Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Madžarske, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (8937/2007 – KOM(2006)0765 – C6-0153/2007 – 2006/0254(AVC))
– ob upoštevanju prošnje Sveta za privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) v povezavi s členom 310 in drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES (C6-0153/2007),
– ob upoštevanju členov 75, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A6-0274/2007),
1. da privolitev k sklenitvi Protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ljudske demokratične republike Alžirije.
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju ES-Moldavija *
186k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0009 – C6-0103/2007 – 2007/0003(CNS))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0009)(1),
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Moldavijo (9221/2004),
– ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133, 181a in tretjega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 101(2) Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0103/2007),
– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0224/2007),
1. odobri sklenitev protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Moldavije.
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju ES-Ukrajina *
186k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0007 – C6-0102/2007 – 2007/0004(CNS))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0007)(1),
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Ukrajino (9108/2004),
– ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133, 181a in tretjega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 101(2) Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0102/2007),
– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0216/2007),
1. odobri sklenitev Protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ukrajine.
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju ES-Armenija *
187k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0113 – C6-0161/2007 – 2007/0041(CNS))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0113)(1),
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Republiko Armenijo (9257/2004),
– ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133, 181a in tretjega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 101(2) Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0161/2007),
– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0254/2007),
1. odobri sklenitev Protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Armenije.
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju ES-Azerbajdžan *
186k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Azerbajdžansko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0114 – C6-0160/2007 – 2007/0040(CNS))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0114)(1),
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Azerbajdžansko republiko (8924/2004),
– ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133, 181a in tretjega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 101(2) Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0160/2007),
– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0255/2007),
1. odobri sklenitev Protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Azerbajdžanske republike.
Sporazum o partnerstvu in sodelovanju ES-Gruzija *
187k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (KOM(2007)0098 – C6-0162/2007 – 2007/0046(CNS))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije (KOM(2007)0098)(1),
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Gruzijo (8916/2004),
– ob upoštevanju člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), členov 55, 57(2), 71, 80(2), 93, 94, 133, 181a in tretjega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 101(2) Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0162/2007),
– ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 43(1) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0256/2007),
1. odobri sklenitev Protokola;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gruzije.
Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene *
190k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o priporočilu za Sklep Sveta o pristopu Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 26. julija 1995, sestavljeni na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene (KOM(2007)0211 – C6-0168/2007 – 2007/0079(CNS))
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 92/49/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (KOM(2006)0924 – C6-0009/2007 – 2006/0289(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0924)(1),
– ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 47(2) in 55 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0009/2007),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0237/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Direktive 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/49/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2007/.../ES.)
Kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (Komisiji podeljena izvedbena pooblastila) ***I
188k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (KOM(2006)0926 – C6-0010/2007 – 2006/0293(COD))
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/68/ES o pozavarovanju, kar zadeva Komisiji podeljena izvedbena pooblastila (KOM(2006)0905 – C6-0017/2007 – 2006/0280(COD))
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (KOM(2006)0655 – C6-0376/2006 – 2006/0218(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0655)(1),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0376/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0242/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. .../2007.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti (KOM(2006)0565 – C6-0326/2006 – 2006/0180(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0565)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 285(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0326/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0181/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 1372/2007.)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (prenova) (KOM(2006)0576 – C6-0329/2006 – 2006/0187(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0576)(1),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0329/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0234/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. .../2007.)
Konvencija Združenih narodov o kodeksu vedenja linijskih konferenc (razveljavitev Uredbe Sveta (EGS) št. 954/79) ***I
190k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 954/79 o ratifikaciji ali pristopu držav članic h Konvenciji Združenih narodov o kodeksu vedenja linijskih konferenc (KOM(2006)0869 – C6-0059/2007 – 2006/0308(COD))
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3943/90, (ES) št. 66/98 in (ES) št. 1721/1999 (KOM(2006)0867 – C6-0054/2007 – 2007/0001(CNS))
– ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0054/2007),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0213/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Spremembe Parlamenta
Sprememba 1 ČLEN 1, TOČKA 2 A (novo) Člen 5 a (novo) (Uredba (ES) št. 601/2004)
2a.Vstavi se naslednji člen 5a:
"Člen 5a Obvestilo o nameri sodelovanja pri ribolovu krila
Vse pogodbenice, ki nameravajo loviti krila na območju Konvencije, o svoji nameri obvestijo sekretariat CCAMLR, in sicer najmanj štiri mesece pred rednim letnim zasedanjem CCAMLR neposredno pred obdobjem, ko nameravajo loviti."
Sprememba 2 ČLEN 1, TOČKA 2 B (novo) Člen 6, odstavek 3 (Uredba (ES) št. 601/2004)
2b.V členu 6 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
"3. Država članica zastave obvesti Komisijo vsaj štiri mesece pred rednim letnim zasedanjem CCAMLR o nameri ribolovnega plovila Skupnosti, da izvaja nov ribolov na območju Konvencije. Država članica temu obvestilu priloži čim več v nadaljevanju navedenih informacij, ki jih lahko zagotovi:
(a) vrsto predlaganega ribolova, skupaj s ciljnimi vrstami, načini ribolova, predlaganim ribolovnim območjem in minimalnimi količinami ulova, potrebnimi za donosen ribolov;
(b) biološke informacije iz izčrpnih raziskav/poizvedovanj, kot so informacije o razširjenosti, številčnosti in populaciji ter o opisu staleža;
(c) podrobnosti o odvisnih in sorodnih vrstah ter o verjetnosti, da predlagani ribolov kakor koli vpliva nanje;
(d) informacije iz drugega ribolova na tem območju ali podobnega ribolova kje drugje, ki bi lahko bile v pomoč pri oceni morebitnega donosa;
(e) če se bo pridneno vlečno orodje uporabilo v predlaganem ribolovu, potem je treba predložiti informacije o znanih in predvidenih učinkih tega orodja na občutljive morske ekosisteme, zlasti na bentos in bentoške skupnosti."
Sprememba 3 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 7 b, točka (a) (Uredba (ES) št. 601/2004)
(a) primerki vrste Dissostichus spp. se označujejo in izpuščajo po en primerek na tono mase svežega ulova v vsej sezoni v skladu s protokolom označevanja CCAMLR. Plovila prenehajo z označevanjem šele potem, ko je označenih 500 primerkov ali če zapustijo ribolovno območje, ko označijo po en primerek na tono mase svežega ulova;
(a) primerki vrste Dissostichus spp. se označujejo in izpuščajo po en primerek na tono mase svežega ulova v vsej sezoni v skladu s protokolom označevanja CCAMLR. Plovila prenehajo z označevanjem šele potem, ko je označenih 500 primerkov ali če zapustijo ribolovno območje, ko označijo Dissostichus spp. do določene stopnje;
Sprememba 4 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 7 b, točka (b) (Uredba (ES) št. 601/2004)
(b) program je usmerjen na primerke vseh velikosti, da se izpolnijo zahteve po označevanju enega primerka na tono mase svežega ulova. Vsi izpuščeni primerki se označijo dvakrat, izpusti pa zajamejo čim širše geografsko območje;
(b) program je usmerjen na primerke vseh velikosti, da se izpolnijo zahteve po označevanju enega primerka na tono mase svežega ulova. Vsi izpuščeni primerki se označijo dvakrat, izpusti pa zajamejo čim širše geografsko območje; na območjih, kjer se pojavljata obe vrsti Dissostichus ssp., je stopnja označevanja, kolikor je mogoče, v sorazmerju z vrsto in velikostjo primerkov Dissostichus spp. v ulovu.
Sprememba 5 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 7 b, točka (c) (Uredba (ES) št. 601/2004)
(c) vse oznake so jasno natisnjene z enotno serijsko številko in povratnim naslovom, tako da je v primeru ponovnega ulova označenega primerka mogoče izslediti izvor oznak;
(c) vse oznake so jasno natisnjene z enotno serijsko številko in povratnim naslovom, tako da je v primeru ponovnega ulova označenega primerka mogoče izslediti izvor oznak; od 1. septembra 2007 vse oznake za uporabo v raziskovalnem ribolovu izda sekretariat CCAMLR;
Sprememba 6 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 7 b, točka (e) (Uredba (ES) št. 601/2004)
(e) vsem ponovno ulovljenim primerkom se vzamejo biološki vzorci (dolžina, teža, spol, razvoj gonad), če je mogoče, se naredi digitalna fotografija, odvzamejo se jim otoliti in odstrani oznaka;
(e) vsem ponovno ulovljenim primerkom se vzamejo biološki vzorci (dolžina, teža, spol, razvoj gonad), naredi se digitalna fotografija ribe z datumom in uro, odvzamejo se jim otoliti in odstrani oznaka;
Sprememba 7 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 7 b, točka (g a) (novo) (Uredba (ES) št. 601/2004)
(ga) primerki vrste Dissostichus spp., ki so označeni in izpuščeni v vodo, se ne štejejo v kvoto omejitev ulova.
Sprememba 8 ČLEN 1, TOČKA 12 A (novo) Člen 26 a (Uredba (ES) št. 601/2004)
12a.Vstavi se naslednji člen 26a:
"Člen 26a Poročilo o opaženih plovilih
1.Če poveljnik ribiškega plovila z dovoljenjem na območju Konvencije opazi ribiško plovilo, potem, če je to mogoče, dokumentira kar največ informacij o opaženem plovilu, med njimi tudi:
(a) ime in opis plovila; (b) radijski klicni znak plovila; (c) registrsko številko in Lloyds/IMO številko plovila; (d) državo zastave plovila; (e) fotografije plovila za potrditev poročila; (f) vse druge ustrezne informacije o opaženih dejavnostih plovila. 2.Poveljnik poročilo z informacijami iz odstavka 1 čim prej posreduje svoji državi zastave. Država zastave taka poročila predloži sekretariatu CCAMLR, če opaženo plovilo opravlja nezakonite, neprijavljene in neregulirane (IUU) dejavnosti glede na standarde CCAMLR."
Sprememba 9 ČLEN 1, TOČKA 14 Člen 30, odstavek 1, točka (d) (Uredba (ES) št. 601/2004)
(d) da se plovila s seznama IUU, ki prostovoljno vstopajo v njihova pristanišča, pregledajo v pristanišču v skladu s členom 27;
(d) da plovila s seznama IUU nimajo vstopa v njihova pristanišča, razen zaradi spoštovanja zakonodaje, zaradi višje sile ali zaradi nudenja pomoči plovilom ali osebam na plovilih v nevarnosti ali stiski. Plovila, ki jim je dovoljen vstop, se pregledajo v skladu s členom 27;
(da) da se, kjer je takim plovilom dovoljen vstop: – kjer je ustrezno, preuči dokumentacija in druge informacije, skupaj z dokumentacijo o ulovu vrste Dissostichus spp., da bi preverili območje ulova, in da se, kjer izvora ni mogoče ustrezno preveriti, ulov zadrži ali se zavrne njegovo raztovarjanje ali pretovarjanje, ter – da se, kjer je mogoče, ulov zapleni, če se ugotovi, da je bil ulovljen v nasprotju z ohranjevalnimi ukrepi CCAMLR. Prepovedana je vsa podpora takšnim plovilom, skupaj z nenujno oskrbo z gorivom, obnovitvijo zalog in popravili.
Sprememba 10 ČLEN 1, TOČKA 15 Člen 30, odstavek 2, točki (a) in (b) (Uredba (ES) št. 601/2004)
(a) udeležba pri pretovarjanju ali skupnih ribolovnih aktivnostih s plovili, ki so navedena na seznamu plovil IUU, za ribiška plovila, spremljevalna plovila, matične ladje in tovorna plovila Skupnosti z odstopanjem od člena 11 Uredbe (EGS) 2847/93;
(a) kakršnakoli udeležba pri pretovarjanju ali skupnih ribolovnih aktivnostih s plovili, ki so navedena na seznamu plovil IUU, za ribiška plovila, spremljevalna plovila, plovila za oskrbo z gorivom, matične ladje in tovorna plovila Skupnosti z odstopanjem od člena 11 Uredbe (EGS) 2847/93;
(b) raztovarjanje ali pretovarjanje za plovila, ki so navedena na seznamu plovil IUU in prostovoljno vstopajo v pristanišča;
Sprememba 11 ČLEN 1, TOČKA 15 A (novo) Člen 31 (Uredba (ES) št. 601/2004)
15a.Člen 31 se nadomesti z naslednjim:
"Člen 31 Program za spodbujanje državljanov pogodbenic k ravnanju v skladu z ohranjevalnimi ukrepi CCAMLR
1.Brez poseganja v nadrejeno odgovornost države zastave, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe ob upoštevanju svoje zakonodaje: (a) da se ugotovi, ali fizične ali pravne osebe pod njihovo jurisdikcijo sodelujejo pri aktivnostih IUU, opisanih v členu 28; (b) da lahko sprejmejo potrebne ukrepe pri ugotovljenih aktivnostih iz točke (a); in (c) da lahko sodelujejo z namenom izvajanja ukrepov iz točke (a). V ta namen ustrezni organi držav članic sodelujejo pri izvajanju ohranjevalnih ukrepov CCAMLR in spodbujajo k sodelovanju ribolovna podjetja pod svojo jurisdikcijo.
2.Države članice za pomoč pri izvajanju tega ohranjevalnega ukrepa sekretariatu CCAMLR ter pogodbenicam in nepogodbenicam, ki sodelujejo s CCAMLR, za namene izvajanja sistema ribolovne dokumentacije za Dissostichus spp. pravočasno predložijo poročilo o ukrepih, uvedenih v skladu z odstavkom 1, kopijo pa pošljejo Komisiji."
Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji o Europolu z dne 26. julija 1995 *
187k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o priporočilu za Sklep Sveta o pristopu Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 26. julija 1995, sestavljeni na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) (KOM(2007)0215 – C6-0169/2007 – 2007/0076(CNS))
Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 29. maja 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah *
188k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o priporočilu za Sklep Sveta o pristopu Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 29. maja 2000, ki jo je Svet sklenil v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (KOM(2007)0213 – C6-0158/2007 – 2007/0080(CNS))
Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 17. junija 1998 o prepovedi vožnje *
188k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o priporočilu za Sklep Sveta o pristopu Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 17. junija 1998, sestavljeni na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o prepovedi vožnje (KOM(2007)0214 – C6-0155/2007 – 2007/0075(CNS))
Pristop Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 26. maja 1997 o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije *
188k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o priporočilu za Sklep Sveta o pristopu Bolgarije in Romunije h Konvenciji z dne 26. maja 1997, sestavljeni na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (KOM(2007)0218 – C6-0156/2007 – 2007/0072(CNS))
– ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 10. marca 2005,
– ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0229/2007),
1. se odloči spremeniti svoj Poslovnik, kot sledi;
2. opozarja, da bo sprememba začela veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.
Izvirno besedilo
Spremembe
Sprememba 1 Člen 204 a (novo)
Člen 204a Popravki 1.Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kjer je to primerno, pristojnemu odboru predloži osnutek popravka.
2.Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.
3.Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.
4.Popravek se objavi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali vsaj štirideset poslancev najkasneje v oseminštiridesetih urah po objavi ne zahteva glasovanja o popravku, se šteje, da je sprejet. Če popravek ni sprejet, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru, ki lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.
5.Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporabljajo členi 66(3), 67 in 68.
Uporaba in razlaga Poslovnika Parlamenta (sprememba člena 201 Poslovnika Parlamenta)
255k
38k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o spremembi člena 201 Poslovnika Parlamenta o uporabi in razlagi Poslovnika (2006/2192(REG))
– ob upoštevanju predloga spremembe svojega Poslovnika (B6-0166/2006),
– ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0230/2007),
1. se odloči spremeniti svoj Poslovnik, kot sledi;
2. opozarja, da bo sprememba začela veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.
Izvirno besedilo
Spremembe
Sprememba 1 Člen 201, odstavek 1
1. V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago poslovnika lahko predsednik ne glede na prejšnje odločitve zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.
1. V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.
Predsednik lahko zadevo pošlje pristojnemu odboru tudi, kadar je v skladu s členom 166 sproženo vprašanje pravilnosti postopka.
Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.
Posvetovanje o zaščiti imunitete in privilegijev Alessandre Mussolini
183k
33k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o posvetovanju o zaščiti imunitete in privilegijev Alessandre Mussolini (2006/2301(IMM))
– ob upoštevanju zahteve sodnice za predhodno zaslišanje Anne Marie Pagliari, da Evropski parlament odloči, ali je mogoče priznati poslansko imuniteto Alessandri Mussolini za izjave, ki jih je podala o Giuseppeju Pisanuju, za katere je slednji pričel civilni postopek pred Okrožnim sodiščem v Rimu, v katerem zahteva odškodnino zaradi obrekovanja (postopek št. R.G. 54191/05), z dne 24. julija 2006, na plenarnem zasedanju pa je bila razglašena dne 16. novembra 2006,
– po zaslišanju Alessandre Mussolini v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju člena 8 in 9 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),
– ob upoštevanju člena 68 Ustave Italijanske republike,
– ob upoštevanju člena 3 italijanskega Zakona št. 140 z dne 20. junija 2003,
– ob upoštevanju členov 6(1) in 7(13) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0251/2007),
1. meni, da poslanska imuniteta po členih 9 in 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ter, kolikor velja za ta primer, členu 68 Italijanske ustave, v celoti zajema izjave, ki jih je podala Alessandra Mussolini, zato sklene, da zaščiti njeno imuniteto in privilegije;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznim organom Republike Italije.
– ob upoštevanju zahteve, ki jo je Ashley Mote vložil dne 4. maja 2007 za zaščito svoje imunitete v zvezi s kazenskim postopkom pred sodiščem Združenega kraljestva, na plenarnem zasedanju pa je bila razglašena dne 10. maja 2007,
– po zaslišanju Ashleyja Motea v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju člena 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),
– ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0250/2007),
A. ker člen 10 Protokola o privilegijih in imunitetah določa, da "Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo: (a) na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države";
B. ker je bil zadevni kazenski postopek proti Ashleyu Moteu sprožen na ozemlju Združenega kraljestva,
C. ker poslanci parlamenta Združenega kraljestva ne uživajo imunitete pred kazenskim pregonom,
D. ker Ashley Mote torej nima imunitete, ki bi jo bilo mogoče zaščititi,
E. ker okoliščine ne predstavljajo upravne ali druge ovire za prosto gibanje poslanca do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj,
1. sklene, da ne zaščiti imunitete in privilegijev Ashleyja Motea;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznim organom Združenega kraljestva.
Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru [1964] PSES 195 in zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] PSES 2391.
Predlog spremembe proračuna št. 4/2007
195k
35k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu spremembe proračuna št. 4/2007 Evropske unije za proračunsko leto 2007, oddelek III - Komisija (10966/2007 – C6-0195/2007 – 2007/2072(BUD))
– ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 37 in 38,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, ki je bil dokončno sprejet dne 14. decembra 2006(2),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.(3),
– ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 3/2007 Evropske unije za proračunsko leto 2007, ki ga je Komisija predložila dne 13. aprila 2007 (SEK(2007)0476),
– ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 4/2007, ki ga je Svet pripravil dne 18. junija 2007 (10966/2007 – C6-0195/2007),
– ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0268/2007),
A. ker je treba izvesti prilagoditve, da se bodo lahko potrebna proračunska struktura in odobritve potrebnih sredstev za financiranje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost upoštevala in izvajala v proračunu Evropske unije za leto 2007,
B. ker ta predlog spremembe proračuna nadalje predvideva spremembe proračunske strukture zaradi razširitve mandata Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter tudi spremembe načrta delovnih mest treh drugih agencij: Eurojusta, Evropske agencije za temeljne pravice in Frontexa,
C. ker je namen predloga spremembe proračuna št. 4/2007 formalna vključitev teh proračunskih virov v proračun za leto 2007,
1. je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 4/2007;
2. opozarja, da se sredstva za izvajalske agencije izplačujejo iz operativnega proračuna zadevnega programa;
3. odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 4/2007;
4. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o Posebnem poročilu št. 9/2006 Evropskega računskega sodišča o odhodkih Komisije, Parlamenta in Sveta za prevajanje (2007/2077(INI))
– ob upoštevanju Posebnega poročila št. 9/2006 Evropskega računskega sodišča o odhodkih Komisije, Parlamenta in Sveta za prevajanje z odgovori institucij(1),
– ob upoštevanju prvega pododstavka člena 248(4), člena 276(3) in člena 280(5) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0215/2007),
Spoštovanje večjezičnosti
1. meni, da je večjezičnost ključna značilnost Evropske unije, ki poudarja kulturno in jezikovno raznolikost ter zagotavlja enako obravnavanje državljanov Unije; meni, da večjezičnost državljanom zagotavlja pravico, da se z institucijami EU sporazumevajo v katerem koli uradnem jeziku, kar omogoča tem državljanom, da uveljavljajo svojo pravico do demokratičnega nadzora; ugotavlja, da istočasno jezikovne službe institucij EU pripomorejo k temu, da ostajajo te institucije odprte in pregledne za državljane Evrope;
2. meni, da predstavlja pojem "nadzorovane popolne večjezičnosti", določen v njegovih Pravilih ravnanja o večjezičnosti(2), edino sredstvo za ohranjanje stroškov v sprejemljivih proračunskih mejah, ob ohranjanju enakosti med poslanci in državljani;
3. obžaluje, da je vedno več dokumentov in sporočil, zlasti kompromisnih predlogov sprememb, ali na primer prilog k poročilom, vloženih v času glasovanja v odborih le v enem jeziku;
Stroški prevajanja
4. poudarja, da skupni stroški vseh jezikovnih služb institucij EU, tj. prevajanja in tolmačenja, predstavljajo le 1 % celotnega proračuna EU;
5. ugotavlja, da je Komisija v letu 2005 prevedla 1 324 000 strani (1 450 prevajalcev), Parlament 1 080 000 strani (550 prevajalcev) in Svet 475 000 strani (660 prevajalcev);
6. je presenečen, da institucije doslej niso izračunale niti svojih skupnih stroškov prevajanja(3) niti svojih stroškov na stran; razen tega ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče (ERS) ocenilo skupne stroške prevajanja za leto 2003 na 414,2 milijona EUR (2005: 511 milijonov EUR), 214,8 milijona za Komisijo (2005: 257 milijonov EUR), 99 milijonov za Parlament (2005: 128 milijonov EUR), 100,4 milijona za Svet (2005: 126 milijonov EUR); za isto leto se je povprečni strošek na stran znašal 166,37 EUR (2005: 196,3 EUR); 150,2 EUR za Komisijo (2005: 194 EUR), 149,7 za Parlament (2005: 119 EUR), 251,8 za Svet (2005: 276 EUR);
7. s tem v zvezi pozdravlja dejstvo, da je uprava širitvi navkljub uspela znižati stroške prevajanja na stran;
8. je zaskrbljen zaradi ugotovitve ERS, da je produktivnost prevajalske službe Sveta nizka;
9. poziva institucije, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje produktivnost prevajalskih služb EU;
10. ugotavlja, da so cene, ki jih je Parlament plačal za samostojne prevajalce, v povprečju 12 % višje od cen, ki jih je plačala Komisija; je seznanjen z obrazložitvijo uprave, ki poudarja, da svobodni prevajalci Parlamenta pokrivajo večje število jezikov, da morajo ti prevajalci spoštovati krajše roke in zelo visoke kakovostne standarde;
11. pozdravlja dejstvo, da je Komisiji in Svetu po pridružitvi 10 novih držav članic EU v letu 2004 uspelo omejiti povečanje obsega prevodov in s tem zadržati višanje stroškov; ugotavlja, da je Parlament uvedel zamisel "nadzorovane popolne večjezičnosti", s čemer je omogočil ohranjanje ravni storitev ter nadzorovanje stroškov;
12. poziva tri institucije, naj uvedejo jasne in primerljive stroškovne parametre, da bi ugotovile skupne stroške prevajanja in ceno na stran; poudarja, da bilo treba tako izračunane zneske uporabiti ne le za proračunske namene, temveč tudi za osveščanje uporabnikov glede stroškov;
13. se strinja z načelom(4), da je treba dobesedne zapise s plenarnih zasedanj objaviti v obliki večjezičnega dokumenta, ki bo vseboval izjave govornikov v izvirnem jeziku, pri tem pa bodo posnetki razprav, skupaj s simultanim tolmačenjem v vse uradne jezike brezplačno na voljo splošni javnosti na zahtevo in v ustrezni tehnični obliki ter da je verodostojen samo izvirnik, saj s pravnega vidika tolmačenje ni ustno prevajanje; meni, da morajo poslanci biti upravičeni do takojšnjega dostopa do povzetkov razprav, prevedenih v svoj jezik, in imeti možnost njihovega takojšnjega nalaganja; meni tudi, da je treba sprejeti ukrepe za vzpostavitev digitalnega in iskanju pripravnega arhiva; zahteva, da generalni sekretar pripravi formalni predlog za izvajanje sklepa o načelu, ki bi vključeval klavzule proti zlorabi, ter, če je potrebno, ugotovi morebitne spremembe poslovnika (npr. člena 173) in drugih notranjih pravil, ki so potrebna za izvajanje predvidenega novega pristopa;
Kakovost prevodov
14. pozdravlja dejstvo, da je glede na merjenje zadovoljstva strank, ki ga je izvedlo ERS, kakovost in pravočasnost prevodov v jezike EU-15 (uradni jeziki petnajstih držav članic pred širitvama v letih 2004 in 2007) na splošno zadovoljivo, čeprav se v zvezi s tehnično in pravno terminologijo pojavljajo določene težave;
15. vendar je zaskrbljen glede občutno nižje kakovosti prevodov v jezike EU-10 (prevodi v uradne jezike desetih držav članic, ki so pristopile leta 2004) v nekaterih institucijah leta 2004, zlasti zaradi pomanjkanja usposobljenih prevajalcev; ugotavlja, da se je Komisija medtem že lotila te težave in da so vse institucije s pomočjo držav članic uspešnejše pri zaposlovanju usposobljenih prevajalcev;
16. poziva Komisijo, naj pripravi kritičen pregled neuspešnosti EPSO pri zaposlovanju potrebnega osebja iz držav EU-10;
17. na splošno meni, da morajo institucije sprejeti potrebne ukrepe za zagotavljanje visoke kakovosti prevodov; zato poziva svojo upravo, Svet in Komisijo, da poročajo o sprejetih ukrepih za nadzor in izboljšanje kakovosti prevodov pravočasno za postopek za podelitev razrešnice za leto 2006;
18. poziva institucije, da oblikujejo orodja za merjenje uporabnikovega zadovoljstva; poleg tega poziva, naj se redno izvajajo naključne kontrole kakovosti in merjenje uporabnikovega zadovoljstva;
Postopki za upravljanje zahtev za prevod
19. ugotavlja, da je ERS izrazilo kritiko nad dvoumnimi postopki zahtev za prevod ter nejasnimi smernicami o tem, katere dokumente je treba prevesti in katerih ne;
20. s tem v zvezi pozdravlja pripravljenost Komisije, da za leto 2006 preuči postopek odobritve in preverjanja zahtevkov za prevod; prav tako pozdravlja dejstvo, da je Svet leta 2003 uvedel seznam osrednjih dokumentov in tako omejil prevajanje drugih besedil;
21. priporoča večjo uporabo dokumentov, ki imajo omejeno dolžino, in pisnih povzetkov;
22. spodbuja parlamentarne odbore in delegacije, kadar koli je mogoče, da besedila zagotavljajo le v jezikih članov odbora in delegacij ter njihovih namestnikov, in meni, da je treba druge jezikovne različice zagotavljati le na zahtevo;
23. poudarja pomen odborov, delegacij in političnih skupin pri pripravi mesečnih napovedi v zvezi s prevajanjem(5); poudarja, da bi bilo treba v zameno uporabnike obveščati o stroških, ki nastanejo zaradi njihovih zahtev za prevode;
Učinkovitost prevajalskega postopka
24. poziva institucije, da razvijejo kakovostne in količinske kazalce uspešnosti, da bi olajšali spremljanje prevajalskih postopkov v upravljavske namene;
25. obžaluje, da prevajalske službe prevajalskih orodij še ne uporabljajo sistematično; zato poziva svojo upravo, naj sprejme potrebne ukrepe, ki zagotavljajo sistematično uporabo takšnih orodij, zlasti sistemov prevajalskih spominov (t.j. Euramis), pri katerih obstaja velika možnost ponovne uporabe in s tem kvalitativne koristi;
26. poziva Parlament, Svet in Komisijo, da učinkovito in uspešno uporabljajo notranje in zunanje vire, kot so podatkovne zbirke, računalniško prevajanje, delo na daljavo in zunanje prevajanje;
27. pozdravlja izboljšanje medinstitucionalnega sodelovanja med prevajalskimi službami različnih institucij, zlasti oblikovanje skupne terminološke podatkovne baze, razvoj skupnih prevajalskih spominov in delitev virov s projektom za uravnavanje obsega dela;
o o o
28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.
