategorij vin v Skupnosti. – geografske enote, ki so večje ali manjše od regije ali kraja; – simbol Skupnosti, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo. Sprememba 164 ČLEN 50, TOČKA (B) (b) ime ene ali več sort vinske trte; (b)   Za vsa vina: – izraze za vsebnost sladkorja, – izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke proizvodnje, – tip proizvoda v skladu s prilogo IV, – posebno barvo, v skladu z odločitvijo države članice proizvajalke, – ime, naslov in naziv oseb(-e), ki so sodelovale pri trženju. Pri stekleničenju po pogodbi se navede ime in naslov polnilca, skupaj z izrazom "polni", če pa se navedene ime, naslov in naziv druge osebe, ki je stekleničila, izraz "polni...za..." – registrirana blagovna znamka, – pri označevanju proizvodov, zajetih v to uredbo, se lahko uporabi koda za navedbo lokalnega upravnega območja sedeža in imena polnilca ali uvoznika, kadar je primerno, če to dovoljuje ali predvideva država članica na ozemlju, na katerem so ti proizvodi ustekleničeni. Takšna uporaba je pogojena z obvezno določbo, da se na etiketi navede ime osebe ali podjetja ali skupine oseb, razen tiste, ki je proizvod ustekleničila, ki so povezane z distribucijo, in ime lokalne upravne enote ali njenega dela, v katerem je sedež teh oseb ali podjetja. Sprememba 165 ČLEN 50, TOČKA (C) (c) izraze za vsebnost sladkorja; (c)   Za vina, ki so bila proizvedena na njihovem ozemlju, države članice proizvajalke lahko določijo obvezujoče izraze iz točk (a) in (b), lahko jih prepovejo ali omejijo njihovo uporabo. Sprememba 166 ČLEN 50, TOČKA (C A) (novo) (ca) izrazi, ki označujejo odstotek žveplovega dioksida; Sprememba 167 ČLEN 50, TOČKA (D) (d) za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tradicionalne izraze, ki niso označbe porekla ali geografskih označbe in označujejo postopek proizvodnje ali staranja ali lastnosti, barvo, vrsto kraja zadevnega vina; črtano Sprememba 168 ČLEN 50, TOČKA (E) (e) simbol Skupnosti, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo; črtano Sprememba 169 ČLEN 50, TOČKA (F) (f) izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke proizvodnje. črtano Sprememba 170 ČLEN 50, TOČKA (F A) (novo) (fa) ime geografske enote, manjše kakor za označbo porekla ali geografsko označbo, ki je drugačna od označbe porekla ali geografske označbe za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo. Sprememba 171 ČLEN 51, PODODSTAVEK 2 Vendar je ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali nacionalno posebno označbo na nalepki treba navesti v uradnem jeziku ali jezikih države članice, iz katere izvira vino. Vendar se navedba: – imena zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, – tradicionalnih izrazov, – imena vinogradniških podjetij ali njihovih združenj in podatkov o stekleničenju napiše na nalepko zgolj v enem od uradnih jezikov države članice, na ozemlju katere je bil proizvod proizveden. Za proizvode iz držav, kjer se ne uporablja latinica, se navedbe iz prejšnjega odstavka lahko ponovijo v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti. Sprememba 172 ČLEN 52, PODODSTAVEK -1 (novo) V Skupnosti je prepovedano tržiti proizvode, zajete v tej uredbi, ki niso označeni v skladu s tem poglavjem. Sprememba 173 ČLEN 52 Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vino, ki ni označeno v skladu s tem poglavjem, ne da v promet ali se umakne iz prometa. Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vino, ki ni označeno v skladu s tem poglavjem in s podrobnimi pravili za njegovo uporabo, ne da v promet oziroma se ne izvaža ali se umakne iz prometa. Sprememba 174 ČLEN 52, PODODSTAVEK 1 A (novo) Komisija sprejme kazni za primere, ko se ne upošteva obveznost sprejetja potrebnih ukrepov. Sprememba 175 ČLEN 53, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A) (a) podrobnosti o navedbi izvora vina; (a) podrobnosti o navedbi porekla grozdja, mošta in vina; Sprememba 176 ČLEN 53, PODODSTAVEK 2, TOČKA (D A) (novo) (da) označbe vin, ki so pridelana v skladu z izvedbenimi določbami Uredbe (ES) št. 834/2007. Sprememba 177 ČLEN 54, TOČKA (C) (VII A) (novo) (viia) zagotoviti načrtovanje proizvodnje in njeno prilagoditev povpraševanju, tako glede količine kot kakovosti ter skladnosti s standardi za varnost hrane; Sprememba 178 ČLEN 54, TOČKA (C) (VII B) (novo) (viib) spremljati in upravljati programe za kmetijske prakse in okoljske standarde iz člena 13(b); Sprememba 179 ČLEN 54, TOČKA (C) (VII C) (novo) (viic) pospeševati uporabo okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih postopkov in postopkov ravnanja z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje in/ali pospeševanje biotske raznovrstnosti; poiskati nove rešitve za omejitev uporabe fitofarmacevtskih sredstev; Sprememba 180 ČLEN 54, TOČKA (C) (VII D) (novo) (viid) oblikovati pobude glede logistike in tehnoloških raziskav; Sprememba 181 ČLEN 54, TOČKA (C) (VII (E) (novo) (viie) obveščati potrošnike; Sprememba 182 ČLEN 54, TOČKA (C) (VII F) (novo) (viif) olajšati dostop do novih trgov in opravljati potrebne raziskave za usmeritev proizvodnje na proizvode, ki so bolj prilagojeni potrebam trga in okusu potrošnikov, da se tako izboljšata distribucija in trženje izdelkov tega sektorja; Sprememba 183 ČLEN 54, PODODSTAVKA 1 A IN 1 B (novo) Za namene izvajanja te uredbe države članice opredelijo vlogo organizacij proizvajalcev v okviru projektov iz programov podpore. Države članice ne smejo omejevati priznavanja takšnih organizacij proizvajalcev samo na organizacije, v katerih poteka prenos lastništva in ki torej odkupijo proizvodnjo od svojih članov z namenom prodaje. Sprememba 184 ČLEN 55, TOČKA (B) (b) ustanovi se na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jo sestavljajo; (b) ustanovi se na pobudo predstavnikov gospodarskih dejavnosti iz točke (a); Sprememba 185 ČLEN 55, TOČKA (C) (VIII A) (novo) (viiia) za spremljanje in upravljanje programov, ki se nanašajo na kmetijske prakse in okoljske standarde iz člena 13(b); Sprememba 186 ČLEN 55, TOČKA (C) (X) (x) za izvajanje promocijskih ukrepov za vino, še posebej v tretjih državah; (x) za izvajanje promocijskih ukrepov za vino; Sprememba 187 ČLEN 55, TOČKA (C) (XII A) (novo) (xiia) ukrepi za prestrukturiranje sektorja; Sprememba 188 ČLEN 55, TOČKA (C) (XII B) (novo) (xiib) vsi ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti. Sprememba 189 ČLEN 56, ODSTAVEK 2 A (novo) 2a.  Za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred začetkom veljavnosti te uredbe, postopek iz odstavkov 1 in 2 ni potreben. Sprememba 190 ČLEN 57, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 1.  Za izboljšanje delovanja trga vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vključno z grozdjem, moštom in vina, iz katerih so pridobljena, lahko države članice proizvajalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij določijo pravila trženja za urejanje ponudbe, če se taka pravila nanašajo na zadrževanje proizvodov ali njihovo postopno sproščanje v promet. 1.  Za izboljšanje delovanja trga vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vključno z grozdjem, moštom in vina, iz katerih so pridobljena, lahko države članice proizvajalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij določijo pravila trženja za urejanje ponudbe. Sprememba 191 ČLEN 57, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2, TOČKA (A) (a) se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju zadevnega proizvoda; (a) se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju vin, ki so pripravljena za trženje potrošnikom; Sprememba 192 ČLEN 57 A (novo) Člen 57a Integrirani operativni programi za vino Ukrepi, ki jih sprejmejo skupine proizvajalcev, njihove panožne organizacije, njihova podjetja in sektorske organizacije vinskega sektorja, ki so priznane na nacionalni in/ali regionalni ravni, se vključijo v integrirane operativne programe. Integrirani operativni programi omogočajo uresničevanje vsaj dveh ciljev in ukrepe iz člena 54(c) in člena 55(c). Sprememba 193 ČLEN 61 A (novo) Člen 61a Spremljevalni ukrepi za mednarodna pogajanja V skladu s postopkom iz člena 104 Komisija lahko sprejme spremljevalne ukrepe za mednarodna pogajanja kot so evropski programi za tehnično sodelovanje, ekonomske študije, pravni in/ali ekonomski sveti ali vsi ostali instrumenti, ki temu koristijo. Sprememba 194 ČLEN 62, ODSTAVEK 1 1.  Po postopku iz člena 104(1) je mogoče odločiti, da je treba za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje enega ali več proizvodov, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje. 1.  Za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje enega ali več proizvodov, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, je mogoče predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje. Sprememba 195 ČLEN 62, ODSTAVEK 2 2.  Pri uporabi odstavka 1 je treba upoštevati, da so dovoljenja potrebna za upravljanje zadevnih trgov, pri uvoznih dovoljenjih pa zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov. črtano Sprememba 196 ČLEN 64 Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti. Uvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti. Sprememba 197 ČLEN 65, ODSTAVEK 1 1.  Razen če ni drugače določeno po postopku iz člena 104(1), je treba za izdajo dovoljenj položiti varščino, ki zagotavlja, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v času veljavnosti dovoljenja. 1.  Razen če ni drugače določeno po postopku iz člena 104(1), je treba za izdajo dovoljenj položiti varščino, ki zagotavlja, da se proizvodi uvažajo v času veljavnosti dovoljenja. Sprememba 198 ČLEN 65, ODSTAVEK 2 2.  Razen v primerih višje sile varščina zapade v celoti ali deloma, če se v času veljavnosti dovoljenja uvoz ali izvoz ne izvede ali se izvede samo delno. 2.  Razen v primerih višje sile varščina zapade v celoti ali deloma, če se v času veljavnosti dovoljenja uvoz ne izvede ali se izvede samo delno. Sprememba 199 ČLEN 66, ODSTAVEK 2 2.  Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge VI, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prosti promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino. 2.  Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge VI, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prosti promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja in ustrezno označen. Sprememba 200 ČLEN 67, PODODSTAVEK 2, TOČKA (D) (d) kadar je to primerno, seznam proizvodov, za katere je potrebno uvozno ali izvozno dovoljenje; (d) kadar je to primerno, seznam proizvodov, za katere je potrebno uvozno dovoljenje; Sprememba 201 ČLEN 69 A (novo) Člen 69a Omejen dostop na trg Pri uvoženih vinih se zaračunava dajatev, če niso bila proizvedena in pripravljena v skladu z minimalnimi standardi za zašito okolja, ki se uporabljajo za evropske vinogradnike. Prihodek iz dajatev se vplača v sklad, iz katerega se, v skladu z načelom trajnostnega razvoja podeželja, financira projekte, ki spodbujajo okolju prijaznejše postopke pridelave v tretjih državah. Sprememba 202 ČLEN 70, NASLOV Opustitev postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja Odprava postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja Sprememba 203 ČLEN 70, ODSTAVEK 1 1.  Kadar aktivno in pasivno oplemenitenje moti ali bi lahko motilo trg, je na zahtevo države članice ali pobudo Komisije mogoče odločiti po postopku iz člena 104(1), da se v celoti ali delno ustavi postopek aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v tej uredbi. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, se sprejme odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. črtano Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati. Ukrepe, sprejete v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se sestane takoj. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po predložitvi v presojo. Sprememba 204 ČLEN 70, ODSTAVEK 2 2.  Kolikor je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za vino, lahko Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v uredbi. Kolikor je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za vino in za zagotavljanje skladnosti s predpisi za kakovost pri evropski proizvodnji vina, lahko Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe in na zahtevo zadevne države članice v celoti ali delno prepove uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v uredbi. Sprememba 205 ČLEN 72, ODSTAVEK 2 2.  Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena proizvajajo v skladu z enološkimi postopki in omejitvami, ki jih priporoča OIV ali dovoljuje Skupnost v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi pravili. 2.  Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena proizvajajo v skladu z enološkimi postopki, predvidenimi s to uredbo, in izpolnjujejo pogoje, določene v prilogah I, IVa, V in VI, ter njihova izvedbena pravila. Sprememba 206 ČLEN 72, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 A (novo) Morebitna odstopanja od odstavka 2 so na pobudo tretje države dovoljena, v skladu s postopkom iz člena 104, če so proizvodi pridobljeni ob upoštevanju enoloških postopkov in omejitev, ki jih dovoli Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV). Sprememba 207 ČLEN 75, ODSTAVEK 5 5.  Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2013 iz člena 80(1) ne na obveznosti iz tega člena. črtano Sprememba 208 ČLEN 76, NASLOV Obvezna odobritev vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998 Odobritev vinogradov, neurejeno zasajenih pred 1. septembrom 1998 Sprememba 209 ČLEN 76, ODSTAVEK -1 (novo) – 1.  Države članice lahko začnejo postopek odobritve vinogradov, zasajenih pred 31. decembrom 1998. Sprememba 210 ČLEN 76, ODSTAVEK 6 6.  Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2013 iz člena 80(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3, 4 in 5. črtano Sprememba 211 NASLOV V, POGLAVJE II, NASLOV Prehodna ureditev pravic do zasaditve Ureditev pravic do zasaditve Sprememba 212 ČLEN 80, NASLOV Prehodna prepoved zasaditve vinske trte Prepoved zasaditve vinske trte Sprememba 213 ČLEN 80, ODSTAVEK 1 1.  Brez poseganja v člen 18 in zlasti njegov tretji odstavek je zasaditev razvrščenih sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) prepovedana do 31. decembra 2013. 1.  Brez poseganja v člen 18 in zlasti njegov tretji odstavek, in člen 81, je zasaditev razvrščenih sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) prepovedana do 31. decembra 2013. Vendar rok 31. december 2013 ne velja za omejene površine s specifikacijo proizvodnje iz člena 28. Sprememba 214 ČLEN 80, ODSTAVEK 2 2.  Do 31. decembra 2013 je prepovedano tudi precepljanje sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena. 2.  Prepovedano je tudi precepljanje sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena. Sprememba 215 ČLEN 80, ODSTAVEK 4 4.  Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih. 4.  Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih ali delu hektarjev. Sprememba 216 ČLEN 80, ODSTAVEK 5 5.  Členi 81 do 86 se uporabljajo do 31. decembra 2013. črtano Sprememba 217 ČLEN 80, ODSTAVEK 5 (A) (novo) 5a.  Ne glede na predhodne odstavke lahko regionalni organi, ki so pristojni za vinogradniške površine, ob soglasju predstavnikov sektorja, medpanožnih organizacij ali organov upravljanja, na ozemlju svoje regije ohranijo prepoved nasadov v primeru, da je velika večina njihovega ozemlja predmet ene ali več označb porekla ali geografskih označb, če regije lahko dokažejo, da že obstaja primerno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Komisija na zahtevo zadevnih regij odobri ohranitev prepovedi nasadov v teh regijah. Prav tako lahko regije, pri katerih je Komisija odobrila ohranitev prepovedi nasadov, ob sporazumu z gospodarskimi subjekti teh označb porekla ali geografskih označb, odobrijo povečanje rastlinske mase sorazmerno z razvojem trženja, da se ohrani ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Sprememba 218 ČLEN 82, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 Vendar se pravice do ponovne zasaditve ne odobrijo za površino, za katero je bila odobrena premija za izkrčitev v skladu s poglavjem III. Vendar se pravice do ponovne zasaditve proizvajalcem ne odobrijo za površino, za katero je bila odobrena premija za izkrčitev v skladu s poglavjem III. Sprememba 305 ČLEN 82, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL 5.  Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar: 5.  Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici ali regiji, kadar: Sprememba 220 ČLEN 83, ODSTAVEK 2 2.  Države članice, ki so ustanovile nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko vzdržujejo te rezerve do 31. decembra 2013. črtano Sprememba 221 ČLEN 84, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A) (a) brez plačila proizvajalcem, ki niso starejši od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, ki prvič ustanavljajo vinogradniško gospodarstvo in so gospodarji oziroma vodijo to vinogradniško gospodarstvo; (a) brez plačila proizvajalcem, ki niso starejši od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, in ki imajo v lasti vinogradniško gospodarstvo ali vinogradniško-vinarsko podjetje; Sprememba 222 ČLEN 84, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 1 5.  Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, ta lahko določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, ta lahko dovoli tudi prenosi med njimi. 5.  Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, ta določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, ta dovoli tudi prenos med njimi. Sprememba 291 ČLEN 85 To poglavje ne velja za tiste države članice, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto. Proizvodnja se izračuna na podlagi povprečne proizvodnje v zadnjih petih vinskih letih. To poglavje ne velja za tiste države članice, ki proizvedejo manj kakor 50.000 hektolitrov na leto. Proizvodnja se izračuna na podlagi povprečne proizvodnje v zadnjih petih vinskih letih. Sprememba 223 ČLEN 87 A (novo) Člen 87a Vrednotenje Komisija najkasneje do 31. decembra 2012 predstavi oceno vplivov za ukrepe, opisane v tem poglavju. Na podlagi te ocene Komisija pripravi, če je to primerno, predlog za liberalizacijo pravic do zasaditve na območjih, ki niso omejena s specifikacijo proizvoda iz člena 28. Sprememba 224 ČLEN 89 Program krčenja se uporablja do konca vinskega leta 2012/2013. Program krčenja se uporablja do konca vinskega leta 2011/2012. Sprememba 225 ČLEN 90, PODODSTAVEK 1, TOČKA (B) (b) ni prejela podpore Skupnosti na podlagi katere koli druge skupne ureditve trga v petih vinskih letih pred izkrčitvijo; črtano Sprememba 226 ČLEN 90, PODODSTAVEK 1, TOČKA (D) (d) ni manjša od 0,1 hektarja; (d) ni manjša od 0,05 hektarja; Sprememba 227 ČLEN 91, ODSTAVEK 1 1.  Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, se določijo po postopku iz člena 104(1). 1.  Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, se določijo po postopku iz člena 104(1). Te lestvice določajo zlasti najnižje in najvišje ravni, ki jih države članice lahko dodelijo na podlagi pridelka. Sprememba 228 ČLEN 92, ODSTAVEK 1 1.  Zainteresirani proizvajalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 30. septembra vsako leto. 1.  Zainteresirani proizvajalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 30. maja vsako leto. Sprememba 229 ČLEN 92, ODSTAVEK 2 2.  