V skladu z mnenjem Računskega sodišča skupni stroški vključujejo prevajalce, tajnike, vodstvo, uslužbence prevajalske službe, enoto za načrtovanje, poslopja, informacijsko tehnologijo in upravljanje kadrov (torej usposabljanje).
– ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji (KOM(2005)0097) in Sporočila Komisije o skupni metodologiji EU za presojo administrativnih stroškov, ki izhajajo iz zakonodaje (KOM(2005)0518),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom "Priloga k sporočilu o skupni metodologiji za presojo administrativnih stroškov, ki izhajajo iz zakonodaje: Okvir predlagane skupne metodologije EU in poročilo o pilotni fazi (april – september 2005)", (SEK(2005)1329),
– ob upoštevanju sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom "Čas za višjo prestavo – Novo partnerstvo za rast in delovna mesta" (KOM(2006)0030),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o presoji vplivov zakonodaje Skupnosti in postopka posvetovanja(1),
– ob upoštevanju poročila Komisije o boljši pripravi zakonodaje 2004 (KOM(2005)0098),
– ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 13. marca 2006 o politiki MSP za rast in zaposlovanje, na osnovi Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – Moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje "(KOM(2005)0551),
– ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji" (KOM(2006)0689),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z naslovom "Merjenje administrativnih stroškov in zmanjšanje administrativnih obremenitev v Evropski uniji" (KOM(2006)0691),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Akcijskem programu za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji (KOM(2007)0023),
– ob upoštevanju pilotnega projekta z naslovom "Zmanjševanje upravnih bremen" (proračun EU 2007, člen 26 01 08),
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravne zadeve (A6-0275/2007),
A. A ker je vprašanje zmanjševanja z zakonodajo predpisanih upravnih stroškov eden izmed najpomembnejših vidikov splošnega cilja boljše pravne ureditve,
B. ker je treba oblikovati prilagodljivo in povezano sodelovanje med parlamentarnimi odbori o zadevah, ki imajo lahko velik vpliv na izvrševanje proračuna Evropske unije,
C. ker je poslanstvo njegovega Odbora za proračunski nadzor državljanom Evropske uniji zagotoviti učinkovito zbiranje in porabo sredstev skladov EU ter njihovo pravilno porazdelitev med naloge, ki jih mora EU opraviti; ker uresničevanje tega cilja zahteva od Odbora, da razvije moderen, učinkovit in uspešen javni sistem odgovornosti EU, ki lahko zagotovi zanesljivo izvrševanje proračuna, boljše upravljanje in jasno odgovornost,
D. ker je treba zakonodajne stroške, katerih del tvorijo upravne obveznosti, analizirati v širšem kontekstu, ki zajema gospodarske, socialne in okoljske stroške ter koristi zakonodaje, kot ključni deli boljše pravne ureditve pa bi morali biti upoštevani tudi takšni redni pregledi in integrirana analiza,
E. ker so stroški izpolnjevanja obveznosti vsi stroški izpolnjevanja obveznosti zakonodaje, z izjemo neposrednih finančnih stroškov in dolgoročnih posledic, in jih lahko v kontekstu standardnega modela stroškov razdelimo na stvarne stroške izpolnjevanja obveznosti in upravne stroške,
F. ker so upravni stroški opredeljeni kot stroški podjetij, prostovoljcev, javnih oblasti in državljanov, ki opravljajo splošne pravne obveznosti za zagotavljanje informacij o njihovem delu ali izdelkih, tako za javne oblasti, kot za zasebne stranke,
G. ker je Evropsko računsko sodišče večkrat izjavilo, da na podlagi svojih rezultatov revizije meni, da so eden glavnih razlogov za nepravilnosti povezana pravila in uredbe, ki ne dovoljujejo primernega upravljanja tveganj in močno ovirajo zakonito in pravilno porabo sredstev EU,
H. ker lahko predlagani akcijski program za zmanjševanje upravnih bremen v EU zmanjša upravno breme za 25 % do leta 2012, zajema pa tudi zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajno breme, ki lahko vodi k srednjeročnemu povečanju stopnje BDP v EU za približno 1,4 % ali 150 milijard EUR(2),
I. ker je Evropski svet dne 8. in 9. marca 2007 sklenil, da bo na podlagi pregleda, ki ga bo opravila Komisija, spomladi 2008 premislil ali so potrebni nadaljnji ukrepi ob upoštevanju različnih možnosti, vključno s skupino neodvisnih strokovnjakov, ki bodo institucijam svetovali o njihovem delu za doseganje boljše pravne ureditve,
J. ker je Evropski svet z dne 8. in 9. marca 2007 podprl namen Komisije, da kot pilotni projekt oblikuje neodvisni strokovni odbor, ki bo Komisiji in državam članicam pomagal pri izvajanju akcijskega programa za zmanjševanje upravnih bremen,
K. ker je zmanjševanje upravnega bremena pomemben ukrep za pospeševanje evropskega gospodarstva, zlasti z vplivom, ki ga ima na mala in srednje velika podjetja (MSP),
L. ker je zakonodaja temelj pravilno delujočih družb, ob upoštevanju družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikov, in enakovredno ocenjuje njihovo vrednost,
1. pozdravlja Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje(3) in poziva Svet, Komisijo in Parlament, da ga uresničujejo;
2. opozarja, da protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen k Pogodbi o ES, predvideva, da bi morala Komisija "ustrezno upoštevati, da je treba vsako finančno ali administrativno breme Skupnosti, nacionalnih vlad, lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov čim bolj zmanjšati in obdržati v sorazmerju z zastavljenim ciljem";
3. se strinja, da je zakonodajno okolje, v katerem poslujejo podjetja, odločilno za konkurenčnost podjetij, trajnostno rast in zaposlovanje, ter da bi moral biti pomemben cilj politike EU zagotavljanje, da je sedanje in prihodnje zakonodajno okolje transparentno, jasno, učinkovito in na splošno visokokakovostno;
4. poudarja pomen neomejene uporabe načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri sprejemanju zakonodaje Skupnosti;
5. meni, da je stalno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi pomemben dejavnik pri preverjanju zakonodajnih predlogov; poudarja, da bi moralo posvetovanje vključevati vse zadevne skupine s posebnim poudarkom na tistih, ki nosijo razmeroma večje breme, ki izhaja iz zakonodaje, in da bi morala biti izbira skupin, s katerimi potekajo posvetovanja, pregledna in uravnotežena; nadalje poudarja, da bi moral biti postopek posvetovanja v celoti upoštevati določbe pogodbe v zvezi z vlogo socialnih partnerjev iz člena 138 in tudi načela iz sporočila Komisije z naslovom "Krepitvi kulture posvetovanja in dialoga naproti – splošna načela in minimalni standardi za posvetovanje Komisije z (KOM(2002)0704), ki od Komisije zahteva zagotovilo, da imajo zadevne strani možnost izraziti svoja mnenja;
6. nadalje poudarja, da bi se bilo treba z manjšimi akterji aktivno posvetovati, ker preprosto niso sposobni konkurirati multinacionalkam in velikim korporacijam ali organizacijam, ki imajo sredstva za najem dragih lobistov in svetovalcev, ki posredujejo pritožbe na krivice, ki se jim dogajajo;
7. meni, da je pri zmanjševanju upravnih bremen za podjetja in državljane pomembno, da se Komisija naknadno posvetuje s ciljnimi skupinami, da določi kako učinkovito so bila upravna bremena zmanjšana;
8. s tega vidika poudarja potrebo po dostopnosti obstoječih spletnih portalov za vse evropske državljane, podjetja ali NVO v vseh uradnih jezikih EU, da se zagotovita kar največja dostopnost in vpliv;
9. pozdravlja poudarek, ki je bil dan zgodnjemu posvetovanju z interesnimi skupinami, vključno s socialnimi partnerji, MSP, organi pregona in NVO; poudarja vlogo socialnega dialoga kot uporabnega instrumenta, ki z vključevanjem vseh akterjev v proces sprejemanja odločitev in njihovega izvajanja zagotavlja boljšo uravnoteženost interesov ter tako boljše upravljanje na evropski ravni; poudarja, da morajo "vsi akterji" vključevati tiste, ki delajo v MSP, kot je bilo določeno v Listini MSP ter dogovorjeno na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000; poziva Komisijo, da sprejme pobude za razširitev in okrepitev socialnega dialoga na evropski ravni in na podlagi rezultatov nadaljuje z izboljšanjem socialnih standardov, tako da pri tem upošteva potrebo po ohranitvi delovnih mest;
10. poziva Komisijo, naj poroča o svojih trenutnih pobudah za zagotavljanje neposrednega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi; meni, da je pomembno tudi, da Komisija izvede naknadno oceno, ki prikazuje dosežene rezultate;
11. poziva Komisijo, da ob predlaganju nove zakonodaje predstavi višino stroškov izvajanja in nadzorovanja predlagane zakonodaje; trdi, da bi morala Komisija za osnovo vzeti skupne stroške, ki nastanejo zaradi zadevne zakonodaje;
12. poudarja, da rezultat poenostavitve in posodobitve obstoječe zakonodaje ne bi smela biti deregulacija, slabša zakonodaja na področju zdravja in varnosti ali odprava osnovnih socialnih standardov; poziva Komisijo, da zagotovi, da bo zakonodaja še naprej izboljševala socialne standarde, pri čemer pa se ne bo poslabšala konkurenčnost podjetij; meni, da je eden izmed pomembnih načinov izboljševanja socialnih standardov zmanjševanje stopnje brezposelnosti in sicer s spodbujanjem zakonodajnega okolja, ugodnega za nastanek podjetij in delovnih mest;
13. meni, da je zelo pomembno preprečiti vse nepotrebne prenatrpanosti ali dodajanja k zakonodaji držav članic; poziva Komisijo, da pri izdajanju uredb in direktiv to upošteva; odločno poudarja, da mora Komisija jasno izrazi katere so najnižje zahteve uredb in direktiv;
14. pričakuje, da bi morale države članice pri povečevanju stopnje zahtev in nadzornih ukrepov, ki presegajo najnižje zahteve, določene z zakonodajo Skupnosti, to sporočiti in navesti v nacionalni zakonodaji ali izvedbenih ukrepih; poziva Komisijo, naj spremlja države članice glede nepotrebnih upravnih bremen, ki izhajajo iz izvedbenih ukrepov in nacionalne zakonodaje;
15. poziva Komisijo, da v okviru zgoraj navedenega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje sprejme ciljno usmerjeno in premišljeno zakonodajo s predvidljivimi rezultati, ki bo z ustreznimi spodbudami pripomogla h zagotovitvi ugodnega okolja za podjetja, odpravila odvečne stroške in postopke, odstranila ovire za prilagajanja in inovacije ter na splošno zagotovila pravno varnost;
16. poziva Komisijo, da ob predlaganju nove zakonodaje predstavi upravno breme, ki ga ta nalaga različnim gospodarskim, družbenim in okoljskim sektorjem v primerjavi z enakimi sektorji izven EU; predlaga, da je temu treba posvetiti posebno pozornost znotraj na novo predlaganega testiranja konkurenčnosti, ki je sestavni del presoje vplivov;
17. poziva Komisijo, da Parlamentu predstavi "projekt testiranja konkurenčnosti", ki je trenutno še v pripravi, da bi omogočili izmenjavo mnenj pred začetkom njegovega izvajanja;
18. poudarja, da morajo Komisija, države članice in Parlament sodelovati in se zavezati h skupni in celoviti strategiji za spodbujanje boljše priprave zakonodaje, da bi okrepile partnerstvo za rast in delovna mesta, zlasti z revizijo različnih nacionalnih zakonodajnih okvirov in vključitvijo izkušenj, ki so se izkazale kot najboljše; poziva Komisijo, da spoštuje različne prakse in nacionalne strategije, ki so jih sprejele države članice, če te izvajajo evropske direktive na področju zaposlovanja in socialne zaščite s skupnimi sporazumi ali z zakonodajo;
19. poudarja pomen boljšega izvajanja in uveljavljanja obstoječe zakonodaje v vseh državah članicah ter poziva h hitrim postopkom o ugotavljanju kršitev, da bi se zagotovilo enake pogoje delovanja; poziva Komisijo in države članice, da izboljšajo mehanizme za opredeljevanje zakonodaje, ki jo je treba poenostaviti;
20. podpira Akcijski program Komisije za zmanjševanje upravnih bremen v EU, cilj katerega je izmeriti upravne stroške podjetij v Evropi in znižanje upravnega bremena za 25 % do leta 2012;
21. ugotavlja, da se strategija 25 % znižanja nanaša na upravno breme za podjetja, zlasti na nepotrebno breme, in se, kot navaja Komisija, ne sme razumeti kot deregulacija;
22. v celoti podpira pobudo Komisije, vendar bo istočasno spremljal, da pristop ne bo vplival na zakonodajne cilje;
23. poudarja potrebo po skrajšanem postopku za učinkovito znižanje upravnega bremena za 25 % do leta 2013; poudarja, da bi morala Parlament in Svet v celoti podpirati poenostavitev delovnih postopkov;
24. zato podpira predlog Komisije za hitro ukrepanje, ki zadeva ukrepe Komisije ter skupne in samostojne predloge; poziva Komisijo, naj izkoristi izkušnje držav članic, ki so že izvedle izhodiščne meritve, da uvede nadaljnje hitro ukrepanje;
25. ugotavlja opredelitev 13 prednostnih področij v zgoraj navedenemu akcijskem programu Komisije o razlogih, da je na teh področjih mogoče najti 80 % skupnega upravnega bremena; poudarja, da ta ocena temelji na nacionalnih izkušnjah in meritvah(4); se strinja s Komisijo o pragmatičnosti tega pristopa, vendar meni, da bi ga bilo treba razumeti kot prvo fazo;
26. zato podpira namero Komisije o razširitvi akcijskega programa na druga področja, ki še niso vključena; pričakuje, da bo Komisija vključila opredelitev vseh nadaljnjih upravičenih zmanjšanj bremen v svojo strategijo zunanjega izvajanja za dejanske meritve zunanjih svetovalcev;
27. meni, da uvedba Akcijskega programa Skupnosti za zmanjševanje upravnega bremena posledično pomeni, da mora Komisija razporediti zadostna sredstva in odobritve; zato se strinja, da so službe Komisije v ta namen do sedaj namenile približno 19,6 milijona EUR, brez DDV; vendar poziva Komisijo, naj Odboru za proračun poroča iz katerih proračunskih postavk so bile odvzete odobritve, v kolikšni meri to vpliva na druge politike, kako in kdaj bodo sredstva porabljena in kakšna pravna podlaga opravičuje to porabo;
28. poudarja, da bi morala Komisija, če meni, da ne more razporediti zadostnih sredstev in odobritev znotraj sedanjega upravnega okvira, določiti in sporočiti možne rešitve za reševanje teh problemov proračunskemu organu;
29. poudarja, da bi se moralo 25 % znižanje odražati neto znižanje obremenitev; zato poudarja, da je treba upravno breme vključiti od nove uredbe leta 2008 dalje, upoštevati pa ga je treba tudi v končni oceni leta 2012; poudarja, da se 25 % znižanje na 13 prednostnih področjih lahko obravnava le kot cilj bruto znižanja; poudarja, da sedanji pristop zato ne more zagotoviti dejanskega 25 % znižanja za podjetja;
30. poziva Komisijo, da objavi in ustreznim odborom Parlamenta predstavi podrobne indikatorje napredka z natančnimi cilji, ki jih mora doseči in določi roke za izvajanje ukrepov, opredeljenih kot je potrebno za doseganje cilje 25 % znižanja do leta 2012, in vsako leto pristojnim odborom Parlamenta poroča o svojem napredku;
31. podarja, da se morajo Svet, Parlament in Komisija popolnoma obvezati in sprejeti politično odgovornost glede zniževanja upravnega bremena; prepričan je, da EU, brez podpore na politični ravni, ne more spremeniti svoje kulture priprave zakonodaje;
32. namerava v celoti uporabiti postopke presoje vplivov za določanje učinka predlogov sprememb na predloge ter poziva Svet, naj stori isto; poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno pomoč in strokovno znanje;
33. poziva Komisijo, da med izvajanjem smernic o presoji vplivov zagotovi, da bo študija o ekonomskih dejavnostih izboljšala kakovost dejanske presoje vplivov; vztraja, da je nujno, da so presoje vplivov pripravljene na temeljit, transparenten in uravnotežen način, ki bo v enaki meri upošteval socialne, ekonomske in okoljske vidike;
34. poudarja, da mora podporo na politični ravni spremljati izboljšana praksa iz upravljanja in izvajalskih ravni; zato poudarja, da mora biti vsak generalni direktorat (GD) seznanjen z nepotrebnimi upravnimi bremeni na njihovih političnih področjih z začetnim izhodiščnim merjenjem, in nadalje predlaga sistem, kot je na primer sposobnost notranje revizije vsakega GD Komisije, ki lahko svetuje in pomaga različnim generalnim direktorjem izboljševati in izvajati politike zmanjševanja ter posamezne cilje GD;
35. poziva Komisijo, naj poroča o svoji notranji organizacijski strukturi politike zmanjševanja upravnega bremena; poziva k primerjavi te strukture s strukturami, ki jih uporabljajo države članice, ki že izvajajo politiko zmanjševanja upravnega bremena;
36. poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost Odbora za presojo vplivov v postopkih presoje vplivov (IAB) do leta 2008; poziva Komisijo, naj pripravi natančno poročilo o vplivu IAB v primerjavi z vplivom neodvisnih svetovalnih teles v različnih državah članicah, in naj oceni največjo možno dodano vrednost resnično neodvisnega nadzora na evropski ravni;
37. predlaga, da se rezervirane odobritve v postavki 26 01 08 v proračunu EU za pilotni projekt zmanjševanja upravnega bremena namenijo za vzpostavitev neodvisne skupine izvedencev, v kateri morajo biti predstavniki vseh skupin zainteresiranih strani in ki bo v celoti spremljala izvajanje Akcijskega programa za zmanjševanje upravnega bremena v EU; poudarja, da to pomeni, da se neodvisni odbor izvedencev lahko osredotoči tudi na vse postopke vplivov, merjenja in zakonodajne predloge zunaj 13 prednostnih področij;
38. poudarja, da bi moralo biti imenovanje in delo te neodvisne skupine izvedencev v celoti pregledna ter da morajo člani skupine obvezno izpolniti izjavo o interesih;
39. je zadovoljen s podporo, ki sta jo Svet in Komisija namenila temu pristopu, kot je navedeno v odstavku 25 sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007; poudarja, da je to tudi v skladu a priporočili Nacionalnega sveta za nadzor standardov iz Nemčije (Nationaler Normenkonntrollrat), Odbora za boljšo pravno ureditev iz Združenega kraljestva ter nizozemskega Svetovalnega odbora za upravno breme v njihovem dokumentu o akcijskem programu Komisije(5);
40. nadalje predlaga, da zgoraj navedena neodvisna skupina izvedencev, poleg celotnega nadzora nad izvajanjem evropskega akcijskega programa, oceni tudi ugotovitve in rezultate posvetovanj preko interneta in na lokalni ravni; predlaga, da se takšni skupini dodeli dostop do presoje vplivov predlogov zmanjševanja preden jih sprejme Komisija;
41. poziva Komisijo, naj imenuje neodvisnega predstavnika podjetij za predsednika zgoraj navedene neodvisne skupine izvedencev, in da takšna skupina prične v celoti delovati septembra 2007; nadalje poziva, naj zunanje zainteresirane strani v zakonodajnem postopku, pa tudi neodvisni izvedenci in akademiki s področja zmanjševanja upravnega bremena predstavljajo druge člane skupine;
42. poziva Komisijo, naj neodvisni skupini omogoči tudi izraziti stališče o sprejetih ukrepih v letih 2006 in 2007 za oblikovanje politike zmanjševanja upravnega bremena;
43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam ter parlamentom držav članic.
Dokument o "Akcijskem programu Komisije za zmanjšanje upravnih bremen v Evropski uniji", 1. marec 2007.
Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ("Rim II") ***III
189k
40k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o skupnem besedilu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ("Rim II"), ki ga je odobril spravni odbor (PE-CONS 3619/2007 – C6-0142/2007 – 2003/0168(COD))
– ob upoštevanju skupnega besedila, ki ga je odobril spravni odbor (PE-CONS 3619/2007 – C6-0142/2007),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2003)0427)(2),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0083)(3),
– ob upoštevanju svojega stališča iz druge obravnave(4) o skupnem stališču Sveta(5),
– ob upoštevanju mnenja Komisije o spremembah skupnega stališča, ki jih je predlagal Parlament (KOM(2007)0126)(6),
– ob upoštevanju člena 251(5) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 65 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila delegacije Evropskega parlamenta v spravnem odboru (A6-0257/2007),
1. odobri skupno besedilo in opozarja na izjavi Sveta in Komisije, povezani s tem besedilom;
2. naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;
3. naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj po tem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;
4. naroči svojemu predsedniku, naj to zakonodajno resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007–2013) (16369/2/2006 – C6-0100/2007 – 2005/0042A(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (16369/2/2006 – C6-0100/2007),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0115)(2),
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0234)(3),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0184/2007)
– having regard to the trilateral declaration of Parliament, the Council and the Commission and the Commission declaration, both annexed hereto,
1. odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008 – 2013)
(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu št. 1350/2007/ES.)
TRISTRANSKA IZJAVA
Evropski parlament, Svet in Komisija:
–
soglašajo, da je treba drugemu programu ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007–2013) zagotoviti finančna sredstva, ki omogočajo njegovo popolno izvajanje;
–
opominjajo, da člen 37 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4) navaja, da proračunski organ in Komisija ne smeta preseči proračuna za več kot 5 %, razen v novih, objektivnih, dolgoročnih okoliščinah, za katere obstajajo posebni razlogi. Kakršno koli povečanje takih nihanj mora ostati v obstoječih zgornjih mejah zadevne postavke;
–
jamčijo pripravljenost za dobro premišljeno oceno posebnih potreb in okoliščin programa na področju zdravja v letnem proračunskem postopku.
IZJAVA KOMISIJE
1. Dne 24. maja 2006 je Komisija izdala spremenjen predlog o vzpostavitvi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007 - 2013)(5). V členu 7 je bila za obdobje od 2007 do 2013 predlagana referenčna vsota 365,6 milijonov EUR.
2. Zaradi zaostankov v zakonodajnem procesu je Komisija 23. marca 2007 obvestila organ za izvajanje proračuna, da je potrebno začetek izvajanja novega programa na področju zdravja preložiti na proračunsko leto 2008(6). Posledično je potrebno finančni okvir za nov program na področju zdravja 2008 - 2013 prilagoditi na višino 321,5 milijonov EUR.
3. Da se zagotovi maksimalna kontinuiteta ukrepov na področju zdravja, se bo vsota 44,1 milijona EUR v proračunskem letu 2007 porabila v sklopu trenutnega programa na področju zdravja(7). Skupen finančni okvir za ukrepe na področju zdravja, financirane iz programov, tako v obdobju 2007 - 2013 znaša 365,6 milijonov EUR.
Sklep št. 1768/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003-2008).
Merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro ***II
189k
33k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS o omejitvah pri trženju nekaterih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro (5665/1/2007 – C6-0114/2007 – 2006/0018(COD))
– ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (5665/1/2007 – C6-0114/2007),
– ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0069)(2),
– ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0218/2007),
1. sprejme skupno stališče;
2. ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;
3. naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;
4. naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila (KOM(2006)0423 – C6-0258/2006 – 2006/0143(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0423),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0258/2006),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju členov 51 in 53 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0153/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije║,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Prosti pretok varnih in zdravstveno ustreznih živil je pomemben vidik notranjega trga in znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in gospodarskim interesom.
(2) Pri uresničevanju politik Skupnosti je treba zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi ter okolja.
(3) Da se varuje zdravje ljudi, se mora varnost aditivov, encimov in arom, ki se uporabljajo v živilih za prehrano ljudi, oceniti, preden se dajo na trg Skupnosti.
(4) Uredba (ES) št. XXX/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o aditivih za živila](3), Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. YYY/2007 z dne … [o živilskih encimih](4) in Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. ZZZ/2007 z dne … [o aromah za živila in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi](5) določajo █merila in zahteve v zvezi z oceno in odobritvijo teh snovi.
(5) Zlasti se predvideva, da se aditivi za živila, živilski encimi in arome za živila, če je treba varnost slednjih oceniti v skladu z Uredbo (ES) št. ZZZ/2007, ne smejo dati na trg ali uporabiti v živilih za prehrano ljudi v skladu s pogoji iz vsakega od aktov sektorske živilske zakonodaje, razen če so vključeni v seznam odobrenih snovi Skupnosti.
(6)Preglednost pri proizvodnji in ravnanju s hrano je bistvena za zagotavljanje verodostojnosti pri potrošnikih.
(7) V zvezi s tem je primerno, da se vzpostavi skupen postopek Skupnosti za oceno in odobritev teh treh kategorij snovi, ki je učinkovit, časovno omejen in pregleden, tako da prispeva k njihovemu prostemu pretoku na trgu Skupnosti.
(8) Ta skupni postopek mora temeljiti na načelih dobrega upravljanja in pravne varnosti ter se mora izvajati v skladu s tema načeloma.
(9)Za odobritev v skladu s to uredbo bi morala biti izpolnjena tudi merila, določena v uredbah (ES) št. XXX/2007, (ES) št. YYY/2007 in (ES) št. ZZZ/2007.
(10) Ta uredba bo tako z določitvijo različnih faz postopka, rokov za te faze, vloge udeleženih strani in veljavnih načel dopolnila regulativni okvir v zvezi z odobritvijo snovi. Kljub temu je treba pri nekaterih vidikih postopka upoštevati posebne značilnosti vsakega od aktov sektorske živilske zakonodaje.
(11) V skladu z novim okvirom za oceno tveganja v zvezi z varnostjo živil, ki ga določa Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(6), mora biti dajanje snovi na trg odobreno šele po neodvisni znanstveni oceni tveganosti za zdravje ljudi, ki temelji na največji možni kakovosti. Tej oceni, za katero je odgovorna Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljevanju "agencija"), mora slediti odločitev o obvladovanju tveganja, ki jo sprejme Komisija v skladu z regulativnim postopkom, ki zagotavlja tesno sodelovanje Komisije in držav članic.
(12) Priznava se, da █le znanstvena ocena tveganja ne more zagotoviti vseh podatkov, na katerih mora temeljiti odločitev o obvladovanju tveganja, in da je trebaupoštevati druge zakonite dejavnike, ki so pomembni za obravnavano zadevo.
(13) Da so nosilci dejavnosti v zadevnih sektorjih in javnost obveščeni o veljavnih odobritvah, je treba odobrene snovi vključiti v seznam Skupnosti, ki ga pripravi, vzdržuje in objavi Komisija.
(14) Mrežno povezovanje med agencijo in organizacijami držav članic, ki delujejo na področjih dela agencije, je eno od osnovnih načel delovanja agencije. Zato lahko agencija pri pripravi mnenja uporabi mrežo na podlagi člena 36 Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe Komisije (ES) št. 2230/2004 z dne 23. decembra 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 178/2002 v zvezi z mrežo organizacij, ki delujejo na področjih dela Evropske agencije za varnost hrane(7).
(15) Skupni postopek odobritve snovi mora izpolnjevati zahteve po preglednosti in obveščanju javnosti, medtem ko mora predlagatelju zagotavljati pravico, da v ustrezno utemeljenih primerih in iz utemeljenih razlogov ohranja zaupnost nekaterih podatkov.
(16) V skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 178/2002 se Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(8) uporablja za dokumente, ki jih ima agencija.
(17) Člena 53 in 54 Uredbe (ES) št. 178/2002 vzpostavljata postopke za sprejetje nujnih ukrepov v zvezi z živili, ki imajo poreklo v Skupnosti ali so uvožena iz tretjih držav. Komisijo pooblaščata, da sprejme takšne ukrepe, kadar je verjetno, da živila pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in kadar takšnega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejme(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e).
(18) Zaradi učinkovitosti in poenostavitve zakonodaje bi bilo treba srednjeročno preveriti in se pri tem posvetovati z zainteresiranimi stranmi, ali je treba področje uporabe skupnega postopka razširiti na ostalo zakonodajo na področju živil.
(19) Ker države članice ciljev te uredbe zaradi razlik v nacionalnih zakonodajah in določbah ne morejo zadovoljivo doseči in se zato lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je opredeljeno v istem členu, ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego teh ciljev.
(20) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(9). Komisija bi se morala pri pripravi ukrepov, ki jih mora predložiti odboru iz navedenega sklepa, po potrebi posvetovati z zainteresiranimi stranmi.
(21)Zlasti bi bilo treba Komisijo pooblastiti za posodabljanje in spreminjanje seznama Skupnosti o aditivih za živila, živilskih encimih in aromah za živila, ki bodo uvedeni na podlagi te uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNA NAČELA
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa skupen postopek za oceno in odobritev (v nadaljevanju "skupni postopek") aditivov za živila, živilskih encimov, arom za živila in virov arom za živila, ki se uporabljajo ali so namenjeni za uporabo v ali na živilih (v nadaljevanju "snovi"), ki prispeva k boljšemu varstvu potrošnikov in javnemu zdravju ter prostemu pretoku hrane v Skupnosti.
Ta uredba se ne uporablja za proizvode, dovoljene na podlagi Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih(10).
2. Skupni postopek določa ureditev postopkov za posodobitev seznamov snovi, katerih trženje je odobreno v Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. XXX/2007, Uredbo (ES) št. YYY/2007 in Uredbo (ES) št. ZZZ/2007 (v nadaljevanju "sektorska živilska zakonodaja").
3. Merila, v skladu s katerimi se lahko snovi vključijo na seznam Skupnosti iz člena 2, vsebina Uredbe iz člena 7 in, če je primerno, prehodne določbe v zvezi s stalnimi postopki so določene v vsakem od aktov sektorske živilske zakonodaje.
Člen 2
Seznam Skupnosti za snovi
1. V skladu z vsakim od aktov sektorske živilske zakonodaje se snovi, ki so bile odobrene za dajanje na trg Skupnosti, vključijo na seznam, katerega vsebina je določena z navedeno zakonodajo (v nadaljevanju "seznam Skupnosti"). Seznam Skupnosti posodablja Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3). Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.
Snovi, vključene na seznam Skupnosti, lahko v skladu z zanje veljavnimi pogoji uporabljajo vsi nosilci živilske dejavnosti, če njihove uporabe ne omejuje člen 12(7).
2. "Posodobitev seznama Skupnosti" pomeni:
(
a) dodajanje snovi v seznam Skupnosti;
(
b) črtanje snovi iz seznama Skupnosti;
(
c) dodajanje ali spreminjanje pogojev, specifikacij ali omejitev, povezanih z vključenostjo snovi v seznam Skupnosti.
POGLAVJE II
SKUPNI POSTOPEK
Člen 3
Glavne faze skupnega postopka
1. Skupni postopek za posodobitev seznama Skupnosti se lahko začne na pobudo Komisije ali z zahtevkom. Zahtevek lahko vloži država članica ali zainteresirana stran, ki lahko zastopa več zainteresiranih strani, v skladu s pogoji, ki jih določajo izvedbeni ukrepi iz člena 9(1)(a) (v nadaljevanju "predlagatelj").
2. Komisija v skladu s členom 5 predhodno pridobi mnenje Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljevanju "agencija").
Kljub temu pridobi Komisija za posodobitve iz člena 2(2)(b) in (c) mnenje agencije le, če je verjetno, da bodo te posodobitve vplivale na█ zdravje ljudi.
3. Skupni postopek se konča tako, da Komisija v skladu s členom 7 sprejme uredbo o izvajanju posodobitve.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko Komisija konča skupni postopek in ne nadaljuje z načrtovano posodobitvijo v kateri koli fazi postopka, če oceni, da takšna posodobitev ni upravičena. Če je primerno, upošteva mnenje agencije, vse ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti in vse druge zakonite dejavnike, ki so pomembni za obravnavano zadevo.
V takšnih primerih Komisija objavi svojo odločitev, ob upoštevanju določb iz člena 12, in neposredno obvesti predlagatelja, pri čemer v pismu navede razloge, zaradi katerih meni, da posodobitev ni upravičena.
Člen 4
Začetek postopka
1. Komisija ob prejemu zahtevka za posodobitev seznama Skupnosti:
(
a) predlagatelju v pisni obliki potrdi prejem zahtevka v roku 14 delovnih dni od prejema;
(
b) █o zahtevku obvesti agencijo in jo prosi za mnenje.
Komisija da zahtevek na voljo Evropskemu parlamentu, državam članicam in zainteresiranim stranem.
2. Kadar Komisija začne postopek na lastno pobudo, o tem obvesti države članice ter to objavi in, če je primerno, prosi za mnenje agencijo.
Člen 5
Mnenje agencije
1. Agencija predloži mnenje v devetih mesecih po prejemu veljavnega zahtevka.
2. Agencija pošlje mnenje Komisiji, državam članicam in █predlagatelju. Mnenje se tudi objavi, ob upoštevanju določb iz člena 12.
Člen 6
Dodatni podatki v zvezi z oceno tveganja
1. █Če agencija od predlagateljev zahteva dodatne podatke, se lahko rok iz člena 5(1) podaljša. Po posvetovanju s predlagateljem agencija določi rok, v katerem se ti podatki lahko zagotovijo, in obvesti Komisijo o potrebnem dodatnem roku. Če Komisija ne ugovarja v osmih delovnih dneh od obvestila agencije, se rok iz člena 5(1) samodejno podaljša za dodatno obdobje.
2. Če dodatni podatki niso poslani v dodatnem roku iz odstavka 1, agencija dokončno oblikuje mnenje na podlagi že zagotovljenih podatkov.
3. Če predlagatelj predloži dodatne podatke na lastno pobudo, jih pošlje agenciji in Komisiji. V takšnih primerih agencija predloži mnenje v prvotnem roku, razen če za podaljšanje roka ne obstajajo posebni razlogi.
4. Agencija da dodatne podatke na voljo državam članicam.
Člen 7
Posodobitev seznama Skupnosti
V šestih mesecih po predložitvi mnenja agencije Komisija odboru iz člena 14(1) predloži osnutek uredbe o posodobitvi seznama Skupnosti, pri čemer upošteva mnenje agencije, vse ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti in vse druge zakonite dejavnike, ki so pomembni za obravnavano zadevo.
Komisija utemelji svoj osnutek uredbe in pojasni izhodišča, na katerih temelji.
Če osnutek uredbe ni v skladu z mnenjem agencije, Komisija pojasni razloge za svojo odločitev.
Uredba se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).
Člen 8
Dodatni podatki v zvezi z obvladovanjem tveganja
1. Če Komisija od predlagatelja zahteva dodatne podatke v zvezi z obvladovanjem tveganja, skupaj s predlagateljem določi rok, v katerem se ti podatki lahko zagotovijo. V takšnih primerih lahko Komisija podaljša rok iz člena 7 in o podaljšanju obvesti države članice.
2. Če dodatni podatki niso poslani v dodatnem roku iz odstavka 1, Komisija ukrepa na podlagi že zagotovljenih podatkov.
POGLAVJE III
DRUGE DOLOČBE
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 14(2) se najpozneje 24 mesecev po sprejetju vsakega od aktov sektorske živilske zakonodaje sprejmejo izvedbeni ukrepi za to uredbo, ki zadevajo zlasti:
(
a) vsebino, pripravo in predstavitev zahtevka iz člena 4(1);
(
b) ureditev preverjanja veljavnosti zahtevkov;
(
c) vrsto podatkov, ki morajo biti vključeni v mnenje agencije iz člena 5.
2. Da se sprejmejo izvedbeni ukrepi iz odstavka 1(a), se Komisija posvetuje z agencijo, ki v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe predstavi predlog v zvezi s podatki, potrebnimi za oceno tveganja za zadevne snovi.
Člen 10
Podaljšanje rokov
Komisija lahko roka iz člena 5(1) in člena 7 podaljša na lastno pobudo ali na zahtevo agencije, če je primerno in če narava obravnavane zadeve to upravičuje, brez poseganja v člen 6(1) in člen 8(1). V takšnih primerih Komisija █o podaljšanju in razlogih zanj obvesti predlagatelja in države članice.
Člen 11
Preglednost
Agencija zagotovi preglednost svojih dejavnosti v skladu s členom 38 Uredbe (ES) št. 178/2002. Takoj objavi zlasti svoja mnenja. Objavi tudi vsako zahtevo za mnenje in vsako podaljšanje roka v skladu s členom 6(1).
Člen 12
Zaupnost
1. █Podatki, ki jih zagotovijo predlagatelji, se kot zaupni █obravnavajo le, če lahko njihovo razkritje █znatno škoduje njihovemu konkurenčnemu položaju.
Kot zaupni se ne smejo v nobenem primeru obravnavati naslednji podatki:
(
a) ime in naslov predlagatelja ter ime snovi;
(
b) jasen opis snovi in pogoji za njeno uporabo v ali na posebnih živilih ali kategorijah živil;
(
c) podatki, ki so pomembni za oceno varnosti snovi;
(
d) če je primerno, analitska(-e) metoda(-e).
2. Da se odstavek 1 lahko izvaja, predlagatelji določijo tiste od navedenih podatkov, za katere želijo, da se obravnavajo kot zaupni. V takih primerih je treba navesti preverljivo utemeljitev.
3. Komisija določi, kateri podatki lahko ostanejo zaupni, in o tem obvesti predlagatelja ter države članice.
4. Potem ko so predlagatelji seznanjeni s stališčem Komisije, lahko v treh tednih umaknejo svoj zahtevek, da ohranijo zaupnost navedenih podatkov. Zaupnost je zagotovljena, dokler ta rok ne poteče.
5. Komisija, agencija in države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaupnosti podatkov, ki jih prejmejo v skladu s to uredbo, razen podatkov, ki morajo biti objavljeni, če tako zahtevajo okoliščine, da se varuje zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje.
6. Če predlagatelj umakne ali je že umaknil svoj zahtevek, agencija, Komisija in države članice upoštevajo zaupnost tržnih in industrijskih podatkov, vključno s podatki o raziskavah in razvoju, ter podatkov, o zaupnosti katerih se Komisija in predlagatelj ne strinjata.
7.Znanstveni podatki in druge informacije, ki jih posredujejo predlagatelji, se v obdobju petih let od datuma odobritve ne smejo uporabljati v korist poznejšega vlagatelja, razen če se ta s predhodnim vlagateljem dogovori za njihovo uporabo ter ustrezno razdelitev stroškov, če:
a)
predhodni predlagatelj znanstvene podatke in druge informacije ob vložitvi predhodnega zahtevka pravno zaščiti; in
b)
ima predhodni predlagatelj ob vložitvi predhodnega zahtevka izključne pravice do uporabe zaščitenih podatkov; in
c)
snovi ne bi bilo mogoče odobriti, če predhodni predlagatelj ne bi vložil zaščitenih podatkov.
8. Izvajanje odstavkov 1 do 6 ne vpliva na izmenjavo podatkov med Komisijo, državami članicami in agencijo.
Člen 13
Nujni primeri
V nujnih primerih v zvezi s snovjo na seznamu Skupnosti, zlasti glede na mnenje agencije, se sprejmejo ukrepi v skladu s postopki iz členov 53 in 54 Uredbe (ES) št. 178/2002.
Člen 14
Odbor
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES║ je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 15
Pristojni organi držav članic
Države članice v zvezi z vsakim od aktov sektorske živilske zakonodaje Komisiji in agenciji najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe pošljejo ime in naslov nacionalnega pristojnega organa za namene skupnega postopka ter njegove kontaktne točke.
POGLAVJE IV
KONČNA DOLOČBA
Člen 16
Začetek veljavnosti
Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Za vsakega od aktov sektorske živilske zakonodaje se uporablja od začetka uporabe ukrepov iz člena 9(1).
Člen 9 se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o aditivih za živila (KOM(2006)0428 – C6-0260/2006 – 2006/0145(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0428)(1),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0260/2006),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju členov 51 in 53 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0154/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o aditivih za živila
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije║,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3)║,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Prosti pretok varnih in zdravstveno ustreznih živil je pomemben vidik notranjega trga in znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in gospodarskim interesom.
(2) Pri uresničevanju politik Skupnosti je treba zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi.
(3) Ta uredba nadomešča prejšnje direktive in odločbe v zvezi z aditivi za živila, dovoljenimi za uporabo v živilih, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga ter visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja, kakor tudi zaščita interesov potrošnikov, vključno s potrošniki, ki ne prenesejo določenih snovi, s celovitimi in poenostavljenimi postopki.
(4) Ta uredba usklajuje uporabo aditivov za živila v živilih v Skupnosti. To vključuje uporabo aditivov za živila v živilih, ki jih zajema Direktiva Sveta 89/398/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na živila za posebne prehranske namene(4), ter uporabo nekaterih živilskih barvil za označevanje zdravstvene ustreznosti mesa ter za okrasitev in žigosanje jajc. Usklajuje tudi uporabo aditivov za živila v aditivih za živila in živilskih encimih, s čimer zagotavlja njihovo varnost in kakovost ter omogoča njihovo hrambo in uporabo. Zadnja kategorija še ni bila urejena na ravni Skupnosti.
(5) Aditivi za živila so snovi, ki se običajno ne uživajo kot hrana, ampak se namensko dodajo živilu zaradi tehnoloških razlogov, kot je konzerviranje hrane. Vendar se snovi ne štejejo za aditive za živila, če se uporabljajo za dodajanje arome in/ali okusa. Poleg tega v področje uporabe te uredbe ne smejo biti vključene snovi, ki se štejejo za živila in se lahko uporabljajo za tehnološke namene, kot so natrijev klorid ali žafran za obarvanje in živilski encimi. Živilski encimi so zajeti z Uredbo (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o živilskih encimih](5), ki izključuje uporabo te uredbe.
(6) Snovi, ki se ne uživajo kot hrana, ampak se namensko uporabljajo pri predelavi živil, in so prisotne le kot ostanki v končnem živilu ter nimajo tehnološkega vpliva na končni proizvod (pomožna tehnološka sredstva), ne bi smele biti zajete s to uredbo.
(7) Aditivi za živila bi se morali odobriti in uporabljati le, če izpolnjujejo merila iz te uredbe. Uporaba aditivov za živila mora biti varna, obstajati mora tehnološka potreba po njihovi uporabi, njihova uporaba ne sme zavajati potrošnika in mu mora koristiti. Zavajanje potrošnika med drugim vključuje vprašanja o kakovosti uporabljenih sestavin, naravnosti proizvoda ali proizvodnega postopka, hranilni vrednosti proizvoda ter vsebnosti sadja in zelenjave v proizvodu.
(8) Aditivi za živila morajo biti vedno v skladu z odobrenimi specifikacijami. Specifikacija bi morala vključevati podatke, ki ustrezno določajo aditiv za živila, vključno z izvorom, in opisujejo sprejemljiva merila čistosti. Predhodno oblikovane specifikacije za aditive za živila, vključene v Direktivo Komisije 95/31/ES z dne 5. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti sladil za uporabo v živilih(6), Direktivo Komisije 95/45/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih(7) in Direktivo Komisije 96/77/ES z dne 2. decembra 1996 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil(8), bi bilo treba ohraniti, dokler ustrezni aditivi niso vključeni v priloge k tej uredbi. Ob vključitvi bi bilo treba specifikacije v zvezi s temi aditivi navesti v Uredbi. Navedene specifikacije bi se morale neposredno navezovati na aditive, vključene na sezname Skupnosti iz prilog k tej uredbi. Vendar se kot take glede na kompleksen značaj in vsebino takšnih specifikacij zaradi jasnosti ne bi smele vključiti v navedene sezname Skupnosti, ampak bi jih bilo treba navesti v eni ali več ločenih uredbah.
(9) Za nekatere aditive za živila je dovoljena posebna uporaba v nekaterih odobrenih enoloških postopkih in obdelavah. Uporaba takšnih aditivov za živila bi morala biti v skladu s to uredbo in posebnimi določbami iz ustrezne zakonodaje Skupnosti.
(10) Da se zagotovi enotnost, bi bilo treba oceno tveganja in odobritev aditivov za živila opraviti v skladu s previdnostnim načelom in postopkom iz Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](9).
(11) V skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(10), se je treba z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljevanju "agencija") posvetovati o zadevah, ki lahko vplivajo na javno zdravje.
(12) Aditiv za živila, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(11), bi bilo treba odobriti v skladu z navedeno uredbo in to uredbo.
(13) Aditiv za živila, ki je že odobren v skladu s to uredbo in pridobljen s proizvodnimi metodami ali iz vhodnih sestavin, bistveno drugačnih od tistih, ki so vključene v oceno tveganja agencije, ali drugačnih od tistih, ki jih zajemajo navedene specifikacije, bi bilo treba predložiti agenciji, da jih oceni, zlasti specifikacije. Bistveno drugačne proizvodne metode ali vhodne sestavine lahko pomenijo spremembo proizvodne metode iz izvlečkov iz rastlin v proizvodnjo s fermentacijo z uporabo mikroorganizma ali gensko spremenjenega prvotnega mikroorganizma.
(14) Aditive za živila bi bilo treba stalno spremljati ter po potrebi ponovno oceniti glede na spremenjene pogoje uporabe in nove znanstvene podatke. Za pregled izdanih odobritev bi se morali sprejeti posebni programi ocenjevanja.
(15) Državam članicam, ki so ohranile prepoved uporabe nekaterih aditivov v nekaterih posebnih živilih, ki se štejejo za tradicionalna in se proizvajajo na njihovem ozemlju, bi morala biti dovoljena nadaljnja uporaba navedenih prepovedi. Poleg tega ta uredba v zvezi s proizvodi, kot sta "Feta" ali "Salame cacciatore", ne posega v strožje predpise, povezane z uporabo nekaterih poimenovanj, iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila(12) ter Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil(13).
(16) Za aditive za živila še vedno veljajo splošne obveznosti označevanja iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil(14) ter, odvisno od primera, Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov(15). Poleg tega bi bilo treba posebne določbe za označevanje aditivov za živila, ki se kot taki prodajo proizvajalcu ali končnemu potrošniku, vključiti v to uredbo.
(17) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(16).
(18)Zlasti bi bilo treba Komisijo pooblastiti za dopolnjevanje in spreminjanje seznama aditivov za živila Skupnosti, ki bo uveden na podlagi te uredbe. Ker gre za ukrepe splošnega obsega, ki so namenjeni spreminjanju, črtanju ali dopolnitvi nebistvenih določb te uredbe, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.
(19) Da se zakonodaja Skupnosti na področju aditivov za živila razvije in posodobi na skladen in učinkovit način, je treba zbirati podatke, izmenjavati informacije in usklajevati delo med državami članicami. V ta namen je lahko koristno izvesti študije za obravnavo posebnih vprašanj, da se olajša postopek odločanja. Primerno je, da Skupnost financira takšne študije kot del svojega proračunskega postopka. Financiranje teh ukrepov zajema Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali(17), zato bo pravna podlaga za financiranje navedenih ukrepov Uredba (ES) št. 882/2004.
(20) Države članice morajo izvajati uradni nadzor, da se doseže skladnost s to uredbo v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.
(21) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepa, ki ga je treba sprejeti, tj. določitve pravil Skupnosti o aditivih za živila, ter se ta zaradi enotnosti trga in visoke ravni varstva potrošnikov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ne presega tega, kar je nujno za dosego navedenih ciljev.
(22) Po sprejetju te uredbe bi morala Komisija skupaj s Stalnim odborom za prehranjevalno verigo in zdravje živali pregledati vse obstoječe odobritve na podlagi pogojev za odobritev, določenih v tej uredbi. Vse aditive za živila, ki bodo še naprej odobreni v Skupnosti, bi bilo treba vključiti v sezname Skupnosti iz prilog II in III k tej uredbi. Prilogo III k tej uredbi je treba dopolniti z drugimi aditivi za živila, ki se uporabljajo v aditivih za živila in encimih, ter pogoji za njihovo uporabo v skladu z Uredbo (ES) št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila]. Za zagotovitev ustreznega prehodnega obdobja se določbe iz Priloge III, razen tistih, ki zadevajo nosilce za aditive za živila, ne smejo uporabljati do [1. januarja 2011].
(23) Brez poseganja v rezultat navedenega pregleda bi morala Komisija v enem letu po sprejetju te uredbe določiti program ocenjevanja, da agencija ponovno oceni varnost aditivov za živila, ki so že bili odobreni v Skupnosti. Ta program bi moral opredeliti potrebe in vrstni red prednostnih nalog, v skladu s katerimi je treba preveriti odobrene aditive za živila.