Organi držav članic obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 15. oktobra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka. 2.  Organi držav članic obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 30. novembra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka. Sprememba 230 ČLEN 92, ODSTAVEK 4 4.  Vsako leto se do 15. novembra po postopku iz člena 104(1) določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva. 4.  Vsako leto se do 15. decembra po postopku iz člena 104(1) določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva. Sprememba 231 ČLEN 92, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL 5.  Države članice sprejemajo zahtevke do 15. januarja vsako leto: 5.  Države članice sprejemajo zahtevke do 30. marca vsako leto: Sprememba 232 ČLEN 92, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 2 Države članice vsako leto do 30. januarja obvestijo Komisijo o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah. Države članice vsako leto do 15. aprila obvestijo Komisijo o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah. Sprememba 233 ČLEN 93 Člen 93 črtano Navzkrižna skladnost Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju petih let od izplačila premije za izkrčitev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb. Glede delnega ali celotnega zmanjšanja ali izterjave podpore s strani zadevne države članice se pravila določijo po postopku iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Sprememba 234 ČLEN 94, ODSTAVEK 2 2.  Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in na strmih pobočjih za neupravičene do programa krčenja pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1). 2.  Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in tudi na strmih pobočjih, v regijah, ki jim grozi erozija, v obalnih in otoških regijah za neupravičene do programa krčenja pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1). Sprememba 235 ČLEN 94, ODSTAVEK 3 3.  Države članice lahko razglasijo površine za neupravičene do programa krčenja, kadar uporaba programa krčenja ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje. Površine, ki se tako razglasijo za neupravičene, ne presegajo 2 % skupne površine, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII. 3.  Države članice, po predložitvi utemeljitve Komisiji in po prejetju njene odobritve, lahko razglasijo površine za neupravičene do programa krčenja, kadar uporaba programa krčenja ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje ali če opustitev ogroža družbeno in gospodarsko tkivo regije. Sprememba 236 ČLEN 94, ODSTAVEK 4, UVODNI DEL 4.  Države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 2 in 3, sporočijo Komisiji vsako leto do 1. avgusta in prvič do 1. avgusta 2008 v zvezi s ukrepi krčenja, ki jih je treba izvajati: 4.  Države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 2 in 3, sporočijo Komisiji vsako leto do 1. avgusta in prvič do 1. avgusta 2009 v zvezi s ukrepi krčenja, ki jih je treba izvajati: Sprememba 237 ČLEN 94, ODSTAVEK 5 5.  Države članice priznajo proizvajalcem na površinah, razglašenih za neupravičene na podlagi odstavkov 2 in 3, prednost pri drugih podpornih ukrepih iz te uredbe, zlasti, kadar je to primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov in ukrepov za razvoj podeželja. 5.  Države članice priznajo proizvajalcem na površinah, razglašenih za neupravičene na podlagi odstavkov 2 in 3, prednost pri drugih podpornih ukrepih iz te uredbe, zlasti, kadar je to primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov. Sprememba 238 ČLEN 95, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 2.  Države članice določijo znesek pravic do plačila iz odstavka 1 za površine, ki so bile zasajene z vinsko trto in izkrčene v skladu s tem poglavjem, v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila za ustrezno regijo, ki pa v nobenem primeru ne sme presegati 350 EUR/ha. 2.  Države članice določijo znesek pravic do plačila iz odstavka 1 za površine, ki so bile zasajene z vinsko trto in izkrčene v skladu s tem poglavjem, v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila za ustrezno regijo. Sprememba 292 ČLEN 96 To poglavje ne velja za tiste države članice, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto. Proizvodnja se izračuna na podlagi povprečne proizvodnje v zadnjih petih vinskih letih. To poglavje ne velja za tiste države članice, ki proizvedejo manj kakor 50.000 hektolitrov na leto. Proizvodnja se izračuna na podlagi povprečne proizvodnje v zadnjih petih vinskih letih. Sprememba 239 ČLEN 98, ODSTAVEK 2, TOČKA (B) (b) podrobna pravila za navzkrižno skladnost; (b) podrobna pravila za ohranjanje zemlje v dobrem ekološkem stanju v skladu z načeli navzkrižne skladnosti; Sprememba 240 ČLEN 98, PODODSTAVEK 2, TOČKA (D) (d) obveznosti poročanja držav članic o izvajanju programa krčenja, vključno s kaznimi za zamude pri poročanju in informacijami, ki jih države članice sporočijo proizvajalcem o razpoložljivosti programa; (d) obveznosti poročanja držav članic o izvajanju programa krčenja; Sprememba 241 ČLEN 99 Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin. Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin, in ki je prilagojen zahtevam za nadzor, načrtovanje in programiranje ukrepov iz te uredbe. Podatki iz registra vinogradov omogočajo nadzor nad ustreznostjo med površino vinogradov in količino vina, proizvedenega v vsakem primeru, kot tudi izvajanje kmetijskih praks, spoštovanje okoljskih zahtev in izvajanje navzkrižne skladnosti, ki so predvideni v tej uredbi. Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno z vinsko trto na prostem, manjše od 500 ha, obveznost iz prvega pododstavka. Sprememba 242 ČLEN 100, PODODSTAVEK 1 (A) (novo) Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno z vinsko trto na prostem, manjše od 500 ha, obveznost iz prvega pododstavka. Sprememba 243 ČLEN 101 Člen 101 črtano Trajanje registra vinogradov in preglednice Po postopku iz člena 104(1) se lahko odloči, da se člena 99 in 100 kadar koli po 1. januarju 2014 ne uporabljata več. Sprememba 244 ČLEN 104, NASLOV Postopek upravljalnega odbora Postopek regulativnega in upravljalnega odbora Sprememba 245 ČLEN 104, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 1.  Razen če ni drugače določeno, kadar so pristojnosti s to uredbo dodeljene Komisiji, Komisiji pomaga upravljalni odbor. 1.  