(24) Ta uredba razveljavlja in nadomešča naslednje pravne akte: Direktivo Sveta 62/2645/EGS o približevanju zakonodaj držav članic o barvilih, ki se smejo uporabiti v živilih, namenjenih za prehrano ljudi(18),║ Direktivo Sveta 78/663/EGS z dne 25. julija 1978 o določitvi posebnih meril čistosti za emulgatorje, stabilizatorje, gostila in želirna sredstva za uporabo v živilih(19), Direktivo Sveta 78/664/EGS z dne 25. julija 1978 o določitvi posebnih meril čistosti za antioksidante, ki se lahko uporabijo v živilih, namenjenih za prehrano ljudi(20), Prvo direktivo Komisije 81/712/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi analiznih metod Skupnosti za preverjanje, da nekateri aditivi za živila izpolnjujejo merila čistosti(21), Direktivo Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi(22), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/35/ES z dne 30. junija 1994 o sladilih za uporabo v živilih(23), Direktivo 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih(24), Direktivo 95/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil(25)kakor tudi Odločbo št. 292/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o ohranjanju nacionalnih predpisov o prepovedi uporabe nekaterih aditivov pri proizvodnji nekaterih posebnih živil(26) ter Odločbo Komisije 2002/247/ES z dne 27. marca 2002 o prekinitvi dajanja v promet in uvoza slaščic iz želeja, ki vsebujejo živilski aditiv E 425 konjak(27). Kljub temu je primerno, da nekatere določbe navedenih pravnih aktov še naprej veljajo v prehodnem obdobju, da se omogoči dovolj časa za pripravo seznamov Skupnosti iz prilog k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila za aditive za živila, ki se uporabljajo v živilih, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga in visoka raven █zdravja ljudi ter varstva potrošnikov in okolja.
Za navedene namene ta uredba določa:
a)
sezname Skupnosti odobrenih aditivov za živila;
b)
pogoje uporabe aditivov za živila v živilih, vključno z aditivi za živila in živilskimi encimi, kakor to določa Uredba (ES) št. .../2007 [o živilskih encimih], ter aromami za živila, kakor to določa Uredba (ES) št. .../2007 [o aromah za živila in nekaterih aditivih za živila z aromatičnimi lastnostmi];
c)
pravila označevanja aditivov za živila, ki se prodajajo kot taki.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za aditive za živila.
2. Ta uredba se ne uporablja za naslednje snovi, razen če se uporabljajo kot aditivi za živila:
a)
pomožna tehnološka sredstva;
b)
snovi, ki se uporabljajo za varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov v skladu s pravili Skupnosti o zdravstvenem varstvu rastlin, razen fitofarmacevtskih sredstev, ki se po žetvi uporabljajo kot konzervansi;
c)
snovi, ki se dodajajo živilom kot hranila;
d)
snovi, ki se uporabljajo za čiščenje vode za prehrano ljudi in spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 98/83/ES(28);
e)
mikrobiološke kulture, ki se uporabljajo v proizvodnji živil in ki lahko proizvajajo aditive za živila, vendar se ne uporabljajo izrecno za njihovo proizvodnjo.
3. Ta uredba se ne uporablja za živilske encime, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. [.../2007] [o živalskih encimih].
4. Ta uredba se uporablja brez poseganja v kakršna koli posebna pravila Skupnosti v zvezi z uporabo aditivov za živila:
a)
v posebnih živilih;
b)
za namene, ki niso vključeni v to uredbo.
5. Po potrebi se lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3) odloči, ali neka snov spada na področje uporabe te uredbe ali ne.
6.Noben aditiv za živila in/ali živilo, ki vsebujeta takšne živilske aditive, ne sme biti dano na trg in/ali v obtok, če uporaba tega aditiva za živila ne ustreza zahtevam te uredbe.
Člen 3
Opredelitev pojmov
1. V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz uredb (ES) št. 178/2002 in št. 1829/2003.
2. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:
a)
"aditiv za živilo" pomeni vsako snov, ki se običajno ne uživa kot hrana in običajno ni tipična sestavina živila, ki se iz tehnoloških razlogov namensko dodaja živilu med proizvodnjo, predelavo, pripravo, obdelavo, pakiranjem, prevozom ali hrambo, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost ali ne, ter neposredno ali posredno postane ali lahko postane sestavina živila kot taka ali kot stranski proizvod;
█za aditive za živila ne štejejo:
i)
█monosaharidi, disaharidi ali oligosaharidi, uporabljeni zaradi njihovih sladilnih lastnosti, ter živila, ki jih vsebujejo;
ii)
živila, posušena ali zgoščena, vključno z aromami, ki se med postopkom proizvodnje sestavljenih živil dodajo zaradi arome in okusa ali hranilnih lastnosti ter drugotnega barvnega učinka in dodatnega tehnološkega učinka;
iii)
snovi, ki se uporabljajo v materialih za pokrivanje ali ovijanje ter ki niso del živil in niso namenjene za zaužitje skupaj z njimi;
iv)
proizvodi, ki vsebujejo pektin in so pridobljeni iz posušenih jabolčnih tropin ali lupin citrusov ali mešanice obeh, z obdelavo z razredčeno kislino, ki ji sledi delna nevtralizacija z natrijevimi ali kalijevimi solmi ("tekoči pektin");
v)
baze za žvečilni gumi;
vi)
beli ali rumeni dekstrin, pražen ali dekstriniran škrob, škrob, modificiran s kislinsko ali alkalno obdelavo, beljen škrob, fizikalno modificiran škrob in škrob, obdelan z amilolitičnimi encimi;
vii)
amonijev klorid;
viii)
krvna plazma, krvni proteini, jedilna želatina, beljakovinski hidrolizati in njihove soli, mlečne beljakovine in gluten;
ix)
aminokisline in njihove soli, ki nimajo tehnološke funkcije, razen glutaminske kisline, glicina, cisteina ter cistina in njunih soli;
x)
kazeinati in kazein;
xi)
inulin;
b)
"pomožno tehnološko sredstvo" pomeni vsako snov, ki:
i)
se kot živilo ne uživa sama;
ii)
se namenoma uporablja pri predelavi surovin, živil ali njihovih sestavin za nekatere tehnološke namene med obdelavo ali predelavo; in
iii)
lahko povzroči nenamerno, vendar tehnično neizogibno prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v končnem proizvodu, če ti ostanki niso nevarni za zdravje ljudi in nimajo nobenega tehnološkega učinka na končni proizvod;
c)
"funkcijski razred" pomeni eno od kategorij iz Priloge I, ki temelji na tehnološki funkciji, ki jo ima aditiv za živilo v živilu;
d)
"nepredelano živilo" pomeni živilo, ki ni bilo obdelano z nobenim postopkom, ki bi povzročil bistveno spremembo prvotnega stanja živila, pri čemer se za postopke, ki povzročijo bistveno spremembo, ne štejejo zlasti: razdelitev, ločitev, razrezanje, izkoščenje, sekljanje, odrtje, odrezanje, lupljenje, mletje, rezanje, čiščenje, obrezovanje, globoko zamrznjenje, zamrznjenje, hlajenje, brušenje, luščenje, pakiranje ali razpakiranje;
e)
"živilo brez dodanega sladkorja" pomeni:
i)
živilo brez dodatka monosaharidov ali disaharidov █; ali
ii)
živilo, ki vsebuje monosaharide ali disaharide █in se uporablja zaradi njegovih sladilnih lastnosti;
f)
"maloenergijsko živilo" pomeni živilo z energetsko vrednostjo, ki je najmanj za 30 % nižja v primerjavi z izvirnim živilom ali podobnimi proizvodi;
g)
"namizna sladila" pomeni pripravke iz dovoljenih sladil, ki lahko vsebujejo druge aditive za živila in/ali živilske sestavine ter niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku kot nadomestek za sladkorje;
h)
"živila z znižano vsebnostjo sladkorja" pomeni živila, kjer je vsebnost monosaharidov in disaharidov skupno manjša za najmanj 30 % v primerjavi s podobnimi proizvodi;
i)
"quantum satis" pomeni, da ni določena najvišja raven. Kljub temu se aditivi za živila uporabljajo v skladu z dobro proizvodno prakso na ravni, ki ni višja od tiste, ki je potrebna za doseganje predvidenega namena, in če ne zavaja potrošnika.
POGLAVJE II
SEZNAMI SKUPNOSTI ODOBRENIH ADITIVOV ZA ŽIVILA
Člen 4
Seznami Skupnosti aditivov za živila
1. Le aditivi za živila, vključeni v seznam Skupnosti iz Priloge II, se lahko dajo na trg kot taki in uporabljajo v živilih, vključno z živili za posebne prehranske namene, ki spadajo na področje uporabe Direktive 89/398/EGS.
2. V aditivih za živila in živilskih encimih se lahko uporabljajo le aditivi za živila, ki so vključeni v seznam Skupnosti iz Priloge III.
3. Seznam aditivov za živila iz Priloge II je izdelan na podlagi kategorij živil, katerim se lahko dodajo aditivi.
4. Seznam aditivov za živila iz Priloge III je izdelan na podlagi aditivov za živila ali živilskih encimov ali njihovih kategorij, katerim se lahko dodajo aditivi.
5. Aditivi za živila so vedno v skladu s specifikacijami iz člena 12.
Člen 5
Splošni pogoji za vključitev aditivov za živila v seznam Skupnosti in njihovo uporabo
1. Aditiv za živila se lahko vključi v sezname Skupnosti iz prilog II in III, le če izpolnjuje naslednje pogoje:
a)
na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov uporaba v predlaganih količinah ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika;
b)
obstaja upravičena tehnološka potreba v smislu koristi potrošnika, ki je ni mogoče doseči z drugimi ekonomsko in tehnološko izvedljivimi sredstvi;
c)
njegova uporaba ne zavaja potrošnika;
d)
na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov nima škodljivega vpliva na okolje v katerem koli delu svojega življenjskega cikla.
2. Da se aditiv za živila vključi v sezname Skupnosti iz prilog II in III, mora imeti za potrošnika prednosti in ugodnosti ter zato izpolnjevati enega ali več naslednjih namenov:
a)
ohranitev hranilne vrednosti živila;
b)
zagotovitev potrebnih surovin ali sestavin za živila, proizvedena za skupine potrošnikov s posebnimi prehranskimi potrebami;
c)
ohranitev kakovosti ali obstojnosti živila ali izboljšanje njegovih organoleptičnih lastnosti, če se ne spremeni narava, sestava ali kakovost živila tako, da bi zavajala potrošnika. Zavajanje potrošnika med drugim vključuje vprašanja o svežosti in kakovosti uporabljenih sestavin, naravnosti proizvoda in vsebnosti sadja in zelenjave;
d)
zagotovitev pomoči pri proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, prevozu ali skladiščenju živila, če aditiv za živila ni uporabljen za prikrivanje učinkov uporabe neustreznih surovin ali katerih koli neželenih praks ali postopkov, vključno s higienskimi praksami ali postopki, med izvajanjem katere koli od teh dejavnosti.
3. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 se lahko aditiv za živila, ki zmanjšuje hranilno vrednost živila, vključi v seznam Skupnosti iz Priloge II, če:
a)
živilo ni pomembna sestavina običajne prehrane; ali
b)
je aditiv za živila potreben za proizvodnjo živil za skupine potrošnikov s posebnimi prehranskimi potrebami.
4.Z izjemo pravno zaščitenega znanja in podatkov, za katere je primerno, da ostanejo zaupni, se pri odobritvi aditiva za živilo izrecno in pregledno uporabijo merila iz odstavkov 1 do 3, prav tako se obrazloži podlaga za končno odločitev.
Člen 6
Posebni pogoji za sladila
Aditiv za živila se lahko vključi v seznam Skupnosti iz Priloge II v funkcijski razred za sladilo, le če izpolnjuje, poleg izpolnjevanja enega ali več namenov iz člena 5(2), tudi enega ali več naslednjih namenov:
a)
nadomeščanje sladkorja za proizvodnjo živil z zmanjšano energijsko vrednostjo, živil proti kariesu, živil z znižano vsebnostjo sladkorja ali živil brez dodanega sladkorja;
█
(
b) proizvodnja živil za posebne prehranske namene iz člena 1(2)(a) Direktive 89/398/EGS.
Člen 7
Posebni pogoji za barvila
Aditiv za živila se lahko vključi v seznam Skupnosti iz Priloge II v funkcijski razred za barvilo, le če izpolnjuje, poleg izpolnjevanja enega ali več namenov iz člena 5(2), tudi enega od naslednjih namenov:
a)
povrnitev prvotnega videza živila, katerega barva je bila spremenjena pri predelavi, skladiščenju, pakiranju in dostavi, s čimer se je lahko poslabšala vizualna podoba živila;
b)
zagotovitev privlačnejše vizualne podobe živila;
c)
obarvanje živil, ki so drugače brezbarvna.
Vendar ne sme biti nevarnosti, da bi bili potrošniki zaradi aditiva zmotno prepričani, da hrana vsebuje sestavine, ki dejansko niso prisotne.
Člen 8
Funkcijski razredi aditivov za živila
1. Aditivi za živila se lahko uvrstijo v enega od funkcijskih razredov iz Priloge I na podlagi glavne tehnološke funkcije aditiva za živila.
Uvrstitev aditiva za živila v funkcijski razred ne izključuje njegove uporabe za več funkcij.
2. Po potrebi se lahko zaradi znanstvenega napredka ali tehnološkega razvoja v Prilogo I vključijo dodatni funkcijski razredi v skladu s postopkom iz člena 28(2).
Člen 9
Vsebina seznamov Skupnosti aditivov za živila
1. Aditiv za živila, ki izpolnjuje pogoje iz členov 5, 6 in 7, se lahko v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila] vključi v:
a)
seznam Skupnosti iz Priloge II k tej uredbi; in/ali
b)
seznam Skupnosti iz Priloge III k tej uredbi.
2. Pri vnosu aditiva za živila na sezname Skupnosti iz prilog II in III se podrobno navede:
a)
ime aditiva za živila, skupino aditiva in █številko E, če je že določena;
b)
živila in/ali aditivi za živila in/ali živilski encimi in/ali arome za živila, katerim se lahko doda aditiv za živila;
c)
pogoje, v skladu s katerimi se lahko uporabi aditiv za živila;
d)
če je ustrezno, ali so kakršne koli omejitve v zvezi s prodajo aditiva za živila neposredno potrošnikom;
e)
drugi aditivi za živila, ki se ne smejo uporabljati v kombinaciji z aditivi za živila.
3. Seznami Skupnosti iz prilog II in III se spremenijo v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila].
Člen 10
Ravni uporabe aditivov za živila
1. Pri določitvi pogojev uporabe iz člena 9(2)(c) se:
a)
za raven uporabe določi najmanjša vrednost, ki je potrebna za dosego želenega učinka;
b)
raven upošteva:
i)
vsak dopustni dnevni vnos ali drugo oceno vnosa aditiva za živila in verjetni dnevni vnos aditiva za živila iz vseh virov;
ii)
kadar se aditiv za živila uporablja v živilih za skupine potrošnikov s posebnimi prehranskimi potrebami, verjetni dnevni vnos aditiva za živila s strani potrošnikov iz teh skupin.
2.Če se odobri uporaba nanotehnologije, se v ta namen v skladu z odstavkom 1(a) določijo ločene mejne vrednosti.
3. Če je primerno, za aditiv za živila ni določena najvišja raven (quantum satis). V takšnem primeru se aditiv za živila uporablja v skladu z opredelitvijo iz člena 3(2)(i).
4. Najvišje ravni uporabe aditivov za živila, po potrebi tudi v razredčenem stanju,določenih v Prilogi II se uporabljajo za gotova živila, ki so pripravljena po navodilih za uporabo, razen če je drugače navedeno.
5. Najvišje ravni za barvila iz Priloge II se uporabljajo za količine barvne sestavine, ki jo vsebuje barvni pripravek, razen če je drugače navedeno.
Člen 11
Aditivi za živila, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003
Aditiv za živila, ki nastane iz ali z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) ali spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 in še ni vključen v sezname Skupnosti iz prilog II in III k tej uredbi, se lahko vključi v te sezname v skladu s to uredbo le, če je bil odobren v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1829/2003. To se poleg imena ali številke E jasno označi z zapisom "proizvedeno z GSO" ali "proizvedeno iz GSO".
Člen 12
Specifikacije aditivov za živila
Specifikacije aditivov za živila zlasti v zvezi s poreklom, merili čistosti in katerimi koli drugimi potrebnimi podatki se sprejmejo ob prvi vključitvi aditiva za živila v sezname Skupnosti iz prilog II in III, v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila].
POGLAVJE III
UPORABA ADITIVOV ZA ŽIVILA V ŽIVILIH
Člen 13
Uporaba aditivov za živila v nepredelanih živilih
Aditivi za živila se ne uporabljajo v nepredelanih živilih, razen če je takšna uporaba posebej določena v Prilogi II.
Člen 14
Uporaba barvil in sladil v živilih za dojenčke in male otroke
Barvila in sladila se ne uporabljajo v živilih za dojenčke in male otroke iz Direktive 89/398/EGS, vključno z dietičnimi živili za dojenčke in male otroke za posebne zdravstvene namene, razen če je izrecno določeno v Prilogi II k tej uredbi.
Člen 15
Uporaba barvil za označevanje
Za označevanje zdravstvene ustreznosti v skladu z Direktivo Sveta 91/497/EGS z dne 29. julija 1991 o spremembi in pripravi prečiščenega besedila Direktive 64/433/EGS o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom v Skupnosti, z namenom njene razširitve na proizvodnjo in trženje svežega mesa(29) in druga označevanja, ki so potrebna za mesne izdelke, ter okrasno barvanje in žigosanje jajčnih lupin v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 557/2007 z dne 23. maja 2007 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 o tržnih standardih za jajca(30) se lahko uporabljajo le živilska barvila iz Priloge II k tej uredbi.
Člen 16
Načelo prenosa
1. Prisotnost aditiva za živila je dovoljena:
a)
v sestavljenih živilih, razen tistih iz Priloge II, kadar je aditiv za živila dovoljen v eni od sestavin sestavljenega živila;
b)
v živilu, ki mu je dodanaditiv za živila, živilski encim ali aroma, kadar je aditiv za živila:
i)
dovoljen v aditivu za živila, živilskem encimu ali aromi v skladu s to uredbo;
ii)
prenesen v živilo z aditivom za živila, živilskim encimom ali aromo;
iii)
nima tehnološke funkcije v končnem živilu;
c)
v živilu, ki je namenjeno le za pripravo sestavljenega živila, in če je sestavljeno živilo v skladu s to uredbo.
2. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za začetne formule, nadaljevalne formule za dojenčke in male otroke, žitne kašice in živila za dojenčke ter dietična živila za posebne zdravstvene namene za dojenčke in male otroke iz Direktive 89/398/EGS, razen če je izrecno določeno.
3. Kadar je aditiv za živila dodan živilu v aromi, aditivu za živila ali živilskemu encimu in ima v tem živilu tehnološko funkcijo, se šteje za aditiv za živilo tega živila in ne za aditiv za živilo dodane arome, aditiva za živila ali živilskega encima.
4. Brez poseganja v odstavek 1 je prisotnost močnega sladila dovoljena v sestavljenem živilu brez dodanega sladkorja, sestavljenem živilu z zmanjšano energijsko vrednostjo, sestavljenih živilih za uporabo v energijsko omejenih dietah za znižanje telesne teže in sestavljenem živilu z dolgim rokom uporabnosti, če je močno sladilo dovoljeno v eni od sestavin sestavljenega živila.
Člen 17
Odločanje o razlagi
Po potrebi se lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3) odloči, ali:
a)
posamezno živilo spada v kategorijo živil iz Priloge II; ali
b)
se aditiv za živila, ki je naveden v prilogah II in III ter dovoljen na ravni "quantum satis", uporablja v skladu z merili iz člena 10(3).
Člen 18
Tradicionalna živila
Države članice iz Priloge IV lahko še naprej prepovedujejo uporabo nekaterih kategorij aditivov za živila v tradicionalnih živilih, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju in so našteta v navedeni prilogi.
POGLAVJE IV
OZNAČEVANJE
Oddelek 1
Označevanje aditivov za živila, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku
Člen 19
Označevanje aditivov za živila, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku
Aditivi za živila, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku in ki se prodajajo posamično ali v mešanici z drugimi aditivi za živila in/ali z drugimi sestavinami, kot je opredeljeno v členu 6(4) Direktive 2000/13/ES, se lahko tržijo le, če so na embalaži ali posodah navedeni podatki iz členov 20 do 23 te uredbe, ki morajo biti dobro vidni, jasno berljivi in neizbrisni.
Člen 20
Zahteve po podatkih v zvezi z identifikacijo aditivov za živila
1. Kadar se aditivi za živila, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku, prodajajo posamično ali v mešanici z drugimi, so na njihovi embalaži ali posodah navedeni naslednji podatki za vsak aditiv za živila:
a)
ime in/ali njihova številka E iz te uredbe; ali
b)
če ni imena in/ali številke E iz točke (a), opis aditiva za živila, ki je dovolj natančen, da se lahko aditiv za živila razlikuje od proizvodov, s katerimi bi ga bilo mogoče zamenjati.
2. Kadar se aditivi za živila prodajajo v mešanici z drugimi, so podatki iz odstavka 1 navedeni za vsak aditiv za živila v padajočem vrstnem redu glede na njegov utežni odstotek celote.
Člen 21
Zahteve po podatkih, kadar so aditivom za živila dodane druge snovi, materiali ali živilske sestavine
Kadar so aditivom za živila, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku, dodane snovi, materiali ali živilske sestavine, razen aditivov za živila, da se izboljša njihovo shranjevanje, prodaja, standardizacija, razredčenje ali raztapljanje, so na embalaži, posodah ali spremnih dokumentih aditivov za živila navedeni podatki iz člena 20 in navedba vsake sestavine v padajočem vrstnem redu glede na utežni odstotek celote.
Člen 22
Zahteve po podatkih, kadar so aditivi za živila v mešanici z drugimi živilskimi sestavinami
Kadar so aditivi za živila, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku, v mešanici z drugimi živilskimi sestavinami, je na embalaži ali posodah aditiva za živila naveden seznam vseh sestavin po padajočem vrstnem redu glede na utežni odstotek celote.
Člen 23
Splošne zahteve po podatkih za aditive za živila
1. Na embalaži ali posodah aditivov za živila, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku, so navedeni naslednji podatki:
a)
navedba "za uporabo v živilih" ali navedba "omejena uporaba v živilih" ali podrobnejši opis namena uporabe v živilih;
b)
po potrebi posebni pogoji shranjevanja in uporabe;
c)
navodila za uporabo, če bi se sicer brez njih aditiv za živila lahko uporabil nepravilno;
d)
oznaka serije ali lota;
e)
ime ali naziv podjetja ter naslov proizvajalca, izvajalca pakiranja ali prodajalca;
f)
če za sestavino aditiva za živila velja količinska omejitev v živilu, navedba odstotka te sestavine v aditivu za živila ali zadostni podatki o sestavi aditiva za živila, ki kupcu omogočajo zagotovitev skladnosti s količinsko omejitvijo v živilu; kadar enaka količinska omejitev velja za skupino sestavin, ki se uporabljajo posamično ali v kombinaciji, se lahko navede le skupni odstotni delež; količinska omejitev je izražena v številkah ali po načelu quantum satis;
g)
neto količina;
h)
kadar je ustrezno, podatki o aditivu za živila ali drugih snoveh, kakor je navedeno v členih 20, 21 in 22 te uredbe in našteto v Prilogi IIIa k Direktivi 2000/13/ES v zvezi z navedbo sestavin, ki so prisotne v živilih;
i)
rok uporabnosti.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko podatki, zahtevani v točkah (c) do (f) tertočkah (h) in (i) navedenega odstavka, navedejo le v spremnih dokumentih, ki so poslani pred pošiljko ali hkrati z njo, pod pogojem, da je navedba "namenjeno za proizvodnjo živil in ne za prodajo na drobno" na dobro vidnem delu embalaže ali posode zadevnega izdelka.
3.Z odstopanjem od zahtev označevanja in obveščanja iz členov 19 do 22 ter odstavka 1 tega člena se pri večjih pošiljkah vse informacije lahko nahajajo na priloženi dokumentaciji, ki jo naslovnik prejme pred dostavo.
Oddelek 2
Označevanje aditivov za živila, namenjenih za prodajo končnemu potrošniku
Člen 24
Označevanje aditivov za živila, namenjenih za prodajo končnemu potrošniku
1. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES se aditivi za živila, namenjeni za prodajo končnemu potrošniku, lahko tržijo le, če so na embalaži navedeni naslednji podatki, ki morajo biti dobro vidni, jasno berljivi in neizbrisni:
a)
ime, pod katerim se aditiv za živila prodaja; to ime sestavljata ime iz katere koli določbe Skupnosti, ki veljajo za zadevni aditiv za živila, in njegova številka E;
b)
zahtevani podatki v skladu s členi 20, 21 in 22 ter točkami (a) do (e), (g) in (h) člena 23.
2. Prodajna oznaka namiznega sladila vsebuje izraz ". . namizno sladilo na osnovi...", pri čemer je(so) navedeno(-a) ime(-na) sladil(-a) v njegovi sestavi.
3. Označba namiznega sladila, ki vsebuje poliole in/ali aspartam in/ali sol aspartama-acesulfama, mora imeti naslednje opozorilo:
a)
polioli: "prekomerno uživanje lahko povzroča laksativne učinke";
b)
aspartam/sol aspartama-acesulfama: "vsebuje vir fenilalanina".
4.Oznaka aditivov za živila, ki vsebuje azobarvila, vsebuje opozorilo "azobarvila imajo lahko alergijski učinek".
Oddelek 3
Druge zahteve po označevanju
Člen 25
Druge zahteve po označevanju
1. Členi 19 do 24 ne posegajo v podrobnejše in obsežnejše zakone ali druge predpise o teži in dimenzijah ali o predstavitvi, razvrstitvi, pakiranju in označevanju nevarnih snovi ter pripravkov ali prevozu takšnih snovi.
2. Podatki, predvideni v členih 19 do 24, so v jeziku, ki je kupcem lahko razumljiv.
Država članica, v kateri se proizvod trži, lahko na svojem ozemlju v skladu s pravili Pogodbe določi, da se ti podatki navedejo v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti, ki jih določi navedena država članica. Prvi in drugi pododstavek tega odstavka ne izključujeta, da se ti podatki navedejo v več jezikih.
POGLAVJE V
POSTOPKOVNE DOLOČBE IN IZVAJANJE
Člen 26
Obveznost obveščanja
1. Proizvajalec ali uporabnik aditiva za živila nemudoma obvesti Komisijo o kakršnih koli novih znanstvenih ali tehničnih podatkih, ki bi lahko vplivali na oceno varnosti aditiva za živila.
2. Proizvajalec ali uporabnik aditiva za živila Komisijo na njeno zahtevo obvesti o dejanski uporabi aditiva za živila.
Člen 27
Spremljanje vnosa aditivov za živila
1. Države članice ohranijo sisteme za spremljanje uživanja in uporabe aditivov za živila na osnovi pristopa, ki temelji na tveganju, ter o svojih ugotovitvah vsako leto poročajo Komisiji in Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljevanju "agencija").
2. Po posvetovanju z agencijo se █v skladuz regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3) sprejme skupna metodologija za zbiranje podatkov držav članic o vnosu aditivov za živila s hrano v Skupnosti █.
Člen 28
Odbor
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali (v nadaljnjem besedilu "odbor").
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES║ je tri mesece.
3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
║
Člen 29
Financiranje usklajenih politik s strani Skupnosti
Pravna podlaga za financiranje ukrepov iz te uredbe je člen 66(1)(c) Uredbe (ES) št. 882/2004.
POGLAVJE VI
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 30
Uvedba seznamov Skupnosti za aditive za živila
1. Aditivi za živila, ki so bili dovoljeni za uporabo v živilih v skladu z direktivami 94/35/ES, 94/36/ES in 95/2/ES pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, in pogoji za njihovo uporabo se vključijo v Prilogo II k tej uredbi po pregledu njihove skladnosti s členi 5, 6 in 7 te uredbe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3). Ta pregled ne vključuje nove ocene tveganja, ki jo opravi agencija. Ta pregled se zaključi do [...].
2. Aditivi za živila, odobreni za uporabo v aditivih za živila kot dovoljeni nosilci iz Priloge V k Direktivi 95/2/ES, in pogoji za njihovo uporabo se vključijo v del 1 Priloge III k tej uredbi po pregledu njihove skladnosti s členom 5 te uredbe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3). Ta pregled ne vključuje nove ocene tveganja, ki jo opravi agencija. Ta pregled se zaključi do [...].
3. Specifikacije aditivov za živila iz odstavkov 1 in 2 tega člena se v skladu z Uredbo ES št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila] sprejmejo takoj, ko se ti aditivi za živila vključijo v priloge v skladu z navedenima odstavkoma.
4. Vsi ustrezni prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3).
Člen 31
Ponovna ocena odobrenih aditivov za živila
1. Za aditive za živila, ki so bili na trgu na dan začetka veljavnosti te uredbe, vendar jih Znanstveni odbor za živila ali agencija nista pregledala in zanje sprejela pozitivnega mnenja, opravi agencija novo oceno tveganja. Ti aditivi bodo lahko na trgu dovoljeni, dokler agencija ne opravi nove ocene tveganja.
2. Ocena tveganja, ki jo opravi agencija, je sestavni del pregleda, ki ga izvede Komisija, pri čemer ji pomaga odbor. Pregled zadeva vse aditive za živila, ki so bili odobreni pred začetkom veljavnosti te uredbe. Ta pregled se izvede na podlagi pogojev za odobritev, določenih v tej uredbi, in na podlagi ocene vnosa in obvladovanja tveganja.
Vsi aditivi za živila, ki bodo še naprej odobreni v Skupnosti, se prenesejo na sezname Skupnosti iz prilog II in III. Priloga III se dopolni z drugimi aditivi za živila, ki se uporabljajo v aditivih za živila in encimih, ter pogoji za njihovo uporabo v skladu z Uredbo (ES) št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila]. Za zagotovitev ustreznega prehodnega obdobja se določbe iz Priloge III, razen tistih, ki zadevajo nosilce za aditive za živila, ne smejo uporabljati do [1. januarja 2011].
Pregled se izvede na podlagi programa ocenjevanja, ki se ga po posvetovanju z agencijosprejme v ...(31) █, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3). Program ocenjevanja se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
3.Po izvedbi programa ocenjevanja iz odstavka 2 in po posvetovanju z agencijo se sprejme nov program ocenjevanja za odobritve v skladu s to uredbo. Novi program ocenjevanja se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(3) in se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
4.Aditivi za živila in uporabe, ki niso več veljavne, se ob pregledu odobritev odstranijo iz prilog.
Člen 32
Razveljavitve
1. Razveljavijo se naslednji pravni akti:
(a)
Direktiva 62/2645/EGS;
║
(b)
Direktiva 78/663/EGS;
(c)
Direktiva 78/664/EGS;
(d)
Direktiva 81/712/EGS;
(e)
Direktiva 89/107/EGS;
(f)
Direktiva 94/35/ES;
(g)
Direktiva 94/36/ES;
(h)
Direktiva 95/2/ES;
(i)
Odločba št. 292/97/ES;
(j)
Odločba 2002/247/ES.
2. Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 33
Prehodne določbe
Z odstopanjem od člena 32 se naslednje določbe še naprej uporabljajo do [...]:
a)
člen 2(1), (2) in (4) Direktive 94/35/ES in Priloga k Direktivi;
b)
člen 2(1) do (6), (8), (9) in (10) Direktive 94/36/ES in priloge I do V k Direktivi;
c)
člena 2 in 4 Direktive 95/2/ES in priloge I do VI k Direktivi.
Ne glede na točko (c) se odobritve za E 1103 invertaza in E 1105 lizocim iz Direktive 95/2/ES razveljavijo z začetkom uporabe seznama Skupnosti živilskih encimov v skladu s členom 18 ║ Uredbe (ES) št. .../2007 [o živilskih encimih].
Člen 34
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Vendar se člen 4(2) za dela 2 in 3 Priloge III uporablja od [1. januarja 2011].
Živila, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, vendar so bila proizvedena v skladu z zakonodajo Skupnosti, se lahko tržijo do poteka njihovega roka uporabnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ║,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
Funkcijski razredi aditivov za živila v živilih ter aditivov za živila v aditivih za živila in živilskih encimih║
1. "Sladila" so snovi (polnilna sladila in intenzivna sladila), ki se uporabljajo za sladkanje živil ali kot namizna sladila;
2. "barvila" so snovi, ki dodajo ali obnovijo barvo živila ter vsebujejo naravne sestavine živil in so naravnega izvora ter ki se običajno kot take ne zaužijejo kot živilo in se običajno ne uporabljajo kot tipične sestavine živil.Barvila v smislu te uredbe so pripravki iz živil ter druge naravne izvirne snovi, pridobljene s fizično in/ali kemično ekstrakcijo, pri čemer gre za selektivno ekstrakcijo pigmentov, povezanih s hranilnimi ali aromatskimi sestavinami;
3. "konzervansi" so snovi, ki podaljšajo rok uporabnosti živil tako, da jih ščitijo pred kvarjenjem, ki ga povzročajo mikroorganizmi;
4. "antioksidanti" so snovi, ki podaljšajo rok uporabnosti živil tako, da jih ščitijo pred kvarjenjem, ki ga povzroča oksidacija, kot sta žarkost maščob in sprememba barve;
5. "nosilci" so snovi, ki se uporabljajo za raztapljanje, razredčevanje, razprševanje ali drugo fizikalno spremembo aditiva za živila ali arome, živilskega encima, hranila in/ali druge snovi, dodane živilom v hranilne ali fiziološke namene (ali živila in/ali dodatka živilom), pri čemer se njegova funkcija (in ne da bi imel sam kakršen koli tehnološki učinek) ne spremeni, z namenom olajšanja ravnanja z njim, njegove uporabe ali rabe;
6. "kisline" so snovi, ki povečajo kislost živila in/ali mu dajejo kisel okus;
7. "sredstva za uravnavanje kislosti" so snovi, ki spremenijo ali nadzirajo kislost ali alkalnost živila;
8. "sredstva proti strjevanju" so snovi, ki zmanjšujejo težnjo posameznih delcev v živilu, da bi se sprijemali med seboj;
9. "sredstva proti penjenju" so snovi, ki preprečujejo ali zmanjšujejo nastanek pene;
10. "sredstva za povečanje prostornine" so snovi, ki povečajo prostornino živila, ne da bi bistveno povečale njegovo energetsko vrednost;
11. "emulgatorji" so snovi, ki omogočajo nastanek ali ohranjanje homogene mešanice dveh ali več medsebojno nezdružljivih faz, kot sta olje in voda, v živilu;
12. "emulgirne soli" so snovi, ki spremenijo beljakovine v siru v razpršeno obliko in tako pripomorejo k homogeni porazdelitvi maščobe in drugih sestavin;
13. "utrjevalci" so snovi, ki omogočajo ali ohranjajo čvrstost sadja ali zelenjave ali v povezavi s sredstvi za želiranje tvorijo ali utrdijo žele;
14. "ojačevalci arome" so snovi, ki izboljšajo obstoječi okus in/ali vonj živila;
15. "sredstva za penjenje" so snovi, ki omogočajo homogeno razpršitev plinaste faze v tekočem ali v trdem živilu;
16. "sredstva za želiranje" so snovi, ki dajejo živilu teksturo s tvorbo želeja;
17. "sredstva za glaziranje" so snovi (vključno z mazivi), ki dajejo živilu lesk in tvorijo zaščitno oblogo na njegovi zunanji površini;
18. "sredstva za ohranjanje vlage" so snovi, ki preprečujejo izsušitev živil na zraku ali pospešujejo raztapljanje praška v vodi;
19. "modificirani škrobi" so snovi, pridobljene z enim ali več kemičnimi postopki iz jedilnega škroba, ki je bil lahko izpostavljen fizikalnim ali encimatskim postopkom in ki je lahko beljen ali razredčen s kislino ali lugom;
20. "plini za pakiranje" so plini, razen zraka, ki se dovajajo v embalažo pred namestitvijo živila v navedeno embalažo, med njo ali po njej;
21. "potisni plini" so plini, razen zraka, ki potisnejo živilo iz embalaže;
22. "sredstva za vzhajanje" so snovi ali njihove kombinacije, ki sproščajo plin in tako povečajo prostornino različnih vrst testa;
23. "veziva" so snovi, ki tvorijo kemične komplekse s kovinskimi ioni;
24. "stabilizatorji" so snovi, ki vzdržujejo fizikalno-kemično stanje živila; stabilizatorji vključujejo snovi, ki vzdržujejo homogeno razpršenost dveh ali več snovi, ki se v živilu med seboj ne mešajo, snovi, ki stabilizirajo, ohranijo ali poudarijo obstoječo barvo živila, ter snovi, ki povečajo sposobnost vezave živil, vključno z nastankom navzkrižnih povezav med beljakovinami, ki omogočajo vezavo delcev živil v rekonstituiranih živilih;
25. "sredstva za zgoščevanje" so snovi, ki povečujejo viskoznost živila;
26. "sredstva za obdelavo moke" so snovi, razen emulgatorjev, ki so dodane moki ali testu za izboljšanje njunih pecilnih lastnosti.
PRILOGA II
Seznam Skupnosti aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoji uporabe║
PRILOGA III
Seznam Skupnosti aditivov za živila, odobrenih za uporabo v aditivih za živila, živilskih encimih in aromah za živila, ter pogoji uporabe║
Del 1 Nosilci v aditivih za živila, živilskih encimih in aromah za živila
Del 2 Aditivi, razen nosilcev v aditivih za živila, živilskih encimih in aromah za živila
Del 3 Aditivi v aromah za živila
Del 4 Nosilci v hranilih
PRILOGA IV
Tradicionalna živila, za katera lahko nekatere države članice še naprej prepovedujejo uporabo nekaterih kategorij aditivov za živila
Država članica
Živila
Kategorije aditivov, ki so lahko še naprej prepovedane
Nemčija
tradicionalno nemško pivo ("Bier nach deutschem Reinheitsgebot gebraut")
vse razen potisnih plinov
Francija
tradicionalni francoski kruh
vse
Francija
tradicionalne francoske konzervirane gomoljike
vse
Francija
tradicionalni francoski konzervirani polži
vse
Francija
tradicionalne francoske gosje in račje konzerve ("confit")
vse
Avstrija
tradicionalni avstrijski "Bergkäse"
vse razen konzervansov
Finska
tradicionalni finski "Mämmi"
vse razen konzervansov
Švedska
Finska
tradicionalni švedski in finski sadni sirupi
barvila
Danska
tradicionalni danski "Kødboller"
konzervansi in barvila
Danska
tradicionalni danski "Leverpostej"
konzervansi (razen sorbinske kisline) in barvila
Španija
tradicionalni španski "Lomo embuchado"
vse razen konzervansov in antioksidantov
Italija
tradicionalna italijanska "Mortadella"
vse razen konzervansov, antioksidantov, sredstev za uravnavanje kislosti, ojačevalcev arome, stabilizatorjev in plina za pakiranje
Italija
tradicionalni italijanski "Cotechino e zampone"
vse razen konzervansov, antioksidantov, sredstev za uravnavanje kislosti, ojačevalcev arome, stabilizatorjev in plina za pakiranje
UL L 186, 30.6.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
UL L 237, 10.9.1994, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 204, 26.7.2006, str. 10).
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živilskih encimih in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES in Direktive Sveta 2001/112/ES (KOM(2006)0425 – C6-0257/2006 – 2006/0144(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0425)(1),
– ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 37 in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0257/2006),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,
– ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0177/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o živilskih encimih in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe (ES) št. 258/97, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES in Direktive Sveta 2001/112/ES
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije║,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Prosti pretok varnih in zdravstveno ustreznih živil je pomemben vidik notranjega trga in znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in gospodarskim interesom.
(2) Pri uresničevanju politik Skupnosti bi bilo treba zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi.
(3) Encimi, razen tistih, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, trenutno niso urejeni ali pa so urejeni kot pomožna tehnološka sredstva v okviru zakonodaje držav članic. Razlike med nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi glede ocene in odobritve živilskih encimov █ovirajo njihov prosti pretok ter ustvarjajo pogoje neenakopravne in nepoštene konkurence. Zato je treba sprejeti pravila Skupnosti za usklajevanje nacionalnih določb v zvezi z uporabo encimov v živilih.
(4) Ta uredba bi morala vključevati le encime, ki so dodani živilom za opravljanje tehnološke funkcije v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, prevozu ali skladiščenju takšnih živil, vključno z encimi, ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva ("živilski encimi"). Področje uporabe te uredbe se zato ne bi smelo razširiti na encime, ki niso dodani živilom za opravljanje tehnološke funkcije, ampak so namenjeni za prehrano ljudi, kot so encimi za prehranske namene ali za namene prebave. Mikrobiološke kulture, ki se tradicionalno uporabljajo v proizvodnji živil, na primer sira in vina, in ki lahko vsebujejo encime, vendar se ne uporabljajo izrecno za njihovo proizvodnjo, se ne bi smeli obravnavati kot živilski encimi.
(5) Živilske encime, ki se uporabljajo izključno v proizvodnji aditivov za živila, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o aditivih za živila](4), arom, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. ... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ](5) in novih živil, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami(6), bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ker je varnost teh živil že ocenjena in urejena. Vendar ta uredba vključuje te živilske encime, ko se kot taki uporabljajo v živilih. . Uredba (ES) št. 258/97 bi morala biti ustrezno spremenjena.
(6) Živilski encimi bi se morali odobriti in uporabljati le, če izpolnjujejo merila iz te uredbe. Uporaba živilskih encimov bi morala biti varna, obstajati bi morala tehnološka potreba po njihovi uporabi, njihova uporaba ne bi smela zavajati potrošnika in bi mu morala prinašati korist. Zavajanje potrošnika med drugim vključuje vprašanja, povezana z naravo, svežostjo in kakovostjo uporabljenih sestavin, naravnostjo proizvoda ali proizvodnega procesa ali hranilno vrednostjo proizvoda.
(7) Nekateri živilski encimi so dovoljeni za posebne uporabe, na primer v sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih ter nekaterih mlečnih beljakovinah, namenjenih za prehrano ljudi, in za nekatere odobrene enološke postopke in obdelave. Te živilske encime bi bilo treba uporabljati v skladu s to uredbo in posebnimi določbami iz ustrezne zakonodaje Skupnosti. Direktivo Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi(7), Direktivo Sveta 83/417/EGS z dne 25. julija 1983 o približevanju zakonov držav članic v zvezi z nekaterimi beljakovinami v mleku (kazeini in kazeinati) za prehrano ljudi(8) in Uredbo Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino(9)bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.
(8) Živilski encimi, katerih uporaba je v Skupnosti dovoljena, bi se morali vključiti v seznam Skupnosti, ki bi moral jasno opisovati encime, navajati vse pogoje, ki urejajo njihovo uporabo, in ki bi moral biti dopolnjen s specifikacijami, zlasti o njihovem izvoru in merilih čistosti. Če je živilski encim proizveden iz gensko spremenjenega organizma (GSO) ali iz njega v smislu Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES(10), bi bilo treba v specifikacije vključiti tudi posebno identifikacijsko oznako, dodeljeno GSO v skladu z navedeno uredbo.
(9) Z namenom uskladitve bi bilo treba izvesti oceno tveganja živilskih encimov in njihove vključitve v seznam Skupnosti v skladu s previdnostnim načelom in postopkom iz Uredbe (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](11).
(10) V skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(12), se je treba z Evropsko agencijo za varnost hrane ("agencija") posvetovati o stvareh, ki bi lahko vplivale na javno zdravje.
(11) Živilski encim, pridobljen iz organizma, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(13)bi bilo treba odobriti v skladu z navedeno uredbo predali hkrati z odobritvijo v skladu s to uredbo.
(12) Živilski encim, ki je že vključen v seznam Skupnosti v skladu s to uredbo in pridobljen s proizvodnimi metodami ali iz vhodnih sestavin, precej različnih od tistih, ki so vključene v oceno tveganja agencije, ali različnih od tistih, ki jih vključujejo odobritev in specifikacije v skladu s to uredbo, bi bilo treba predložiti agenciji v oceno s poudarkom na specifikacijah. Precej različne proizvodne metode ali vhodne sestavine lahko bi lahko pomenile spremembo proizvodne metode iz izvlečkov iz rastlin v proizvodnjo s fermentacijo z uporabo mikroorganizma ali gensko spremenjenega prvotnega mikroorganizma.
(13) Ker so številni živilski encimi že na trgu Skupnosti, bi bilo treba zagotoviti, da bo prehod na seznam Skupnosti živilskih encimov potekal nemoteno in ne bo povzročal motenj na obstoječem trgu z živilskimi encimi. Vlagateljem bi bilo treba omogočiti dovolj časa, da dajo na voljo podatke, potrebne za oceno tveganja teh proizvodov. Zato bi bilo treba omogočiti začetno dveletno obdobje po dnevu začetka uporabe izvedbenih ukrepov, ki se določijo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. […] [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila], da se vlagateljem zagotovi dovolj časa za predložitev podatkov o obstoječih encimih, ki se lahko vključijo v seznam Skupnosti, oblikovan v skladu s to uredbo. Treba bi bilo omogočiti tudi predložitev vlog za odobritev novih encimov v začetnem dveletnem obdobju. Agencija mora nemudoma oceniti vse vloge za živilske encime, za katere so bili v navedenem obdobju predloženi zadostni podatki.
(14) Da se zagotovijo pošteni in enaki pogoji za vse vlagatelje, bi bilo treba seznam Skupnosti oblikovati v enem koraku. Ta seznam bi bilo treba vzpostaviti po opravljeni oceni tveganja vseh živilskih encimov, za katere so bili v začetnem dveletnem obdobju predloženi zadostni podatki. Mnenja agencije pa bi bilo treba objaviti takoj potem, ko se izdela znanstvena ocena.
(15) Veliko število vlog se pričakuje v začetnem dveletnem obdobju. Zato bo mogoče potrebnega precej časa, da se izvedejo vse ocene tveganja in oblikuje seznam Skupnosti. Da se zagotovi enak dostop do trga za nove živilske encime po začetnem dveletnem obdobju, bi bilo treba predvideti prehodno obdobje, v katerem se lahko živilski encimi in živila, ki uporabljajo živilske encime, dajo na trg in uporabljajo v skladu z obstoječimi nacionalnimi pravili v državah članicah, dokler se ne oblikuje seznam Skupnosti.
(16) Živilska encima E 1103 invertaza in E 1105 lizocim, ki sta bila odobrena kot aditiva za živila v okviru Direktive 95/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil(14), in pogoje, ki urejajo njuno uporabo, bi bilo treba prenesti iz Direktive 95/2/ES na seznam Skupnosti, ko bo oblikovan s to uredbo. Poleg tega Uredba ║ (ES) št. 1493/1999 odobri uporabo ureaze, beta glukanaze in lizocima v vinu v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino in vzpostavitvi kodeksa Skupnosti na področju enoloških postopkov in obdelav(15). Te snovi so živilski encimi in bi morali biti vključene na področje uporabe te uredbe. Zato bi jih bilo treba dodati tudi na seznam Skupnosti, ko bo oblikovan, za njihovo uporabo v vinu v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999 in Uredbo (ES) št. 1622/2000.
(17) Za živilske encime po potrebi še vedno veljajo splošne obveznosti označevanja iz Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 1830/2003. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi določiti posebne določbe za označevanje živilskih encimov, ki se kot taki prodajo proizvajalcu ali potrošniku.
(18) Živilski encimi so vključeni v opredelitev živil v Uredbi (ES) št. 178/2002 in jih je zato treba, ko se uporabljajo v živilih, pri označevanju živil označiti kot sestavine v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil(16). Živilske encime bi bilo treba označiti s tehnološko funkcijo v živilu, ki ji sledi značilno ime živilskega encima. Vseeno bi bilo treba zagotoviti odstopanje od določb o označevanju za primere, ko encim v končnem proizvodu nima tehnološke funkcije, ampak je prisoten v živilu kot posledica prenosa iz ene ali več sestavin živila ali se uporabi kot pomožno sredstvo v predelavi. Direktivo 2000/13/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(19) Živilske encime bi bilo treba stalno nadzorovati ter, kadar koli je treba, ponovno oceniti glede na spremenjene pogoje uporabe in nove znanstvene podatke. Ne glede na to bi bilo treba izvesti novo znanstveno ocenjevanje in razvrstitev vsaj vsakih deset let.
(20) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(17).
(21)Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev, ali živilski encim spada v področje uporabe te uredbe, in za sprejetje prehodnih ukrepov glede uvedbe seznama Skupnosti živilskih encimov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.
(22) Da se zakonodaja Skupnosti na področju živilskih encimov razvije in posodobi na skladen in učinkovit način, je treba zbirati podatke, izmenjavati informacije in usklajevati delo med državami članicami. V ta namen bi bilo lahko koristno izvesti študije za obravnavo posebnih vprašanj, da se olajša postopek določanja. Primerno je, da Skupnost financira takšne študije kot del svojega proračunskega postopka. Financiranje takšnih ukrepov je zajeto v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali(18), tako bo posledično pravna podlaga za financiranje zgoraj navedenih ukrepov Uredba (ES) št. 882/2004.
(23) Države članice morajo izvajati uradni nadzor, da se doseže skladnost s to uredbo v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.
(24) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepov, ki jih je treba sprejeti, tj. določitve pravil Skupnosti o živilskih encimih, ter se ta zaradi enotnosti trga in visoke ravni varstva potrošnikov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego navedenega cilja –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje I
Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila za živilske encime, ki se uporabljajo v živilih, vključno z encimi, ki se uporabljajo kot pomožna tehnološka sredstva, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga in visoka raven varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov.
Za navedene namene ta uredba določa:
a)
seznam Skupnosti odobrenih živilskih encimov;
b)
pogoje uporabe živilskih encimov v živilih;
c)
pravila označevanja živilskih encimov, ki se prodajajo kot taki.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za živilske encime.
2. Ta uredba se ne uporablja za živilske encime, ki se uporabljajo izključno v proizvodnji:
a)
aditivov za živila, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. …[o aditivih za živila];
b)
arom, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. …[o aromah];
c)
novih živil, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 258/97;
d)
sredstev za pospešitev prebave.
3. Ta uredba se uporablja brez poseganja v kakršna koli posebna pravila Skupnosti v zvezi z uporabo živilskih encimov:
a)
v posebnih živilih;
b)
za namene, ki niso vključeni v to uredbo.
4. Ta uredba se ne uporablja za:
a)
mikrobiološke kulture, ki se █uporabljajo v proizvodnji živil in ki lahko naključno proizvedejo encime, vendar se ne uporabljajo izrecno za njihovo proizvodnjo;
b)
encime, namenjene neposredno za prehrano ljudi, kot so encimi za prehranske namene ali tisti, ki se uporabljajo kot prebavni encimi.
5. Po potrebi se lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2) odloči, ali neka snov spada na področje uporabe te uredbe ali ne.
Člen 3
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 178/2002, Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. […] [║o aditivih za živila].