Razen če ni drugače določeno, kadar so pristojnosti s to uredbo dodeljene Komisiji, Komisiji pomagata regulativni in upravljalni odbor. Sprememba 246 ČLEN 104, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 Uporabljata se člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Pri naslednjih poglavjih naslova III in prilogah se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES: –  Poglavje I Splošna pravila –  Poglavje II Enološki postopki in omejitve –  Poglavje III Označbe porekla in geografske označbe –  Poglavje IV Označevanje –  Pripadajoče priloge Sprememba 247 ČLEN 104, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 3 Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na en mesec. Obdobje iz člena 5 Odločbe 1999/468/ES se določi na tri mesece. Sprememba 248 ČLEN 111 Člen 2, točka (d) (Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999) "(d) kampanje informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom;" "(d) kampanje informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom;" Sprememba 249 ČLEN 112, TOČKA 1 Člen 2, točka (d) (Uredba Sveta (ES) št. 2826/2000) "(d) akcije informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter akcije informiranja o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola." "(d) akcije informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter akcije informiranja o vzorcih odgovornega pitja vina in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola." Sprememba 250 ČLEN 112, TOČKA 2 Člen 3, točka (e) (Uredba Sveta (ES) št. 2826/2000) "(e) zaželeno je informiranje o sistemu Skupnosti, ki zajema vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter potreba po informiranju o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola." "(e) zaželeno je informiranje o sistemu Skupnosti, ki zajema vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter potreba po informiranju o vzorcih odgovornega pitja vina in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola." Sprememba 251 ČLEN 113, TOČKA 10 Priloga VII, točka (n), pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1782/2003) Referenčni znesek za pravice do plačila, ki se dodeli vsakemu kmetu v skladu s programom krčenja iz Uredbe (ES) št. [ta uredba], je enak zmnožku števila izkrčenih hektarjev in regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila ustrezne regije. Vendar plačljivi znesek v nobenem primeru ne sme presegati 350 EUR/ha." Referenčni znesek za pravice do plačila, ki se dodeli vsakemu kmetu v skladu s programom krčenja iz Uredbe (ES) št. [ta uredba], je enak zmnožku števila izkrčenih hektarjev in regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila ustrezne regije". Sprememba 252 ČLEN 113, TOČKA 10 Priloga VII, točka (n), pododstavek 2(a) (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003) V primeru, ko krčenje zadeva vinograd, zasajen z grozdjem, ki je namenjeno dvojni uporabi, ter je vključen v shemo enotnega plačila na osnovi Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave1, se v skladu s to uredbo ne zaračuna noben referenčni znesek. _________ 1 UL L 273, 17.10.2007, str. 1. Sprememba 253 Člen 114 Člen 114 črtano Spremembe Uredbe (ES) št. 1290/2005 V členu 12 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: "2. Komisija določi zneske, ki so z uporabo členov 10(2), 143d in 143e Uredbe (ES) št. 1782/2003, člena 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 387/2007 in člena 17(2) Uredbe Sveta (ES) št. [ta uredba], na voljo EKJS." Sprememba 254 ČLEN 117, UVODNI DEL Uredba (ES) št. 1493/1999 se razveljavi. Vendar se naslednji ukrepi iz navedene uredbe še naprej uporabljajo za vinsko leto 2008/2009, če so proizvajalci pred začetkom veljavnosti te uredbe že začeli izvajati ali so sprejeli ukrepe, ki so upravičeni po Uredbi (ES) št. 1493/1999: Uredba (ES) št. 1493/1999 se razveljavi. Vendar se naslednji ukrepi iz navedene uredbe še naprej uporabljajo, če so proizvajalci pred začetkom veljavnosti te uredbe že začeli izvajati ali so sprejeli ukrepe, ki so upravičeni po Uredbi (ES) št. 1493/1999: Sprememba 255 ČLEN 117, PODODSTAVEK 1 A (novo) Da bi oblike steklenic bile zaščitene z označbo porekla, se še vedno izvajajo določbe o pridržani rabi nekaterih tipov steklenic iz člena 9(1) ter Priloge I Uredbe (ES) št. 753/2002, z izjemo odstavka 1. Sprememba 256 ČLEN 118, PODODSTAVEK 2 Uporablja se od 1. avgusta 2008, razen členov 5 do 8, ki se uporabljajo od 30. aprila 2008. Uporablja se od 1. avgusta 2009, razen členov 5 do 8, ki se uporabljajo od datuma, določenega v členu 5(1) te uredbe. Sprememba 257 ČLEN 118, PODODSTAVEK 3 Poglavje II naslova V se uporablja do 31. decembra 2013. črtano Sprememba 258 PRILOGA I, TOČKA (5 A) (novo) (5a)  "Grozdni mošt": tekoči proizvod, dobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Doseženi volumenski delež alkohola v grozdnem moštu je lahko največ 1 % vol. Sprememba 259 PRILOGA II Vsi zneski se nadomestijo s "p.m.". Sprememba 260 PRILOGA III Ta priloga je črtana. Sprememba 261 PRILOGA IV, TOČKA (3 A) (novo) (3a)  Vino iz sušenega grozdja "Vino iz sušenega grozdja" je proizvod, ki: (a) je pridobljen v Skupnosti, brez obogatitve, iz grozdja, obranega v Skupnosti, ki spada med vrste iz člena 18(1), delno posušenega na soncu ali v senci; (b) ima najmanj 16 % skupnega volumenskega deleža alkohola; (c) ima najmanj 9% dejanskega volumenskega deleža alkohola; (d) ima najmanj 16 % naravnega volumenskega deleža alkohola; Sprememba 262 PRILOGA IV, TOČKA (3 B) (novo) (3b)  Naravno sladko vino Posebni tradicionalni izrazi "οίνος γλυκύς φυσικός", "vino dulce natural", "vino dolce naturale", "vinho doce natural" označujejo le vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki so: (a) dobljena iz trgatev z najmanj 85 % sort vinske trte s seznama, ki ga je treba še pripraviti; (b) dobljena iz mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 212 gramov na liter; (c) dobljena z dodajanjem alkohola, destilata ali žganih pijač, ob izključitvi drugih oblik obogatitve. Če uporaba tradicionalne proizvodnje to zahteva, države članice lahko za likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, proizvedena na njihovem ozemlju, predvidijo, da se s posebnim tradicionalnim izrazom "naravno sladko vino" označujejo le likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki: (a) so jih pridelali vinogradniki sami izključno iz trgatve grozdja muškat, grenache, maccabeo ali malvazija; vendar se lahko vključijo trgatve iz vinogradov, ki so zasajeni tudi z drugimi sortami vinske trte, poleg štirih zgoraj navedenih, pod pogojem, da ne