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:
1)
"encim" pomeni vsak protein rastlinskega, živalskega ali mikrobiološkega izvora, ki je zmožen katalizirati specifično biokemijsko reakcijo, ne da bi medtem spremenil svojo lastno strukturo; za namene te uredbe bi morala ta opredelitev vsebovati tudi "proencime", to so spojine, ki so neaktivne ali skoraj neaktivne predhodnice encimov in se lahko ob določeni katalitski spremembi pretvorijo v aktivne encime;
2)
"živilski encim" pomeni proizvod, pridobljen z ekstrakcijo iz rastlin, živali, mikroorganizmov ali njihovih proizvodov ali s postopkom vrenja z uporabo mikroorganizmov:
a)
ki vsebujejo enega ali več encimov, ki lahko katalizirajo posebne biokemične reakcije; in
b)
ki se dodajo živilom za opravljanje tehnološke funkcije v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, prevozu ali skladiščenju živil;
3)
"pripravek živilskega encima" pomeni formulacijo, ki se sestoji iz enega ali več živilskih encimov, v katero se vmešajo snovi, kot so aditivi za živila in/ali druge živilske sestavine, ki lajšajo njihovo skladiščenje, prodajo, standardizacijo, redčenje ali raztopitev;
4)
"proizveden iz GSO" pomeni pridobljen z uporabo GSO kot zadnjega živega organizma v proizvodnem procesu, vendar ne vsebuje in ne sestoji iz GSO, niti ni iz njih proizveden;
5)
"quantum satis" pomeni, da mejna vrednost ni določena. Ne glede na to se aditivi v skladu z dobro proizvodno prakso uporabljajo v količini, ki ni višja od tiste, ki je potrebna za doseganje predvidenega namena, in pod pogojem, da se ne zavaja potrošnika.
Poglavje II
Seznam Skupnosti odobrenih živilskih encimov
Člen 4
Seznam Skupnosti živilskih encimov
Le živilski encimi, vključeni v seznam Skupnosti, se lahko dajo na trg kot taki in uporabljajo v živilih v skladu s specifikacijami in pogoji uporabe iz člena 6(2).
Nihče ne daje v promet živilskega encima ali živila, ki tak encim vsebuje, če uporaba tega encima ni v skladu s to uredbo.
Člen 5
Splošni pogoji za vključitev živilskih encimov v seznam Skupnosti in njihovo uporabo
Živilski encim se lahko vključi v seznam Skupnosti le, če izpolnjuje naslednje pogoje:
a)
na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov in previdnostnega načelauporaba v predlaganih količinah ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika;
b)
obstaja razumna tehnološka potreba;
c)
njegova uporaba ne zavaja potrošnika; zavajanje potrošnika med drugim vključuje vprašanja, povezana z naravo, svežostjo in kakovostjo uporabljenih sestavin, naravnostjo proizvoda ali proizvodnega procesa, hranilno vrednostjo proizvoda ali vsebnostjo sadja in zelenjave;
d)
njegova uporaba prinaša potrošniku nedvomno korist.
Člen 6
Vsebina seznama Skupnosti živilskih encimov
1. Živilski encim, ki izpolnjuje pogoje iz člena 5, se lahko v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. […] [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila] vključi v seznam Skupnosti.
2. Vpis živilskega encima v seznam Skupnosti označuje:
a)
opredelitev živilskega encima, vključno s splošnim ali priporočenim imenom, sistematičnim imenom in sopomenkami, po možnosti v skladu z nomenklaturo Mednarodnega združenja za biokemijo in molekularno biologijo, v primeru zapletenih encimov pa z imenom, izbranim na podlagi delovanja encima, ki določa njegovo funkcijo;
b)
specifikacije živilskega encima, vključno z izvorom, merili čistosti in drugimi potrebnimi podatki; če se živilski encim pridobi iz organizma, ki spada v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1830/2003, se v specifikacije vključi navedba posebne identifikacijske oznake, dodeljene gensko spremenjenemu organizmu v skladu z navedeno uredbo;
c)
█živila, katerim se živilski encim lahko doda;
d)
█pogoje, v skladu s katerimi se živilski encim lahko uporablja;
e)
če je ustrezno, ali obstajajo kakršne koli omejitve v zvezi s prodajo živilskega encima neposredno potrošniku;
f)
█posebne zahteve v zvezi z označevanjem živil, v katerih so živilski encimi, zato da se zagotovi obveščenost končnega potrošnika o fizikalnem stanju živila ali o posebni obdelavi živila.
3. Seznam Skupnosti se spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. […] [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila].
Člen 7
Živilski encimi, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003
Živilski encim, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 in še ni vključen na seznam Skupnosti, se lahko vključi nata seznam v skladu s to uredbo, samo če je bil odobren v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003.
Poglavje III
Označevanje
Oddelek 1
Označevanje živilskih encimov in pripravkov živilskih encimov, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku
Člen 8
Označevanje živilskih encimov in pripravkov živilskih encimov, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku
1.Živilski encimi in pripravki živilskih encimov, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku in ki se prodajo posamično ali v mešanici z drugimi encimi█, se lahko tržijo le, če so na embalaži ali posodi navedeni podatki iz tega člena, ki morajo biti dobro vidni, jasno berljivi in neizbrisni.
2.Na embalaži ali posodah so navedeni naslednji podatki:
a)
ime, določeno v tej uredbi, in opis v skladu z nomenklaturo Mednarodnega združenja za biokemijo in molekularno biologijo; in
b)
opis živilskega encima, ki je dovolj natančen, da se živilski encim razlikuje od proizvodov, s katerimi bi ga lahko zamenjali.
Kadar se živilski encimi ali pripravki živilskih encimov prodajajo v mešanici z drugimi, so podatki iz točke (a) ali (b) navedeni za vsak živilski encim v padajočem vrstnem redu glede na njegov utežni odstotek celote;
c)
neto količina;
d)
rok trajanja, po katerem bi bila uporaba živilskega encima neprimerna;
e)
navedba "za uporabo v živilih" ali "omejena uporaba v živilih" ali podrobnejši opis namena uporabe v živilih;
f)
po potrebi posebni pogoji prevoza, shranjevanja in uporabe.
3.Poleg tega se na embalaži ali posodi ali v spremnih dokumentih, ki so poslani pred dobavo ali hkrati z njo, navedejo naslednji podatki, pod pogojem, da je navedba "namenjeno za proizvodnjo živil in ne za prodajo na drobno" vidna na embalaži ali posodi zadevnega proizvoda:
a)
ime ali naziv podjetja ter naslov proizvajalca, izvajalca pakiranja ali prodajalca s sedežem v Skupnosti;
b)
oznaka serije ali lota;
c)
navodila za uporabo, če bi se sicer brez njih živilski encim lahko uporabil nepravilno;
d)
če je primerno, zadostni podatki o sestavi živilskega encima ali pripravka živilskega encima, da uporabnik lahko upošteva količinske omejitve v hrani: količinska omejitev je izražena v številkah ali po načelu quantum satis; kadar se encimi dodajajo živilom, njihovi odmerki ne smejo biti večji, kot je nujno potrebno za doseganje namena, za katerega se uporabljajo. Tako se bo zmanjšala količina zaužitih encimov in bodo občutljive skupine prebivalstva bolje zaščitene;
e)
zadostni podatki, da lahko uporabnik ravna v skladu z Direktivo 2000/13/ES, zlasti določbe o označevanju alergenov;
f)
stranski učinki njihove uporabe v prevelikih količinah.
4.Ta člen ne posega v podrobnejše in obsežnejše zakone ali druge predpise o teži in dimenzijah ali o predstavitvi, razvrstitvi, pakiranju in označevanju nevarnih snovi ter pripravkov ali prevozu takšnih snovi.
5.Podatki, predvideni v tem členu, se zagotovijo v jeziku, ki je kupcem lahko razumljiv. Država članica, v kateri se proizvod trži, lahko na svojem ozemlju v skladu s pravili Pogodbe določi, da se ti podatki na zahtevo navedejo v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti, ki jih določi navedena država članica. To ne izključuje navedbe takšnih podatkov v več jezikih.
█
█
Člen 9
Zahteve po podatkih, kadar so živilski encimi ali pripravki živilskih encimov v mešanici z drugimi živilskimi sestavinami
Kadar so živilski encimi ali pripravki živilskih encimov, ki niso namenjeni za prodajo končnemu potrošniku, v mešanici z drugimi živilskimi sestavinami, je na embalaži ali posodi dobljenega proizvoda naveden seznam vseh sestavin v padajočem vrstnem redu glede na utežni odstotek celote.
█
Oddelek 2
Označevanje živilskih encimov in pripravkov živilskih encimov, namenjenih za prodajo končnemu potrošniku
Člen 10
Označevanje živilskih encimov in pripravkov živilskih encimov, namenjenih za prodajo končnemu potrošniku
Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES se živilski encimi ali pripravki živilskih encimov, namenjeni za prodajo končnemu potrošniku, lahko tržijo le, če so na embalaži navedeni naslednji podatki, ki morajo biti dobro vidni, jasno berljivi in neizbrisni:
a)
ime, pod katerim se živilski encim prodaja, ali to ime in tehnološka funkcija encima v živilu; █ime se oblikuje na podlagi imena, ki ga določajo katere koli določbe Skupnosti, ki veljajo za zadevni živilski encim;
b)
zahtevani podatki v skladu s členom 9;
c)
po potrebi navedba, da proizvod vsebuje gensko spremenjene organizme ali iz njih proizvedene snovi.
Poleg tega morajo biti potrošniku na voljo informacije o vseh encimih, uporabljenih v proizvodnem procesu, če ne na etiketi pa vsaj prek drugih informacijskih kanalov, med katerimi imajo prednost tisti na kraju prodaje. Treba je tudi zagotoviti, da potrošniki do teh informacij dostopajo od doma, na primer prek spleta ali telefonskih linij.
█
Poglavje IV
Postopkovne določbe in izvajanje
Člen 11
Obveznost obveščanja
1. Proizvajalec ali uporabnik živilskega encima nemudoma obvesti Komisijo o kakršnih koli novih znanstvenih ali tehničnih podatkih, ki bi lahko vplivali na oceno varnosti živilskega encima.
2. Proizvajalec ali uporabnik živilskega encima Komisijo na njeno zahtevo obvesti o dejanski uporabi živilskega encima.
Člen 12
Odbor
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali (║"Odbor").
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
║
Člen 13
Financiranje usklajenih politik s strani Skupnosti
Pravna podlaga za financiranje ukrepov iz te uredbe je člen 66(1)(c) Uredbe (ES) št. 882/2004.
Poglavje V
Prehodne in končne določbe
Člen 14
Uvedba seznama Skupnosti živilskih encimov
1. Seznam Skupnosti živilskih encimov se oblikuje na podlagi vlog v skladu z odstavkom 2.
2. Zainteresirane strani lahko predložijo vloge za vključitev živilskega encima v seznam Skupnosti.
Rok za predložitev takšnih vlog je 24 mesecev po datumu začetka uporabe izvedbenih ukrepov, ki se določijo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. […] [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila].
3. Komisija oblikuje register vseh živilskih encimov, ki se obravnavajo za vključitev v seznam Skupnosti in za katere je bila v skladu z odstavkom 2 tega člena predložena vloga, ki ustreza merilom veljavnosti, ki se določijo v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. […] [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila] ("register"). Register se da na voljo javnosti.
Komisija predloži vloge agenciji v presojo.
4. Seznam Skupnosti sprejme Komisija v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. […] [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila], potem ko agencija predloži mnenje za vsak živilski encim, vključen v register.
Vendar z odstopanjem od tega postopka:
a)
člen 5(1) Uredbe (ES) št. […] [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila] ne velja za sprejetje mnenja agencije;
b)
agenciji je omogočeno, da se odloči za "hitri" postopek odobritve živilskih encimov, ki so trenutno na trgu, če meni, da zadošča, če je bila zanje v okviru EU na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti opravljena ustrezna ocena varnosti, tako da se lahko takšni encimi prenesejo neposredno na seznam Skupnosti za živilske encime;
(c)
Komisija prvič sprejme seznam Skupnosti, potem ko je agencija izrazila svoje mnenje o vseh živilskih encimih iz registra.
5. Po potrebi se lahko vsi ustrezni prehodni ukrepi za namene tega člena sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 12(2).
Člen 15
Prehodni ukrepi za nekatere živilske encime, ki so že vključeni v zakonodajo Skupnosti
Ne glede na člena 6 in 14 te uredbe bo seznam Skupnosti, ko bo oblikovan, vključeval naslednje živilske encime:
(a) E 1103 invertaza in E 1105 lizocim z navedbo pogojev, ki urejajo njuno uporabo, kakor je določeno v Prilogi I in delu C Priloge III k Direktivi 95/2/ES;
b)
ureaza, beta glukanaza in lizocim za uporabo v vinu v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999 in izvedbenimi pravili za navedeno uredbo.
Člen 16
Spremembe Direktive 83/417/EGS
V oddelku III(d) Priloge I k Direktivi 83/417/EGS se alinei nadomestita z naslednjim:
"
– sirilo, ki izpolnjuje zahteve ║ Uredbe (ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o živilskih encimih]*,
– drugi encimi za koagulacijo mleka, ki izpolnjujejo zahteve ║ Uredbe (ES) št. .../... [o živilskih encimih].
____________________
* UL L ...
"
Člen 17
Sprememba Uredbe (ES) št. 258/97
V členu 2(1) Uredbe (ES) št. 258/97 se doda naslednja točka (d):
"
d)
živilske encime, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o živilskih encimih]*.
_____________________
* UL L ...
"
Člen 18
Sprememba Uredbe (ES) št. 1493/1999
V členu 43 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se doda naslednji odstavek 3:
"
3. Encimi in encimski preparati, ki se uporabljajo v odobrenih enoloških postopkih in obdelavah iz Priloge IV, izpolnjujejo zahteve ║Uredbe (ES) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o živilskih encimih]*.
_____________________
* UL L ...
"
Člen 19
Spremembe Direktive 2000/13/ES
Direktiva 2000/13/ES se spremeni:
1. Člen 6(4) se spremeni:
a)
točka (a) se nadomesti z ║:" a) "Sestavina" pomeni vsako snov, vključno z aditivi in encimi, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali pripravi živila in so še vedno prisotni v končnem proizvodu, četudi v spremenjeni obliki."
b)
v točki (c)(ii) se uvodna beseda "aditivi" nadomesti z "aditivi in encimi".
2. V členu 6(6) se doda naslednja alinea:
"
−
encime, vsebovane v živilskem proizvodu, je treba označiti z imenom ene od kategorij sestavin iz Priloge II, ki mu sledi značilno ime in navedba, ali so v končnem proizvodu še aktivni ali ne; pri encimih, proizvedenih iz GSO, se na etiketi navede, da so "proizvedeni iz GSO
"
Člen 20
Spremembe Direktive 2001/112/ES
V oddelku II(2) Priloge I k Direktivi 2001/112/ES se četrta, peta in šesta alinea nadomestijo z ║:
"
–
Pektolitični encimi, ki izpolnjujejo zahteve ║ Uredbe (ES) št. .../.. Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o živilskih encimih]*,
–
Proteolitični encimi, ki izpolnjujejo zahteve ║ Uredbe (ES) št. .../... [o živilskih encimih],
–
Amilolitični encimi, ki izpolnjujejo zahteve ║ Uredbe (ES) št. .../... [o živilskih encimih]
_____________________
* UL L ...
"
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4 se uporablja od datuma začetka uporabe seznama Skupnosti. Do tega datuma se v državah članicah še naprej uporabljajo veljavne nacionalne določbe v zvezi z dajanjem na trg in uporabo živilskih encimov in živil, proizvedenih z živilskimi encimi.
Živilski encimi, pripravki živilskih encimov in živila z živilskimi encimi, ki ne izpolnjujejo določb členov 8 in 9 ter so bili dani na trg ali označeni do ...(20), se lahko tržijo do izteka roka uporabnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89, Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, Uredbe (ES) št. 2232/96 in Direktive 2000/13/ES (KOM(2006)0427 – C6-0259/2006 – 2006/0147(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0427)(1),
– ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 37 in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0259/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0185/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. julija 2007 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89, Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, Uredbe (ES) št. 2232/96 in Direktive 2000/13/ES
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije║,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Direktivo Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo(4) je treba posodobiti glede na tehnični in znanstveni razvoj. Za večjo jasnost in učinkovitost bi bilo treba Direktivo 88/388/EGS nadomestiti s to uredbo.
(2) Sklep Sveta 88/389/EGS z dne 22. junija 1988 o seznamu izhodnih surovin in snovi, uporabljenih pri proizvodnji arom, ki ga sestavi Komisija(5), predvideva sestavo navedenega seznama v 24 mesecih po sprejetju Sklepa. Navedeni sklep je zdaj zastarel in bi ga bilo treba razveljaviti.
(3) Direktiva Komisije 91/71/EGS z dne 16. januarja 1991 o dopolnitvi Direktive Sveta 88/388/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo(6) določa pravila za označevanje arom. Ta pravila se nadomestijo s to uredbo, direktivo pa bi bilo treba zdaj razveljaviti.
(4) Prosti pretok varnih in zdravstveno ustreznih živil je pomemben vidik notranjega trga in znatno prispeva k zdravju in dobremu počutju državljanov ter njihovim socialnim in gospodarskim interesom.
(5) Za varovanje zdravja ljudi bi moralo področje uporabe te uredbe zajemati arome, izhodne surovine za arome in živila, ki vsebujejo arome. Zajemati bi moralo tudi nekatere živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, ki se dodajajo živilom predvsem za dodajanje arome in znatno prispevajo k prisotnosti nekaterih nezaželenih naravnih snovi v živilih ("živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi"), njihove izhodne surovine in živila, ki jih vsebujejo.
(6) Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi se lahko uporabljajo le, če izpolnjujejo merila iz te uredbe. Biti morajo varne za uporabo, zato je treba za nekatere arome opraviti oceno tveganja, preden se dovoli njihova prisotnost v živilih. Če je mogoče, bi bilo treba nameniti pozornost vprašanju, ali bi lahko imele škodljive posledice za ranljive skupine, kar vključuje tudi oblikovanje preferenc glede okusa pri otrocih. Kupca ne bi smele zavajati, zato bi bilo treba njihovo prisotnost v živilu vedno navesti z ustrezno označbo. Zavajanje potrošnika med drugim vključuje vprašanja, povezana z naravo, svežostjo in kakovostjo uporabljenih sestavin, naravnostjo proizvoda ali proizvodnega procesa ali hranilno vrednostjo proizvoda.
(7) Od leta 1999 sta Znanstveni odbor za prehrano in pozneje Evropska agencija za varnost hrane izrazila mnenja o več naravnih snoveh v izhodnih surovinah za arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi(7), ki po mnenju Strokovnega odbora za aromatične snovi pri Svetu Evrope povzročajo skrb zaradi toksikoloških lastnosti. Snovi, za katere je Znanstveni odbor za prehrano potrdil skrb zaradi toksikoloških lastnosti, bi bilo treba obravnavati kot nezaželene snovi, ki se kot take ne smejo dodajati živilom.
(8) Zaradi naravne prisotnosti v rastlinah so nezaželene snovi lahko prisotne v aromatičnih pripravkih in živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi. Rastline se tradicionalno uporabljajo kot živila ali živilske sestavine. Treba bi bilo določiti ustrezne mejne vrednosti za prisotnost teh nezaželenih snovi v živilih, ki najbolj prispevajo k vnosu teh snovi v človeško telo, ob upoštevanju potrebe po varovanju zdravja ljudi in njihove neizogibne prisotnosti v tradicionalnih živilih.
(9) Na ravni Skupnosti bi bilo treba uvesti določbe, da se prepove ali omeji uporaba nekaterih rastlinskih ali živalskih snovi, ki povzročajo skrb za zdravje ljudi, v proizvodnji arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi ter njihova uporaba v proizvodnji živil.
(10) Oceno tveganja bi morala opraviti Evropska agencija za varnost hrane, v nadaljevanju "agencija", ustanovljena z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(8).
(11) Da se zagotovi usklajenost, bi bilo treba oceno tveganja ter odobritev arom in izhodnih surovin, ki jih je treba ovrednotiti, izvesti v skladu s previdnostnim načelom in postopkom iz Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](9).
(12) Aromatične snovi so kemično določene snovi z aromatičnimi lastnostmi. Program ovrednotenja aromatičnih snovi je stalen program v skladu z Uredbo (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih(10). V skladu z navedeno uredbo je treba v petih letih po sprejetju navedenega programa sprejeti seznam aromatičnih snovi. Določiti bi bilo treba nov rok za sprejetje navedenega seznama. Predlaga se vključitev navedenega seznama v seznam iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. …/2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](11)+.
(13) Aromatični pripravki so arome v obliki neobdelanih surovin ali po obdelavi za prehrano ljudi, ki niso kemično določene snovi in se z ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki pridobivajo iz snovi rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora. Aromatičnih pripravkov iz živil ni treba ovrednotiti ali odobriti za uporabo v in na živilih, razen če obstaja dvom glede njihove varnosti. Kljub temu bi bilo treba varnost aromatičnih pripravkov iz neživilskih snovi pred odobritvijo ovrednotiti.
(14) Uredba (ES) št. 178/2002 opredeljuje živilo kot vsako snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Snovi rastlinskega, živalskega ali mikrobiološkega izvora, za katere je doslej obstajalo veliko dokazov za uporabo v proizvodnji arom, se zato obravnavajo kot živilske snovi, čeprav so nekatere od teh izhodnih surovin, kot so palisandrov les, sekanci hrastovine ali listi jagode, morda ne uporabljajo kot hrana. Teh snovi ni treba ovrednotiti.
(15) Toplotno obdelanih arom, proizvedenih iz živil v dovoljenih pogojih, prav tako ni treba ovrednotiti ali odobriti za uporabo v in na živilih, razen če obstaja dvom glede njihove varnosti. Kljub temu bi bilo treba pred odobritvijo ovrednotiti varnost toplotno obdelanih arom iz neživilskih snovi ali proizvedenih v nedovoljenih pogojih.
(16) Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih(12), določa postopek za oceno varnosti in odobritev arom dima ter si prizadeva za uvedbo seznama primarnih dimnih kondenzatov in primarnih katranskih frakcij, katerih uporaba je dovoljena ob izključitvi vseh ostalih.
(17) Predhodne sestavine arome dajo živilu aromo zaradi kemičnih reakcij med obdelavo živila. Predhodnih sestavin arom iz živil ni treba ovrednotiti ali odobriti za uporabo v in na živilih, razen če obstaja dvom glede njihove varnosti. Kljub temu bi bilo treba varnost predhodnih sestavin arom iz neživilskih snovi pred odobritvijo ovrednotiti.
(18) Druge arome, ki ne spadajo med zgoraj opredeljene arome, se lahko uporabljajo v in na živilih, potem ko opravijo postopek ovrednotenja in odobritve.
(19) Snovi rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora, ki niso živila, se lahko odobrijo za proizvodnjo arom, potem ko se njihova varnost znanstveno ovrednoti. Morda je treba odobriti le uporabo nekaterih delov snovi ali določiti pogoje za uporabo.
(20) Aromo ali izhodno surovino, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(13), bi bilo treba odobriti v skladu z navedeno uredbo, kakor tudi v skladu s to uredbo.
(21) Aromatične snovi ali aromatični pripravki so lahko označeni kot "naravni", le če izpolnjujejo nekatera merila, ki preprečujejo zavajanje potrošnikov.
(22) Posebne zahteve po podatkih bi morale preprečiti zavajanje potrošnikov glede izhodne surovine, uporabljene za proizvodnjo naravnih arom.█
(23)Za arome za živila bi morale še naprej veljati splošne obveznosti označevanja iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil in(14), če je primerno, iz Uredbe (ES) št. 1829/2003. Poleg tega bi bilo treba v to uredbo vključiti posebne določbe za označevanje arom, ki se kot take prodajajo proizvajalcu ali končnemu potrošniku.
(24) Potrošnike bi bilo treba obvestiti, če je dimljen okus posameznega živila posledica dodatka arom dima. V skladu s členom 5 Direktive 2000/13/ES ║ime, pod katerim se izdelek prodaja, potrošnika ne bi smelo zmesti glede tega, ali je izdelek dimljen konvencionalno s svežim dimom ali je obdelan z aromami dima. Navedeno direktivo bi bilo treba prilagoditi opredelitvam arom, arom dima in izrazu "naraven" za opis arom, določenih v tej uredbi.
(25) Za ovrednotenje varnosti aromatičnih snovi za zdravje ljudi je bistveno poznati podatke o uživanju in uporabi aromatičnih snovi. Zato bi bilo treba redno preverjati količino aromatičnih snovi, ki se dodajajo živilom.
(26) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(15).
(27) Zlasti bi bilo treba Komisijo podeliti pooblastila za, med drugim, prilagoditev prilog II do V ║znanstvenemu in tehničnemu napredku in določitev metodologije za zbiranje informacij o potrošnji in rabi arom. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.
(28) Da se zakonodaja Skupnosti na področju arom razvije in posodobi na skladen in učinkovit način, je treba zbirati podatke, izmenjavati informacije in usklajevati delo med državami članicami. V ta namen bi lahko bilo koristno izvesti študije za obravnavo posebnih vprašanj, da se olajša postopek odločanja. Primerno je, da Skupnost financira takšne študije kot del svojega proračunskega postopka. Financiranje teh ukrepov zajema Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali(16), zato bo pravna podlaga za financiranje navedenih ukrepov Uredba (ES) št. 882/2004.
(29) Do uvedbe seznama Skupnosti bi bilo treba zagotoviti ovrednotenje in odobritev aromatičnih snovi, ki niso zajete v programu ovrednotenja iz Uredbe (ES) št. 2232/96. Zato bi bilo treba določiti prehodno ureditev. V skladu z navedeno ureditvijo bi bilo treba takšne aromatične snovi ovrednotiti in odobriti v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](17). Vendar se časovni roki, ki jih navedena uredba določa Agenciji za sprejetje mnenja in Komisiji za predložitev osnutka uredbe, ki posodablja seznam Skupnosti, Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ne bi smeli uporabljati, ker je treba dati prednost stalnemu programu ovrednotenja.
(30) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja ukrepa, ki ga je treba sprejeti, tj. določiti pravil Skupnosti o uporabi arom in nekaterih živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi v in na živilih, ter se ta zaradi enotnosti trga in visoke ravni varstva potrošnikov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego navedenih ciljev.
(31) Uredbo Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač(18) in Uredbo Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov(19) je treba prilagoditi nekaterim novim opredelitvam iz te uredbe.
(32) Uredbe (EGS) št. 1576/89, (EGS) št. 1601/91 in (ES) št. 2232/96 ter Direktivo 2000/13/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pravila za arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov ter učinkovito delovanje notranjega trga █.
Za navedene namene ta uredba določa:
a)
seznam Skupnosti arom in izhodnih surovin, odobrenih za uporabo v in na živilih, ki je določen v Prilogi I ("seznam Skupnosti");
b)
pogoje uporabe arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi v in na živilih;
c)
pravila za označevanje arom.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za:
a)
arome, ki se uporabljajo ali so namenjene za uporabo v ali na živilih, brez poseganja v bolj specifične določbe iz Uredbe (ES) št. 2065/2003;
b)
živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi;
c)
živila, ki vsebujejo arome in/ali živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi;
d)
izhodne surovine za arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi.
2. Ta uredba se ne uporablja za:
a)
snovi, ki imajo izključno sladek, kisel ali slan okus;
b)
neobdelana ali nesestavljena živila, kot so med drugim sveža, posušena ali zamrznjena zelišča in začimbe ali čajni/zeliščni poparki kot taki.
3. Po potrebi se lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3) odloči, ali neka snov ali mešanica snovi, surovina ali vrsta živila spada na področje uporabe te uredbe ali ne.
Člen 3
Opredelitev pojmov
1. Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz uredb (ES) št. 178/2002 in (ES) št. 1829/2003.
2. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:
a)
"arome" pomenijo izdelke, ki:
i)
kot taki niso namenjeni uživanju in se dodajajo živilu za vonj in/ali okus;
ii)
so proizvedeni ali sestavljeni iz naslednjih kategorij: aromatične snovi, aromatični pripravki, toplotno obdelane arome, arome dima, predhodne sestavine arom ali druge arome ali njihove mešanice;
iii)
lahko vključujejo živila, vključno z aditivi za živila, dovoljena po Uredbi (ES) št. .../2007 o aditivih za živila(20);
b)
"aromatična snov" pomeni kemično določeno snov z aromatičnimi lastnostmi , pridobljeno z ustreznimi naravnimi postopki ali kemično sintezo;
c)
"naravna aromatična snov" pomeni aromatično snov, ki se z ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki pridobiva iz snovi rastlinskega, živalskega ali mikrobiološkega izvora, v neobdelanem stanju ali po obdelavi za prehrano ljudi z enim ali več tradicionalnimi postopki za pripravo hrane, naštetimi v Prilogi II;
d)
"aromatični pripravek" pomeni izdelek, ki ni aromatična snov, pridobljen iz:
i)
živila z ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki, v neobdelanem stanju ali po obdelavi za prehrano ljudi z enim ali več tradicionalnimi postopki za pripravo hrane, naštetimi v Prilogi II, in/ali z ustreznimi fizikalnimi postopki;
in/ali
ii)
snovi rastlinskega, živalskega ali mikrobiološkega izvora, ki ni živilo in je pridobljena z enim ali več tradicionalnimi postopki za pripravo hrane, naštetimi v Prilogi II, in/ali ustreznimi fizikalnimi, encimskimi ali mikrobiološkimi postopki;
e)
"toplotno obdelana aroma" pomeni izdelek, pridobljen po toplotni obdelavi mešanice sestavin, ki same nimajo nujno aromatičnih lastnosti in od katerih vsaj ena vsebuje dušik (amin), druga pa je reducirajoč sladkor; sestavine za izdelavo toplotno obdelanih arom so lahko:
i)
živilo;
in/ali
ii)
izhodna surovina, ki ni živilo;
f)
"aroma dima" pomeni izdelek, pridobljen s frakcioniranjem in prečiščevanjem kondenziranega plina, pri čemer nastajajo primarni dimni kondenzati, primarne katranske frakcije in/ali arome dima, kot so opredeljeni v točkah (1), (2) in (4) člena 3 Uredbe (ES) št. 2065/2003;
g)
"predhodna sestavina arome" pomeni izdelek, ki sam nima nujno aromatičnih lastnosti in se namerno dodaja živilu le za ustvarjanje arome, tako da se razbije ali reagira z drugimi sestavinami med obdelavo živila; pridobljena je lahko iz:
i)
živilo;
in/ali
ii)
izhodna surovina, ki ni živilo;
h)
"█aroma, ki ni drugje določena" pomeni aromo, ki se doda ali nameni za dodajanje živilu, da mu doda vonj in/ali okus, ter ki ne spada v opredelitve (b) do (g);
i)
"živilska sestavina z aromatičnimi lastnostmi" pomeni živilsko sestavino, ki ni aroma in ki se lahko doda živilu predvsem za aromo ali spremembo arome in katere uporaba znatno prispeva k prisotnosti snovi v sestavljenih živilih, kakor je določeno v delu B Priloge III;
j)
"izhodna surovina" pomeni snov rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora, iz katere se proizvajajo arome ali živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi; lahko je:
i)
živilo;
ali
ii)
izhodna surovina, ki ni živilo;
k)
"proizveden z GSO" pomeni pridobljen z uporabo GSO kot zadnjega živega organizma v proizvodnem procesu, vendar ne vsebuje in se ne sestoji iz GSO, niti ni iz njih proizveden;
(
l) "ustrezen fizikalni proces" pomeni fizikalni postopek, ki namerno ne spreminja kemične narave sestavin arome brez poseganja v seznam tradicionalnih postopkov priprave živil v Prilogi II, ki ne vključuje uporabe singletnega kisika, ozona, anorganskih katalizatorjev, █organsko-kovinskih reagentov in/ali UV-sevanja.
3. V opredelitvah iz odstavka 2(d), (e), (g) in (j) se izhodne surovine, za katere doslej obstaja veliko dokazov o uporabi za proizvodnjo arom, obravnavajo kot živila.
█
POGLAVJE II
POGOJI ZA UPORABO AROM, ŽIVILSKIH SESTAVIN Z AROMATIČNIMI LASTNOSTMI IN IZHODNIH SUROVIN
Člen 4
Splošni pogoji za uporabo arom ali živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi
Le arome ali živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, se lahko uporabljajo v ali na živilih:
a)
na podlagi razpoložljivih znanstvenih dokazov in previdnostnega načela ne ogrožajo zdravja potrošnika;
b)
njihova uporaba ne zavaja potrošnika;
c)
njihova uporaba prinaša potrošnikom prednosti in koristi;
d)
obstaja upravičena tehnološka potreba.
Člen 5
Prisotnost nekaterih snovi
1. Snovi iz dela A Priloge III se kot take ne dodajajo živilom.
2. Kadar obstaja znanstveno utemeljena bojazen, danekatere snovi, ki so naravno prisotne v aromah in živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi, v sestavljenih živilih škodujejo zdravju potrošnikov, lahko Komisija na lastno pobudo ali na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, ter ob upoštevanju mnenja agencije določi mejne vrednosti teh snovi, ki bodo navedene v delu B Priloge III █.
Mejne vrednosti se uporabljajo za sestavljena živila, pripravljena za uživanje ali pripravljena v skladu z navodili proizvajalca.
3.Z odstopanjem od odstavka 2 se mejne vrednosti ne uporabljajo, če sestavljeno živilo ne vsebuje dodanih arom in so edine živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, ki so mu bile dodane, sveža posušena ali zamrznjena zelišča in začimbe.
4. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 2 se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).
Člen 6
Uporaba nekaterih izhodnih surovin
1. Izhodne surovine iz dela A Priloge IV se ne uporabljajo za proizvodnjo arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi.
2. Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, proizvedene iz izhodnih surovin iz dela B Priloge IV, se lahko uporabljajo le pod pogoji iz navedene priloge.
Člen 7
Arome, ki jih ni treba ovrednotiti in odobriti
1. Naslednje arome se lahko uporabljajo v ali na živilih brez odobritve na podlagi te uredbe, če so v skladu s členom 4:
a)
aromatični pripravki iz člena 3(2)(d)(i);
b)
toplotno obdelane arome iz člena 3(2)(e)(i), ki izpolnjujejo pogoje za proizvodnjo toplotno obdelanih arom in so v skladu z mejnimi vrednostmi za nekatere snovi v toplotno obdelanih aromah, določenimi v Prilogi V;
c)
predhodne sestavine arom iz člena 3(2)(g)(i);
d)
živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi.
2. Ne glede na odstavek 1, če Komisija, država članica ali agencija izrazi dvome glede varnosti arom ali živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi iz odstavka 1, Agencija opravi oceno tveganja teh arom ali živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi. Členi 4 do 6 Uredbe (ES) št. ...[o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](21) se potem uporabljajo smiselno.
Če je potrebno, Komisija po prejemu mnenja Agencije sprejme ukrepe v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3). Takšni ukrepi se določijo v prilogah III, IV in/ali V, kot je ustrezno.
POGLAVJE III
SEZNAM SKUPNOSTI AROM IN IZHODNIH SUROVIN, ODOBRENIH ZA UPORABO V ALI NA ŽIVILIH
Člen 8
Arome in izhodne surovine, ki jih je treba vrednotiti in odobriti
To poglavje se uporablja za:
a)
aromatične snovi;
b)
aromatične pripravke iz člena 3(2)(d)(ii);
c)
toplotno obdelane arome, pridobljene s segrevanjem sestavin, ki delno ali v celoti spadajo na področje uporabe člena 3(2)(e)(ii) ali ne izpolnjujejo pogojev za proizvodnjo toplotno obdelanih arom in ne dosegajo mejnih vrednosti za nekatere nezaželene snovi iz Priloge V;
d)
predhodne sestavine arom iz člena 3(2)(g)(ii);
e)
arome, ki niso drugje določene, iz člena 3(2)(h);
f)
izhodne surovine, ki niso živila iz člena 3(2)(j)(ii).
Člen 9
Seznam Skupnosti arom in izhodnih surovin
Le tiste arome in izhodne surovine iz člena 8, ki so na seznamu Skupnosti, se lahko kot take dajo na trg in uporabljajo v ali na živilih.
Člen 10
Vključitev arom in izhodnih surovin na seznam Skupnosti
1. Aroma ali izhodna surovina se lahko v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. .../2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](22) vključi na seznam Skupnosti le, če izpolnjuje pogoje iz člena 4.
2. Vnos za aromo ali izhodno surovino v seznamu Skupnosti navaja:
a)
identifikacijo odobrene arome ali izhodne surovine;
b)
po potrebi pogoje, pod katerimi se aroma lahko uporablja.
3. Seznam Skupnosti se spremeni v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. …/2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila]+.
Člen 11
Arome ali izhodne surovine, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003
Aroma ali izhodna surovina, ki spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 in še ni vključena na seznam Skupnosti iz Priloge I k tej uredbi, se lahko vključi v ta seznam █v skladu s to uredbo, samo če je bila odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003.
POGLAVJE IV
OZNAČEVANJE
ODDELEK 1
OZNAČEVANJE AROM, KI NISO NAMENJENE ZA PRODAJO KONČNEMU POTROŠNIKU
Člen 12
Označevanje arom, ki niso namenjene za prodajo končnemu potrošniku
Arome, ki niso namenjene za prodajo končnemu potrošniku, se lahko tržijo le, če so na embalaži, posodah ali v spremnih dokumentih navedeni podatki iz členov 13 in 14, ki morajo biti dobro vidni, jasno berljivi in neizbrisni.
Člen 13
Splošne zahteve po podatkih za označevanje arom
1. Na embalaži ali posodah arom, ki niso namenjene za prodajo končnemu potrošniku, so navedeni naslednji podatki:
a)
prodajna oznaka: beseda "aroma" ali natančnejše ime ali opis arome;
b)
ime ali naziv podjetja ter naslov proizvajalca, izvajalca pakiranja ali prodajalca s sedežem v Skupnosti;
c)
navedba "za uporabo v živilih" ali navedba "za omejeno uporabo v živilih" ali podrobnejši opis predvidene uporabe v živilih;
d)
seznam v padajočem vrstnem redu glede na težo:
i)
kategorij prisotnih arom in
ii)
imen vseh drugih snovi ali surovin v izdelku █, njihova številka E in navedba "pridobljeno iz GSO", če je to primerno;
e)
navedba mejne vrednosti za vsako sestavino ali skupine sestavin, za katere velja količinska omejitev pri uporabi v živilu, in/ali ustreznih podatkov, navedenih z jasnimi in razumljivimi izrazi, da se kupcu omogoči ravnanje v skladu s to uredbo ali drugo zadevno zakonodajo Skupnosti, vključno z Uredbo (ES) št. 1829/2003;
f)
če je potrebno, posebni pogoji za shranjevanje in uporabo;
g)
minimalen rok trajanja;
h)
oznaka serije ali lota;
i)
neto količina.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko podatki iz točk (c) do (g) navedenega odstavka navedeni le v spremnih dokumentih pošiljke, ki se predložijo hkrati ali pred pošiljko, pod pogojem, da je na dobro vidnem delu embalaže ali posode tega proizvoda navedba "namenjeno za proizvodnjo živil in ne za maloprodajo".
Člen 14
Posebne zahteve po podatkih za prodajno oznako arom
1. Izraz "naraven" se lahko uporablja le za opis arome v prodajni oznaki iz člena 13(1)(a), kot je določeno v odstavkih 2 do 6 tega člena.
2. Izraz "naraven" za opis arome se lahko uporablja le, če aromatična sestavina vsebuje le aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.
3. Izraz "naravna(-e) aromatična(-e) snov(-i)" se lahko uporablja le za arome, katerih aromatična sestavina vsebuje izključno naravne aromatične snovi.
4. Izraz "naraven" se lahko uporablja le skupaj s sklicevanjem na živilo, kategorijo živila ali rastlinski ali živalski izvor arome le, če je vsaj 95 % [v m/m] aromatične sestavine pridobljene iz navedene izhodne surovine.
Aromatična sestavina lahko vsebuje aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.
Opisana bo kot "naravna aroma <<živila(-) ali kategorije živila>> ali naravni <<nosilec(-ci)>> arom".
5. "Naravna aroma <<živila(-) ali kategorije živila>> ali naravni <<nosilec(-ci)>> arom z drugimi naravnimi aromami" se lahko uporablja le, če aromatična sestavina delno izhaja iz navedene izhodne surovine in je jasno prepoznavna.
Aromatična sestavina lahko vsebuje aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.
6. Izraz "naravna aroma" se lahko uporablja le, če aromatična sestavina izvira iz drugih izhodnih surovin in kadar sklicevanje na izhodne surovine ne kaže njihove arome ali okusa ter v okoliščinah iz odstavkov 4 in 5.
Aromatična sestavina lahko vsebuje aromatične pripravke in/ali naravne aromatične snovi.
ODDELEK 2
OZNAČEVANJE AROM, NAMENJENIH ZA PRODAJO KONČNEMU POTROŠNIKU
Člen 15
Označevanje arom, namenjenih za prodajo končnemu potrošniku
1. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES, Direktivo 89/396/EGS(23) in, če je ustrezno, Uredbo (ES) št. 1829/2003 se arome, namenjene za prodajo končnemu potrošniku, lahko tržijo le, če je na embalaži navedba "za uporabo v živilih" ali navedba "za omejeno uporabo v živilih" ali podrobnejši opis namena uporabe v živilih, ki mora biti dobro viden, jasno berljiv in neizbrisen.
2. Izraz "naraven" se uporablja za opis arome v prodajni oznaki iz člena 13(1)(a) le, kot je določeno v členu 14.
POGLAVJE V
POSTOPKOVNE DOLOČBE IN IZVAJANJE
Člen 16
Poročanje nosilcev živilske dejavnosti
1. Proizvajalec ali uporabnik aromatične snovi nemudoma obvesti Komisijo o vseh njemu znanih in dostopnih novih znanstvenih ali tehničnih podatkih, ki bi lahko vplivali na oceno varnosti aromatične snovi.
2.Živilskoindustrijski uporabnik arome, ki vsebuje aromatično snov, in proizvajalec te arome Komisijo na zahtevo skupaj obvestita o dejanski uporabi aromatične snovi. Tako zagotovljene informacije se obravnavajo zaupno.
3. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2).
Člen 17
Spremljanje in poročanje držav članic
1. Države članice vzpostavijo sisteme za spremljanje uživanja in uporabe arom s seznama Skupnosti in uživanja snovi iz Priloge III ter o svojih ugotovitvah vsako leto poročajo Komisiji in agenciji.
2. Po posvetovanju z agencijo █države članice v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3) sprejmejo skupno metodologijo za zbiranje podatkov o uživanju in uporabi arom s seznama Skupnosti ter snovi iz Priloge III.
Člen 18
Odbor
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ║.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES║ je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 19
Spremembe prilog II do V
Spremembe prilog II do V ║, da bodo izražale znanstveni in tehnični napredek, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).
Člen 20
Financiranje usklajenih politik s strani Skupnosti
Pravna podlaga za financiranje ukrepov iz te uredbe je člen 66(1)(c) Uredbe (ES) št. 882/2004.
POGLAVJE VI
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 21
Razveljavitve
1. Direktiva 88/388/EGS, Sklep 88/389/EGS in Direktiva 91/71/EGS se razveljavijo.
Uredba (ES) št. 2232/96 se razveljavi z začetkom uporabe seznama iz člena 2(2) navedene uredbe.
2. Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 22
Uvedba seznama Skupnosti arom in izhodnih surovin ter prehodna ureditev
1. Seznam Skupnosti se uvede z vstavitvijo seznama aromatičnih snovi iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 2232/96 v Prilogo I k tej uredbi na dan njenega sprejetja.
2. Do uvedbe seznama Skupnosti se Uredba (ES) št. …/2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](24) uporablja za vrednotenje in odobritev aromatičnih snovi, ki niso vključene v program vrednotenja iz člena 4 Uredbe (ES) št. 2232/96.
Z odstopanjem od navedenega postopka se obdobji šestih mesecev in devetih mesecev iz člena 5(1) in člena 7 Uredbe (ES) št. …/2007 [o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila](25) ne uporabljata za takšno vrednotenje in odobritev.
3. Vsi ustrezni prehodni ukrepi se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).
Člen 23
Sprememba Uredbe (EGS) št. 1576/89
Uredba (EGS) št. 1576/89 se spremeni:
1. Člen 1(4)(m) se spremeni:
(a) Drugi pododstavek točke (1)(a) se nadomesti z:
"
Druge aromatične snovi, opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]*(26)+, in/ali aromatične rastline ali deli aromatičnih rastlin se lahko dodatno uporabijo, vendar morajo biti organoleptične lastnosti brina zaznavne, pa čeprav so lahko včasih manj izrazite.
___________
* UL ...
"
(b) Točka 2(a) se nadomesti z:
"
Pijača se lahko imenuje "gin", če se proizvaja z aromatizacijo organoleptično ustreznega etanola kmetijskega izvora z aromatičnimi snovmi, opredeljenimi v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih](27)++, in/ali aromatičnimi pripravki, opredeljenimi v členu 3(2)(d) navedene uredbe, tako da je prevladujoč okus po brinu.
"
(c) Prvi pododstavek točke 2(b ) se nadomesti z:
"
Pijača se lahko imenuje "destilirani gin", če se pridobiva izključno z redestilacijo organoleptično ustreznega etanola kmetijskega izvora primerne kakovosti z začetno alkoholno stopnjo najmanj 96 vol % v destilarnah, ki se tradicionalno uporabljajo za gin, v navzočnosti brinovih jagod in drugih kmetijskih rastlin pod pogojem, da prevladuje okus po brinu. Izraz "destilirani gin" se prav tako lahko uporablja za mešanico destilata in etanola kmetijskega izvora enake sestave, čistosti in vsebnosti alkohola. Aromatične snovi, opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih](28), in/ali aromatični pripravki, kakor je navedeno v (a), se prav tako lahko uporabijo za aromatiziranje destiliranega gina. London gin je vrsta destiliranega gina.
"
2. Drugi pododstavek člena 1(4)(n)(1) se nadomesti z:
"
Dodatno se smejo uporabiti druge aromatične snovi, opredeljene v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]+, in/ali aromatični pripravki, opredeljeni v členu 3(2)(d) navedene uredbe, vendar mora prevladovati okus po kumini.
"
3. Prvi pododstavek člena 1(4)(p) se nadomesti z:
"
Žgane pijače, pri katerih prevladuje grenak okus in so proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega izvora z aromatičnimi snovmi, opredeljenimi v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]+, in/ali aromatičnimi pripravki, opredeljenimi v členu 3(2)(d) navedene uredbe.
"
4. Prvi pododstavek člena 1(4)(u) se nadomesti z:
"
Žgana pijača, proizvedena z aromatizacijo etanola kmetijskega izvora aromo nageljnovih žbic in/ali cimeta z uporabo enega od naslednjih postopkov: maceracije in/ali destilacije, redestilacije alkohola v navzočnosti delov zgoraj navedenih rastlin, dodajanjem aromatičnih snovi, opredeljenih v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih](29), nageljnovih žbic ali cimeta, ali kombinacije teh metod.
"
5. Prvi in drugi pododstavek člena 4(5), razen seznamov iz točk (a) in (b), se nadomestita z:
"
Pri pripravi žganih pijač iz člena 1(4), razen pri tistih iz člena 1(4)(m), (n) in (p), se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, opredeljeni v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]+.
Kljub temu je uporaba aromatičnih snovi, opredeljenih v členu 3(2)(b) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]+, in aromatičnih pripravkov, opredeljenih v členu 3(2)(d) navedene uredbe, dovoljena v likerjih, razen pri spodaj navedenih:
"
Člen 24
Sprememba Uredbe (EGS) št. 1601/91
Člen 2(1) se spremeni:
1. Prva podalinea tretje alinee točke (a) se nadomesti z:
"
−
aromatičnih snovi in/ali aromatičnih pripravkov, kakor je opredeljeno v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. .../2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]*(30)+, in/ali║
__________
* UL ...
"
2. Prva podalinea druge alinee točke (b) se nadomesti z:
"
−
aromatičnih snovi in/ali aromatičnih pripravkov, kakor je opredeljeno v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih](31), in/ali
"
3. Prva podalinea druge alinee točke (c) se nadomesti z:
"
−
aromatičnih snovi in/ali aromatičnih pripravkov, kakor je opredeljeno v členu 3(2)(b) in (d) Uredbe (ES) št. .../2007 [o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]+, in/ali
"
Člen 25
Sprememba Uredbe (ES) št. 2232/96
Odstavek 1 člena 5 Uredbe (ES) št. 2232/96 se nadomesti z:
"
1. Seznam aromatičnih snovi iz člena 2(2) se sprejme v skladu s postopkom iz člena 7 najpozneje do 31. decembra 2008.
"
Člen 26
Sprememba Direktive 2000/13/ES
Priloga III k Direktivi 2000/13/ES se nadomesti z:
"
Priloga III
OZNAČEVANJE AROM NA SEZNAMU SESTAVIN
1. Brez poseganja v odstavek 2 se arome poimenujejo z izrazi:
–
"arome" ali bolj natančnim imenom ali opisom arome, če aromatična sestavina vsebuje arome, kakor so opredeljene v členu 3(2)(b), (c), (d), (e), (f), (g) in (h) Uredbe (ES) št. …/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [║o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih]*(32);
–
"aroma(-e) dima"ali bolj natančnim imenom ali opisom arom(-e) dima, če aromatična sestavina vsebuje arome, kakor so opredeljene v členu 3(2)(f) Uredbe ES št. …/2007 [║o aromah]++, in daje živilu dimljen okus.
2. Izraz "naraven" za opis arom se uporablja, kakor je določeno v členu 14 Uredbe (ES) št. …/2007 [║ o aromah](33)+.║
3.Pri aromah, pridobljenih iz izhodne surovine, ki sodi na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi**, se na etiketi navede "pridobljeno iz GSO
Pri aromah, pridobljenih z organizmom, ki sodi na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1829/2003, posebno označevanje ni potrebno.
_______________
* UL L ...
** UL L 268, 18.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1981/2006 (UL L 368, 23.12.2006, str. 99)."
"
Člen 27
Začetek veljavnosti
Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od ...(34). Vendar se člen 9uporabljaod ...(35)* seznama Skupnosti.
Arome in živila, ki so bili zakonito dani v promet pred navedenimi datumi, se lahko uporabljajo do porabe zalog.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ║,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
PRILOGA I
Seznam skupnosti arom in izhodnih surovin, odobrenih za uporabo v in na živilih
PRILOGA II
Seznam tradicionalnih postopkov priprave živil, s katerimi se pridobijo naravne aromatične snovi in naravni aromatični pripravki
sekljanje
premazovanje
kuhanje, pečenje, cvrtje (do 240 °C)
hlajenje
rezanje
destilacija/rektifikacija
sušenje
emulzifikacija
izparevanje
ekstrakcija, vključno z ekstrakcijo s topilom
fermentacija
filtriranje
mletje
segrevanje
poparjenje
maceracija
mikrobiološki postopek
mešanje
lupljenje
precejanje
stiskanje
hlajenje/zamrzovanje
praženje/pečenje na žaru
izžemanje
namakanje
PRILOGA III
Prisotnost nekaterih snovi
Del A: Snovi, ki se kot take ne smejo dodati živilu
agaricinska kislina
kapsaicin
hipericin
Beta-azaron
1-alil-4-metoksibenzen
cianovodikova kislina
mentofuran
4-alil-1,2-dimetoksibenzen
pulegon
kvasin
1-alil-3,4-metilen dioksibenzen, safrol
teukrin A
tujon (alfa in beta)
Del B: Mejne vrednosti nekaterih snovi, naravno prisotnih v aromah in živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi, v nekaterih sestavljenih živilih, katerim so bile dodane arome in/ali živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi
Ime snovi
Sestavljeno živilo, v katerem je prisotnost snovi omejena
Mejna vrednost
[mg/kg]
█
PRILOGA IV
Seznam izhodnih surovin, za katere veljajo omejitve uporabe v proizvodnji arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi
Del A: Izhodne surovine, ki se ne uporabljajo za proizvodnjo arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi
Izhodna surovina
Latinsko ime
Splošno ime
tetraploidna oblika Acorus calamus
tetraploidna oblika pravega kolmeža
Del B: Pogoji uporabe arom in živilskih sestavin z aromatičnimi lastnostmi, pridobljenih iz nekaterih izhodnih surovin
Izhodna surovina
Pogoji uporabe
Latinsko ime
Splošno ime
Quassia amara L. in
Picrasma excelsa (Sw)
kvasija
Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, pridobljene iz izhodne surovine, se lahko uporabljajo le za proizvodnjo pijač in pekovskih izdelkov.