predstavljajo več kot 10 % od skupnega števila trt; (b) so dobljena v mejah donosa 40 hl na hektar groznega mošta, pri prekoračenju donosa pa se za celotno trgatev ne sme uporabiti oznaka "naravno sladko vino"; (c) so dobljena iz grozdnega mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 252 g/l; (d) so brez katerih koli drugih obogatitev, dobljena z dodatkom alkohola vinogradniškega izvora z vsebnostjo čistega alkohola najmanj 5 % volumna uporabljenega, delno prevretega grozdnega mošta in največ z nižjo od obeh naslednjih vrednosti: - ali 10 % volumna zgoraj navedenega uporabljenega grozdnega mošta, ali -  40 % skupnega volumenskega deleža alkohola končnega proizvoda, ki pomeni vsoto dejanskega volumenskega deleža alkohola in ekvivalenta potencialnega volumenskega deleža alkohola, izračunanega na podlagi 1% volumna čistega alkohola za 17,5 gramov ostanka sladkorja na liter. Posebne tradicionalne izraze "οίνος γλυκύς φυσικός", "vino dulce natural", "vino dolce naturale", "vinho doce natural" se ne sme prevajati. Lahko je priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku. Pri proizvodih, proizvedenih v Grčiji, lahko v prometu v tej državi članici oznako "naravno sladko vino" spremlja ime "οίνος γλυκύς φυσικός". Sprememba 263 PRILOGA IV, TOČKA (4 A), PODODSTAVEK 3 – vina ali – vina, proizvedena v Skupnosti, ali Sprememba 264 PRILOGA IV, TOČKA (4 A), PODODSTAVEK 4 – vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo; – vina, proizvedena v Skupnosti, z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo; Sprememba 265 PRILOGA IV, TOČKA (4 A) (novo) 4a.  Kakovostno peneče vino in sekt Kakovostno peneče vino ali sekt je proizvod: (a) ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz: – svežega grozdja, – grozdnega mošta ali – vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo; (b) pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja; (c) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20°C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3,5 bara. Za kakovostno peneče vino ali sekt v posodah, ki držijo največ 25 cl, mora biti nadpritisk najmanj 3 bare; (d) najmanjši dejanski volumenski delež alkohola je najmanj 10 % vol.; (e) skupni volumenski delež alkohola cuveeja je najmanj 9 % vol.; (f) pri kakovostnem penečem vinu ali sektu z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo je skupni volumenski delež alkohola cuveeja iz vinorodne cone C III najmanj 9,5 % vol.; (g) vendar je pri cuveejih, namenjenih proizvodnji nekaterih kakovostnih penečih vin ali sektov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo s seznama, ki se pripravi, in proizvedenih iz ene same sorte vinske trte, skupni volumenski delež alkohola lahko najmanj 8,5 % vol.; (h) postopek proizvodnje kakovostnega penečega vina, vključno s staranjem v proizvodnem obratu, od začetka vrenja, pri katerem naj bi se razvil ogljikov dioksid, mora trajati najmanj: – šest mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v zaprtih jeklenih posodah; – devet mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v steklenicah; (i) čas vrenja za razvoj ogljikovega dioksida v cuveeju in čas, v katerem cuvee ni ločen od usedline, mora znašati najmanj: a)  90 dni (vrenje v steklenicah, vrenje v posodah, ki niso opremljene z mešalnimi napravami), b)  30 dni, kadar vrenje poteka v posodah, opremljenih z mešalnimi napravami. Sprememba 266 PRILOGA IV, TOČKA (5 A) (a) je pridobljen iz vina; (a) je pridobljen iz vina, proizvedenega v Skupnosti; Sprememba 267 PRILOGA IV, TOČKA (6 A) (a) je pridobljen iz vina pod pogojem, da ima tako vino skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %; (a) je pridobljen iz vina, proizvedenega v Skupnosti, pod pogojem, da ima tako vino skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %; Sprememba 268 PRILOGA IV, TOČKA (7 A) (a) je pridobljen iz vina ali iz vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo; (a) je pridobljen iz vina ali iz vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, proizvedenega v Skupnosti; Sprememba 269 PRILOGA IV A (novo) PRILOGA IVa Seznam dovoljenih enoloških postopkov in obdelave 1.  Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu iz sušenega grozdja, zgoščenem grozdnem moštu in mladem vinu, ki še vre: (a) zračenje ali dodajanje kisika; (b) toplotna obdelava; (c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki; (d) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom; (e) uporaba saharoze v enoloških postopkih; (f) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina; (g) uporaba enega ali več naslednjih postopkov za spodbuditev rasti kvasovk: - dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata v določenih mejah, - dodatek amonijevega sulfita ali amonijevega bisulfita v določenih mejah, - dodatek diamin hidroklorida v določenih mejah; (h) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit; (i) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki; (j) obdelava mošta in mladega vina še v vrenju z ogljem za enološko uporabo (aktivnim ogljem) v določenih mejah; (k) čiščenje z eno ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo: - jedilno želatino, - želatino iz ribjih mehurjev, - kazeinom in kalijevimi kazeinati, - jajčnim in/ali mlečnim albuminom, - bentonitom, - silicijevim dioksidom v gelu ali koloidni raztopini, - kaolinom, - taninom, - pektolitičnimi encimi - encimskim preparatom betaglukanaze, pod pogoji, ki se posebej določijo; - beljakovinskimi snovmi rastlinskega izvora (l) uporaba sorbinske kisline ali kalijevega sorbata; (m) uporaba vinske kisline za zakisanje pod pogoji, določenimi v Prilogi V; (n) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v Prilogi V: - nevtralnega kalijevega tartrata, - kalijevega bikarbonata, - kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+)vinske in L(-)jabolčne kisline, - kalcijevega tartrata, - vinske kisline pod pogoji, ki se posebej določijo, - homogenega preparata vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu; (o) uporaba smole alepskega bora pod pogoji, ki se posebej določijo; (p) uporaba preparatov iz celičnih sten kvasovk v določenih mejah; (q) uporaba polivinilpolipirolidona v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; (r) uporaba mlečnih bakterij v vinski suspenziji pod pogoji, ki se posebej določijo; (s) dodatek lizocima v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; (t) dodajanje L-askorbinske kisline v določenih mejah. 2.  Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na grozdnem moštu, namenjenem za proizvodnjo prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta: (a) zračenje; (b) toplotna obdelava; (c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki; (d) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit; (e) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki; (f) obdelava z ogljem za enološko uporabo; (g) uporaba kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(-) jabolčne kisline; (h) uporaba ionskih izmenjalcev (smol) pod pogoji, ki se posebej določijo. 3.  Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na delno prevretem grozdnem moštu, namenjenem za neposredno prehrano ljudi, na vinu, penečem vinu, gaziranem penečem vinu, biser vinu, gaziranem biser vinu, likerskem vinu ter vinu z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo: (a) pri suhih vinih in v količinah, ki ne presegajo 5 %, uporaba svežih vinskih kvasovk, ki so zdrave in nerazredčene in vsebujejo kvasovke iz nedavne vinifikacije suhih vin; (b) zračenje ali uvajanje argona ali dušika; (c) toplotna obdelava; (d) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki; (e) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom; (f) dodajanje žveplovega dioksida v določenih mejah; (g) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit, pod pogoji, določenimi v tej uredbi; (h) dodajanje sorbinske kisline ali kalijevega sorbata, pod pogojem, da končna vsebnost sorbinske kisline obdelanega proizvoda za neposredno prehrano ljudi ne presega 200 mg/l; (i) dodajanje L-askorbinske kisline v določenih mejah; (j) dodajanje citronske kisline za stabilizacijo vina (v določenih mejah); (k) uporaba vinske kisline za zakisanje, pod pogoji, določenimi v Prilogi V; (l) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v Prilogi V: - nevtralnega kalijevega tartrata, - kalijevega bikarbonata, - kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+)vinske in L(-)jabolčne kisline - kalcijevega tartrata, - vinske kisline pod pogoji, ki se posebej določijo, - homogenega preparata vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu; (m) čiščenje z eno ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo: - jedilno želatino, - želatino iz ribjih mehurjev, - kazeinom in kalijevimi kazeinati, - jajčnim in/ali mlečnim albuminom, - bentonitom, - silicijevim dioksidom v gelu ali koloidni raztopini, - kaolinom, - encimskim preparatom betaglukanaze pod pogoji, ki se posebej določijo; - beljakovinskimi snovmi rastlinskega izvora; (n) dodajanje tanina; (o) obdelava z ogljem za enološko uporabo (aktivno oglje) v določenih mejah; (p) obdelava pod pogoji, ki se posebej določijo: - delno prevretega grozdnega mošta, namenjenega za neposredno prehrano ljudi, belega vina in roze vina s kalijevim heksacianoferatom, - rdečih vin s kalijevim heksacianoferatom ali kalcijevim fitatom; (q) dodajanje metavinske kisline v določenih mejah; (r) uporaba gumiarabikuma; (s) uporaba DL vinske kisline, imenovane tudi grozdna kislina, ali njene nevtralne kalijeve soli za obarjanje presežnega kalcija pod pogoji, ki se posebej določijo; (t) uporaba za izdelavo penečih vin, dobljenih z vrenjem v steklenicah in pri katerem se usedline odstranijo z degoržiranjem: - kalcijevega alginata ali - kalijevega alginata; (u) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina, suhih ali v vinski suspenziji, za proizvodnjo penečega vina; (v) dodajanje tiamina in amonijevih soli osnovnim vinom pri proizvodnji penečih vin, za vzpodbujanje rasti kvasovk, pod naslednjimi pogoji: - za hranljive soli diamonijev sulfat v določenih mejah, - za pospeševalce rasti tiamin v obliki tiamin hidroklorida (v določenih mejah); (w) uporaba ploščic iz čistega parafina, impregniranih z alilizotiocianatom, za ustvarjanje sterilne atmosfere, le v državah članicah, v katerih je to tradicionalno in če tega ne prepoveduje nacionalni zakon, ki določa, da se uporabljajo le v posodah, ki držijo več kot 20 litrov in da ni sledov alilizotiocianata v vinu; (x) dodajanje za pospešitev izločanja vinskega kamna: - kalijevega bitartrata, - kalcijevega tartrata v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; (y) uporaba bakrovega sulfata za odstranjevanje napak v okusu ali vonju vina (v določenih mejah); (za) uporaba preparatov iz celičnih sten kvasovk v določenih mejah; (zb) uporaba polivinilpolipirolidona v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; (zc) uporaba mlečnih bakterij v vinski suspenziji pod pogoji, ki se posebej določijo; (zd) dodajanje karamela v skladu z Direktivo 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih, ki se uporabljajo v živilih(1), za ojačanje barve likerskih vin ter vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo; (ze) dodajanje lizocima v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo. (zf) dodajanje vinom dimetilkarbonata za zagotavljanje mikrobiološke stabilnosti v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; (zg) dodajanje manoproteine iz vinskih kvasovk za zagotavljanje stabilnosti vina na vinski kamen in beljakovine. 4.  Enološki postopki in obdelave, ki se uporabljajo za proizvode, navedene v uvodnem stavku točke 3, le pod pogoji za uporabo, ki se posebej določijo: (a) dodajanje kisika; (b) elektrodializna obdelava za zagotavljanje stabilnosti na vinski kamen; (c) uporaba ureaze za znižanje stopnje sečnine v vinu. (d) zlivanje vina na droži, žganje iz grozdnih tropin ali prešano kvašo iz aszuja, kjer se ta postopek tradicionalno uporablja za proizvodnjo tokajev Forditàs ali tokajev Màslàs v madžarski regiji Tokajhegyalja, pod pogoji, ki se posebej določijo; (e) uporaba hrastovega lesa pri obdelavi vina in mošta. _______ 1 UL L 237, 10.9.1994, str. 13. Sprememba 270 PRILOGA V, TOČKA (A) 1.  Če je zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti v skladu s Prilogo IX treba, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu in delno prevretem mladem vinu, pridobljenih iz sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1). 1.  Če je zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti v skladu s Prilogo IX treba, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu in delno prevretem mladem vinu, pridobljenih iz sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1). 2.  Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne sme preseči naslednjih mejnih vrednosti: 2.  Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne sme preseči naslednjih mejnih vrednosti: (a) 2 vol. % v vinorodnih conah A in B v skladu s Prilogo IX; (a)  3,5 vol. % v vinorodnih conah A in 2,5 vol. % v vinorodnih conah B v skladu s Prilogo IX; (b) 1 vol. % v vinorodni coni C v skladu s Prilogo IX. (b) 2 vol. % v vinorodni coni C v skladu s Prilogo IX. 3.  V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami se po postopku iz člena 104(1) lahko mejne vrednosti za povečanje deleža alkohola iz točke 2 dvignejo do vrednosti 3 vol. % v vinorodnih conah A in B v skladu s Prilogo IX. 3. 3.  V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami se po postopku iz člena 104(1) lahko mejne vrednosti za povečanje deleža alkohola iz točke 2 dvignejo do vrednosti 4,5 vol. % v vinorodnih conah A, 3,5 vol. % v vinorodnih conah B in 3 vol. % v vinorodnih conah C v skladu s Prilogo IX. 3a.  Po študiji vplivov reforme, ki jo Evropska komisija pripravi leta 2012, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi se bodo postopno znižale mejne vrednosti za povišanje volumenskega deleža alkohola, določene v odstavkih 2 in 3 do 2 % vol. v vinorodnih conah A in B ter 1 % vol. v vinorodnih conah C. Sprememba 271 PRILOGA V, TOČKA (B), ODSTAVEK 1 1.  Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točki A se opravi: 1.  Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točki A se opravi: (a) za sveže grozdje, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta; (a) za sveže grozdje, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze v vinorodnih conah, v katerih je njena uporaba tradicionalno dovoljena; (b) za grozdni mošt z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delno koncentracijo, vključno z obratno osmozo; (b) za grozdni mošt z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delno koncentracijo, vključno z obratno osmozo ali saharoze v vinorodnih conah, v katerih je njena uporaba tradicionalno dovoljena; (c) za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem. (c) za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem. 1a.  Dodajanje saharoze iz odstavka 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v vinorodnih regijah, v katerih se izvaja tradicionalno v skladu s predpisi, veljavnimi na dan 8. maja 1970, v primerih ko je zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer ta praksa potrebna za dosego minimalnega volumenskega deleža alkohola. Sprememba 272 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA (B) (a) v vinorodni coni A v skladu s Prilogo IX za več kakor 11,5 vol. %, (a) v vinorodni coni A za več kakor 12 vol. %, Sprememba 273 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA (B) (b) v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX za več kakor 12 vol. %, (b) v vinorodni coni B za več kakor 12,5 vol. %, Sprememba 274 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA (C) (c) v vinorodnih conah C I (a) in C I (b) v skladu s Prilogo IX za več kakor 12,5 vol. %, (c) v vinorodnih conah C I (a) in C I (b) za več kakor 13 vol. %, Sprememba 275 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA (D) (d) v vinorodni coni C II v skladu s Prilogo IX za več kakor 13 vol. % in (d) v vinorodni coni C II za več kakor 13 vol. %, Sprememba 276 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA (E) (e) v vinorodni coni C III v skladu s Prilogo IX za več kakor 13,5 vol. %. (e) v vinorodni coni C III za več kakor 13,5 vol. %. Sprememba 277 PRILOGA V, ODSTAVEK 5, TOČKA (A) (a) pri rdečem vinu povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 do 12 vol. % v vinorodni coni A in do 12,5 vol. % v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX. (a) povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 do 12 vol. % v vinorodni coni A in do 12,5 vol. % v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX. Sprememba 278 PRILOGA V, TOČKA B, ODSTAVEK 5, TOČKA (B) (b) povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 za proizvodnjo vin z označbo porekla v vinorodnih conah A in B do stopnje, ki jo določijo države članice. črtano Sprememba 279 PRILOGA VI, TOČKA (B), ODSTAVEK 5 5.  Ob upoštevanju katere koli drugačne odločitve, ki jo sprejme Svet v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok iz tretjih držav ne smejo niti predelati v vino niti vinu dodati na ozemlju Skupnosti. 5.  Sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok z izvorom iz tretjih držav se ne smejo niti predelati v vino niti vinu dodati na ozemlju Skupnosti. Sprememba 280 PRILOGA VI, TOČKA (C) Ob upoštevanju katere koli drugačne odločitve, ki jo sprejme Svet v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav na geografskem ozemlju Skupnosti prepovesta. Rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav se na geografskem ozemlju Skupnosti prepovesta. Sprememba 281 PRILOGA VI, TOČKA (D) D.  Stranski proizvodi črtano 1.  Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki je v vsakem primeru večja od nič, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja. 2.  Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne smejo proizvajati niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi. 3.  Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene, kakor je destilacija ali proizvodnja piquette, sta prepovedana. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne šteje za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi primerne pristne trgovske kakovosti. 4.  Piquette se lahko, kadar njegovo proizvodnjo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v vinarjevi družini. 5.  Vse fizične in pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, jih morajo umakniti pod nadzorom in pogoji, ki jih je treba določiti po postopku iz člena 104(1). Sprememba 282 PRILOGA VII, TOČKA (A) (a) za vinsko leto 2008/2009 (proračunsko leto 2009): 430 milijonov EUR, (a) za vinsko leto 2009/2010 (proračunsko leto 2009): 510 000 000 EUR, Sprememba 283 PRILOGA VII, TOČKA (B) (b) za vinsko leto 2009/2010 (proračunsko leto 2010): 287 milijonov EUR, (b) za vinsko leto 2010/2011 (proračunsko leto 2010): 337 000 000 EUR, Sprememba 284 PRILOGA VII, TOČKA (C) (c) za vinsko leto 2010/2011 (proračunsko leto 2011): 184 milijonov EUR, (c) za vinsko leto 2011/2012 (proračunsko leto 2011): 223 000 000 EUR, Sprememba 285 PRILOGA VII, TOČKA (D) (d) za vinsko leto 2011/2012 (proračunsko leto 2012): 110 milijonov EUR, črtano Sprememba 286 PRILOGA VII, TOČKA (E) (e) za vinsko leto 2012/2013 (proračunsko leto 2013): 59 milijonov EUR. črtano Sprememba 287 PRILOGA VIII Ta priloga je črtana.