Laricifomes officinales (Vill.: Fr) Kotl. et Pouz
ali
Fomes officinalis
bela agaricinska goba
Arome in živilske sestavine z aromatičnimi lastnostmi, pridobljene iz izhodne surovine, se lahko uporabljajo le za proizvodnjo alkoholnih pijač.
Hypericum perforatum
ekstrakt šentjanževke
Teucrium chamaedrys
navadni vrednik
PRILOGA V
Pogoji za proizvodnjo toplotno obdelanih arom in mejne vrednosti za nekatere snovi v toplotno obdelanih aromah
Del A: Pogoji za proizvodnjo
(a) Temperatura proizvodov med obdelavo ne sme presegati 180 °C.
(b) Toplotna obdelava ne sme trajati dlje od 15 minut pri 180 °C z ustrezno daljšim trajanjem pri nižjih temperaturah, tj. podvojitev časa segrevanja pri vsakem zmanjšanju temperature za 10 °C, do največ 12 ur.
UL L 184, 15.7.1988, str. 61. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L 186, 30.6.1989, str. 21). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/11/EGS (UL L 65, 11.3.1992, str. 32).
** 18 mesecev po začetku veljavnosti seznama Skupnosti.
Trošarinske stopnje za alkohol *
187k
32k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače (KOM(2006)0486 – C6-0319/2006 – 2006/0165(CNS))
Ugotavljanje, določanje in varovanje evropske ključne infrastrukture *
449k
169k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 o predlogu Direktive Sveta o ugotavljanju in določanju evropske ključne infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njenega varovanja (KOM(2006)0787 – C6-0053/2007 – 2006/0276(CNS))
– ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0053/2007),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. in 2. decembra 2005 o načelih za evropski program o ključni infrastrukturi,
– ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2005 Evropskemu svetu in Svetu o varovanju kritične infrastrukture v okviru boja proti terorizmu(2),
– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A6-0270/2007),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
4. poziva k začetku spravnega postopka v skladu s Skupno izjavo z dne 4. marca 1975, če ima Svet namen odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;
5. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
6. naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Spremembe Parlamenta
Sprememba 1 Naslov
Predlog Direktive Sveta o ugotavljanju in določanju evropske ključne infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanju njenega varovanja
Predlog Direktive Sveta o ugotavljanju in določanju prednostnih sektorjev evropske ključne infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanju njenega varovanja
Sprememba 2 Uvodna izjava 2
(2) Komisija je 17. novembra 2005 sprejela Zeleno knjigo o evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture, v kateri so bile navedene politične možnosti za oblikovanje programa in informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN). Prejeti odgovori na Zeleno knjigo so jasno pokazali potrebo po vzpostavitvi okvira Skupnosti glede varovanja ključne infrastrukture. Priznana je bila potreba po povečanju zmogljivosti varovanja ključne infrastrukture v Evropi in po pomoči pri zmanjšanju šibkih točk glede ključnih infrastruktur. Poudarjen je bil pomen načela subsidiarnosti in dialoga med zainteresiranimi stranmi.
(2) Komisija je dne 17. novembra 2005 sprejela Zeleno knjigo o evropskem programu za varovanje ključne infrastrukture, v kateri so bile navedene politične možnosti za oblikovanje programa in informacijskega omrežja za opozarjanje o ključni infrastrukturi (CIWIN). Prejeti odgovori na Zeleno knjigo so poudarili možno dodano vrednost okvira Skupnosti glede varovanja ključne infrastrukture. Priznana je bila potreba po povečanju zmogljivosti varovanja ključne infrastrukture v Evropi in po pomoči pri zmanjšanju šibkih točk glede ključnih infrastruktur. Poudarjen je bil pomen ključnih načel subsidiarnosti, sorazmernosti in dopolnjevanja, kakor tudi dialoga med zainteresiranimi stranmi.
Sprememba 3 Uvodna izjava 3
(3) Decembra 2005 je Svet za pravosodje in notranje zadeve pozval Komisijo, naj poda predlog za Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP) in odločil, da mora ta predlog temeljiti na pristopu upoštevanja vseh nevarnosti s prednostno nalogo preprečevanja groženj terorizma. V skladu s tem pristopom je treba upoštevati človeške, tehnološke grožnje in naravne nesreče v postopku varovanja ključne infrastrukture, grožnja terorizma pa mora biti na prvem mestu. Če se ugotovi, da je stopnja varnostnih ukrepov zoper posebej nevarno grožnjo v sektorju ključne infrastrukture ustrezna, se morajo zainteresirane strani osredotočiti na druge grožnje, ki so jim izpostavljene.
(3) Decembra 2005 je Svet za pravosodje in notranje zadeve pozval Komisijo, naj poda predlog za Evropski program za varovanje ključne infrastrukture (EPCIP) in odločil, da bi moral ta predlog temeljiti na pristopu upoštevanja vseh nevarnosti s prednostno nalogo preprečevanja groženj terorizma. V skladu s tem pristopom bi bilo treba v postopku varovanja ključne infrastrukture upoštevati človeške, tehnološke grožnje in naravne nesreče, kot tudi evidentirati strukturno pogojene grožnje. Grožnja terorizma pa mora vseeno biti na prvem mestu.
Sprememba 4 Uvodna izjava 4
(4) Glavna odgovornost glede varovanja ključne infrastrukture je zdaj v rokah držav članic in lastnikov/upravljavcev ključnih infrastruktur. To se ne sme spremeniti.
(4) Glavna in končna odgovornost glede varovanja ključne infrastrukture je v rokah držav članic in lastnikov/upravljavcev ključnih infrastruktur. Glede na to, da državne službe najbolje poznajo razmere v svojih državah, bi se pri varovanju evropske ključne infrastrukture veljalo ravnati po pristopu "od spodaj navzgor".
Sprememba 5 Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)Varovanje ključnih infrastruktur je bistvenega pomena za notranjo varnost Unije in blaginjo njenih državljanov. Končno lahko uničenje ali okvara določenih infrastruktur uniči človeška življenja, okolje in gospodarske dobrine ter trajno škoduje zaupanju javnosti v državno zaščito in socialno skrbstvo.
Sprememba 6 Uvodna izjava 5
V Skupnosti obstaja določeno število ključnih infrastruktur, katerih okvara ali uničenje bi vplivala na dve ali več držav članic ali na državo članico, v kateri se takšna infrastruktura ne nahaja. To lahko vključuje čezmejne medsektorske vplive, ki izhajajo iz soodvisnosti med medsebojno povezano infrastrukturo. Takšno evropsko ključno infrastrukturo je treba ugotoviti in določiti s skupnim postopkom. Potrebo za izboljšanjevarovanja takšnih ključnih infrastruktur je treba oceniti v skladu s skupnim okvirom. Dvostranske sheme za sodelovanje med državami članicami na področju varovanja ključne infrastrukture pomenijo uveljavljen in učinkovit način za ravnanje s čezmejno ključno infrastrukturo. EPCIP mora temeljiti na takšnem sodelovanju.
(5) V Skupnosti obstaja določeno število ključnih infrastruktur, katerih okvara ali uničenje bi vplivala na tri ali več držav članic ali na vsaj dve državi članici, v katerih se takšna infrastruktura ne nahaja. To lahko vključuje čezmejne medsektorske vplive, ki izhajajo iz soodvisnosti med medsebojno povezano infrastrukturo. Takšno evropsko ključno infrastrukturo bi bilo treba ugotoviti s skupnim postopkom. Na podlagi skupnih meril bi bilo treba sestaviti seznam prednostnih sektorjev s ključnimi evropskimi infrastrukturami. Varovanje takšnih evropskih ključnih infrastruktur bi bilo treba opredeliti v skladu s skupnim okvirom ravnanja, ki bo države članice zavezoval, da s sprejetjem ustreznih ukrepov zmanjšajo možne nevarnosti za ključne infrastrukture na svojem ozemlju. Dvostranske sheme za sodelovanje med državami članicami na področju varovanja ključne infrastrukture pomenijo uveljavljen in učinkovit način za ravnanje s čezmejno ključno infrastrukturo. EPCIP bi moral temeljiti na takšnem sodelovanju.
Sprememba 7 Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)V določenih sektorjih je že veliko ukrepov, ki urejajo ugotavljanje, določanje in varovanje evropske ključne infrastrukture. Morebitna prihodnja ureditev na ravni Skupnosti ne sme voditi v podvajanje predpisov v teh sektorjih, ne da bi se povečala varnost.
Sprememba 8 Uvodna izjava 6
(6) Ker imajo različni sektorji posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede varovanja ključne infrastrukture, je treba oblikovati pristop Skupnosti za varovanje ključne infrastrukture in ga izvajati ob upoštevanju sektorskih posebnosti in obstoječih sektorskih ukrepov na ravni EU in nacionalni ter regionalni ravni in po potrebi tudi obstoječe čezmejne medsebojne dogovore glede pomoči med lastniki/upravljavci ključne infrastrukture. Glede na zelo pomembno vključenost zasebnega sektorja pri nadzoru in upravljanju tveganj, načrtovanju neprekinjenosti delovanja in obnovi po nesrečah, bo pristop Skupnosti moral spodbuditi polno vključenost zasebnega sektorja. Potrebno je oblikovanje skupnega seznama sektorjev ključne infrastrukture, da se olajša izvajanje pristopa za varovanje ključne infrastrukture po posameznih sektorjih.
(6) Ker imajo različni sektorji posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede varovanja ključne infrastrukture, bi bilo treba oblikovati pristop Skupnosti za varovanje ključne infrastrukture in ga izvajati ob upoštevanju sektorskih posebnosti in obstoječih sektorskih ukrepov na ravni EU in nacionalni ter regionalni ravni in po potrebi tudi obstoječe čezmejne medsebojne dogovore glede pomoči med lastniki/upravljavci ključne infrastrukture. Glede na zelo pomembno vključenost zasebnega sektorja pri nadzoru in upravljanju tveganj, načrtovanju neprekinjenosti delovanja in obnovi po nesrečah, bi pristop Skupnosti moral zagotoviti polno vključenost zasebnega sektorja. Potrebno je oblikovanje skupnega seznama sektorjev ključne infrastrukture, da se olajša izvajanje pristopa za varovanje evropske ključne infrastrukture po posameznih sektorjih.
Sprememba 9 Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)Evropska ključna infrastruktura bi morala biti oblikovana tako, da se zmanjša število povezav s tretjimi državami in lokalizacija v teh državah. Lokalizacija elementov evropskih ključnih infrastruktur zunaj EU povečuje tveganje za teroristične napade z razpršenimi vplivi na celotno infrastrukturo, tveganje za dostop teroristov do podatkov, hranjenih zunaj EU, in tveganje za neskladnost z zakonodajo Skupnosti, kar bi ogrozilo celotno infrastrukturo.
Sprememba 10 Uvodna izjava 7
(7) Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture mora oblikovati varnostni načrt upravljavca, v katerem bodo ugotovljene ključne infrastrukturne zmogljivosti in navedene ustrezne varnostne rešitve za varovanje teh infrastrukturnih zmogljivosti. Varnostni načrt upravljavca mora upoštevati oceno šibkih točk, groženj in tveganj, kot tudi vse ostale zadevne informacije, ki jih zagotovijo organi države članice.
(7) Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture bi moral oblikovati varnostni načrt upravljavca, v katerem bodo ugotovljene ključne infrastrukturne zmogljivosti in navedene ustrezne varnostne rešitve za varovanje teh infrastrukturnih zmogljivosti. Varnostni načrt upravljavca bi moral upoštevati oceno šibkih točk, groženj in tveganj, kot tudi vse ostale zadevne informacije, ki jih zagotovijo organi države članice. Varnostne načrte upravljavcev bi bilo treba posredovati kontaktnim točkam za varovanje evropske ključne infrastrukture (ECIP) v državah članicah. Za izpolnitev zahteve po vzpostavitvi in posodabljanju varnostnega načrta upravljavca bi morala zadoščati skladnost z obstoječimi sektorskimi varnostnimi ukrepi.
Sprememba 11 Uvodna izjava 8
(8) Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture mora imenovati varnostnega uradnika za zvezo, da se olajša sodelovanje in komunikacija med zadevnimi organi varovanja nacionalne ključne infrastrukture.
(8) Vsak lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture bi moral imenovati varnostnega uradnika za zvezo, da se olajša sodelovanje in komunikacija med zadevnimi organi varovanja nacionalne ključne infrastrukture. Za izpolnitev zahteve po imenovanju varnostnega uradnika za zvezo bi morala zadoščati skladnost z obstoječimi sektorskimi varnostnimi ukrepi.
Sprememba 12 Uvodna izjava 10
(10) Da se olajša izboljšanje varovanja evropskih ključnih infrastruktur, je treba razviti skupne metodologije za ugotavljanje in razvrščanje šibkih točk, groženj in tveganj za infrastrukturne zmogljivosti.
(10) Da se olajša izboljšanje varovanja evropskih ključnih infrastruktur, bi bilo treba razviti in izvajati skupne metodologije za ugotavljanje in razvrščanje groženj in tveganj ter strukturnih šibkih točk za infrastrukturne zmogljivosti.
Sprememba 13 Uvodna izjava 11
(11) Samo skupni okvir lahko zagotovi potrebno podlago za usklajeno izvajanje ukrepov za varovanje evropske ključne infrastrukture in jasno določi odgovornosti vseh zadevnih zainteresiranih strani. Lastnikom/upravljavcem evropske ključne infrastrukture mora biti omogočen dostop do najboljših praks in metodologij glede varovanja ključne infrastrukture.
(11) Z določitvijo odgovornosti vseh zadevnih zainteresiranih stranilahko skupni okvir zagotovi potrebno podlago za usklajeno izvajanje ukrepov za varovanje evropske ključne infrastrukture. Državam članicam in lastnikom/upravljavcem evropske ključne infrastrukture bi moral biti omogočen dostop do najboljših praks in metodologij glede varovanja ključne infrastrukture.
Sprememba 14 Uvodna izjava 12
(12) Učinkovita zaščita ključne infrastrukture zahteva komunikacijo, usklajevanje in sodelovanje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. To se najlažje doseže z imenovanjem kontaktnih točk za varovanje ključne infrastrukture v vsaki državi članici, ki morajo uskladiti vprašanja glede varovanja ključne infrastrukture znotraj države, kot tudi z drugimi državami članicami in Komisijo.
(12) Učinkovita zaščita evropske ključne infrastrukture zahteva komunikacijo, usklajevanje in sodelovanje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. To se najlažje doseže z imenovanjem kontaktnih točk ECIP v vsaki državi članici, ki bi morale uskladiti vprašanja ECIP znotraj države, kot tudi z drugimi državami članicami in Komisijo.
Sprememba 15 Uvodna izjava 13
(13) Da se razvijejo dejavnosti varovanja ključne infrastrukture na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je primerno zagotoviti usklajeno in varno izmenjavo informacij v okviru te direktive. Določene informacije o varovanju ključne infrastrukture so takšne, da bi njihovo razkritje ogrozilo zaščito javnega interesa glede javne varnosti. Določena dejstva o ključni infrastrukturni zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za načrtovanje in delovanje z namenom povzročanja nesprejemljivih posledic za objekte ključne infrastrukture, morajo biti zaupna, dostop do njih pa dovoljen samo po potrebi tako na ravni Skupnosti kot na ravni države članice.
(13) Da se razvijejo dejavnosti varovanja evropske ključne infrastrukture na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je primerno zagotoviti usklajeno in varno izmenjavo informacij v okviru te direktive. Določene informacije o varovanju evropske ključne infrastrukture so takšne, da bi njihovo razkritje ogrozilo zaščito javnega interesa glede javne varnosti. Določena dejstva o ključni infrastrukturni zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za načrtovanje in delovanje z namenom povzročanja nesprejemljivih posledic za objekte ključne infrastrukture, bi morala biti zaupna, dostop do njih pa dovoljen samo po potrebi tako na ravni Skupnosti kot na ravni države članice.
Sprememba 16 Uvodna izjava 14
(14) Izmenjava informacij v zvezi s ključno infrastrukturo mora potekati v okolju zaupanja in varnosti. Izmenjava informacij zahteva razmerje zaupanja, da družbe in organizacije vedo, da bodo njihovi občutljivi podatki ustrezno varovani. Za spodbujanje izmenjave informacij mora biti za gospodarstvo jasno, da koristi od posredovanja informacij o ključni infrastrukturi prevladajo nad stroški za gospodarstvo in družbo na splošno. Zato je treba izmenjavo informacij o varovanju ključne infrastrukture spodbujati.
(14) Izmenjava informacij v zvezi z evropsko ključno infrastrukturo bi morala potekati v okolju zaupanja in varnosti. Izmenjava informacij zahteva razmerje zaupanja, da družbe in organizacije vedo, da bodo njihovi občutljivi podatki ustrezno varovani.
Sprememba 17 Uvodna izjava 15
(15) Ta direktiva dopolnjuje obstoječe sektorske ukrepe na ravni Skupnosti in v državah članicah. Če so mehanizmi Skupnosti že vzpostavljeni, bi se morali še naprej uporabljati in pomagati pri splošnemu izvajanju te direktive.
(15) Ta direktiva dopolnjuje obstoječe sektorske ukrepe na ravni Skupnosti in v državah članicah. Če so mehanizmi in pravni predpisi Skupnosti že vzpostavljeni, bi se morali izvajati in uporabljati ter pomagati pri izboljšanju javne varnosti s preprečevanjem podvajanja in protislovja s to direktivo ter nastanek dodatnih stroškov brez izboljšanja varnosti.
Sprememba 18 Uvodna izjava 17
(17) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, in sicer vzpostaviti postopek za ugotavljanje in določanje evropskih ključnih infrastruktur in oblikovati skupni pristop za oceno potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur, ter se jih zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa navedeni člen, ta direktiva ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje teh ciljev.
(17) Ker države članice v vseh primerih ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, in sicer vzpostaviti postopek za ugotavljanje in določanje prednostnih sektorjev evropskih ključnih infrastruktur in oblikovati skupni pristop za oceno potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur, ter se jih zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa navedeni člen, ta direktiva ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje teh ciljev, vendar bi bilo treba pozornost nameniti zlasti finančni sprejemljivosti za lastnike ali upravljavce in za države članice.
Sprememba 19 Člen 1
Ta direktiva določa postopek za ugotavljanje in določanje evropskih ključnih infrastruktur ter skupni pristop k oceni potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur.
Ta direktiva določa postopek za ugotavljanje in določanje prednostnih sektorjev evropskih ključnih infrastruktur ter skupni pristop k oceni potreb za izboljšanje varovanja takšnih infrastruktur.
Sprememba 20 Člen 2, točka (b)
b) "Evropska ključna infrastruktura" pomeni tiste ključne infrastrukture, katerih okvara ali uničenje bi resno vplivala na dve ali več držav članic ali na eno državo članico, če se ključna infrastruktura nahaja v drugi državi članici. To vključuje vplive, ki izhajajo iz medsektorskih odvisnosti na druge vrste infrastrukture.
(b) "Evropska ključna infrastruktura" pomeni tiste ključne infrastrukture, katerih okvara ali uničenje bi resno vplivala na tri ali več držav članic ali na vsaj dve državi članici, če se ključna infrastruktura nahaja v drugi državi članici. To vključuje vplive, ki izhajajo iz medsektorskih odvisnosti na druge vrste infrastrukture.
Sprememba 21 Člen 2, točka (d)
d) "Šibka točka" pomeni značilnost elementa konstrukcije ključne infrastrukture, njenega izvajanja ali delovanja, zaradi katerega je dovzetna za okvaro ali uničenje zaradi grožnje in vključuje odvisnosti od drugih vrst infrastrukture.
(d) "Strukturna šibka točka" pomeni značilnost elementa konstrukcije ključne infrastrukture, njenega izvajanja ali delovanja, zaradi katerega je dovzetna za okvaro ali uničenje zaradi grožnje in vključuje odvisnosti od drugih vrst infrastrukture.
(Ta sprememba velja za zakonodajno besedilo v celoti in njen sprejem bi potreboval tehnične prilagoditve v celotnem besedilu.)
Sprememba 22 Člen 3, odstavek 1
1. Medsektorska in sektorska merila, ki se uporabijo za ugotavljanje evropskih ključnih infrastruktur, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(3). Spremenijo se lahko v skladu s postopkom iz člena 11(3).
1. Medsektorska in sektorska merila, ki se uporabijo za ugotavljanje evropskih ključnih infrastruktur, temeljijo na obstoječih zaščitnih merilih in se sprejmejo ter spremenijo v skladu s členom 308 Pogodbe ES in členom 203 Pogodbe Euratom.
Medsektorska merila, ki se uporabljajo horizontalno v vseh sektorjih ključne infrastrukture, se razvijejo ob upoštevanju resnosti vpliva okvare ali uničenja določene infrastrukture. Sprejeta bodo najpozneje [v enem letu po začetku veljavnosti te direktive].
Medsektorska merila, ki se uporabljajo horizontalno v vseh sektorjih evropske ključne infrastrukture, se razvijejo ob upoštevanju resnosti vpliva okvare ali uničenja določene infrastrukture. Sprejeta bodo najpozneje [v enem letu po začetku veljavnosti te direktive].
Sektorska merila se oblikujejo za prednostne sektorje ob upoštevanju značilnosti posameznih sektorjev ključne infrastrukture in z vključevanjem, po potrebi, zadevnih zainteresiranih strani. Sprejeta bodo za vsak prednostni sektor najpozneje eno leto po tem, ko bo ta sektor določen za prednostni sektor.
Sektorska merila se oblikujejo za prednostne sektorje in na podlagi obstoječih sektorskih varnostnih ukrepov, ob upoštevanju značilnosti posameznih sektorjev ključne infrastrukture in z vključevanjem vseh zadevnih zainteresiranih strani, pod pogojem, da ima vsak sektor posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede varovanja svoje ključne infrastrukture. Sprejeta so za vsak prednostni sektor najpozneje eno leto po tem, ko bo ta sektor določen za prednostni sektor.
Če so mehanizmi Skupnosti že vzpostavljeni, se uporabljajo še naprej. Za vsako ceno se je treba izogniti podvajanjem različnih aktov oziroma navzkrižjem med njimi.
Sprememba 23 Člen 3, odstavek 2
2.Prednostne sektorje, ki se uporabljajo za namene oblikovanja meril, določenih v odstavku 1, določi Komisija vsako leto izmed tistih, naštetih v Prilogi I.
črtano
Priloga I se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 11(3), če ne razširja področja uporabe te direktive.
Sprememba 24 Člen 3, odstavek 3
3. Vsaka država članica ugotovi ključne infrastrukture, ki se nahajajo znotraj njenega ozemlja, kot tudi ključne infrastrukture zunaj svojega ozemlja, ki lahko nanjo vplivajo in izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu z odstavkoma 1 in 2.
3. Vsaka država članica ugotovi možne evropske ključne infrastrukture, ki se nahajajo znotraj njenega ozemlja, kakor tudi možne evropske ključne infrastrukture zunaj svojega ozemlja, ki lahko nanjo vplivajo in izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu z odstavkom 1, najpozneje eno leto po sprejetju zadevnih meril in jih po tem stalno ugotavlja.
Vsaka država članica obvesti Komisijo o ključnih infrastrukturah, ki se tako ugotovijo najpozneje eno leto po sprejetju zadevnih meril, in jo po tem stalno obvešča.
Sprememba 25 Člen 4, naslov
Določanjeevropske ključne infrastrukture
Ugotavljanje in določanje prednostnih sektorjev
Sprememba 26 Člen 4, odstavek -1 (novo)
-1.Vsaka država članica ugotovi prednostne sektorje, ki se nahajajo znotraj njenega ozemlja, kakor tudi prednostne sektorje zunaj svojega ozemlja, ki lahko vplivajo na njeno ozemlje in izpolnjujejo merila, sprejeta v skladu členom 3(1).
Vsaka država članica obvesti Komisijo o prednostnih sektorjih, ki se tako ugotovijo, najpozneje eno leto po sprejetju zadevnih meril, in jo po tem stalno obvešča.
Sprememba 27 Člen 4, odstavek 1
1. Na podlagi priglasitev v skladu z drugim odstavkom člena 3(3) in katerih koli drugih informacij, ki so na voljo, Komisija predlaga seznam ključnih infrastruktur, ki se določijo za evropske ključne infrastrukture.
1. Na podlagi priglasitev v skladu z odstavkom -1 in katerih koli drugih informacij, ki so na voljo, Komisija predlaga seznam prednostnih sektorjev ključne infrastrukture.
Sprememba 28 Člen 4, odstavek 1 a (novo)
1a.Evropska ključna infrastruktura je oblikovana tako, da se zmanjša število povezav s tretjimi državami in lokalizacija v teh državah.
Sprememba 29 Člen 4, odstavek 2
2. Seznam ključnih infrastruktur, določenih kot evropska ključna infrastruktura, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 11(3).
2. Seznam prednostnih sektorjev evropskih ključnih infrastruktur sprejme in spreminja Svet.
Seznam se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 11(3).
Sprememba 30 Člen 4 (novo)
Člen 4a Obdelava osebnih podatkov Obdelava osebnih podatkov, ki se za dejavnosti varovanja evropske ključne infrastrukture izvede neposredno ali prek posrednika in je potrebna za opravljanje njihovih dejavnosti, se izvaja v skladu z določbami Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1 ter v skladu z veljavnimi načeli o varstvu podatkov. Obdelava podatkov se izvaja na ozemlju Unije, kopiranje podatkov pa zaradi varnostnih razlogov ni dovoljeno v tretjih državah. ___________________ ¹ UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
Sprememba 31 Člen 5, odstavka 1 in 2
1. Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev vsake evropske ključne infrastrukture, ki se nahaja na njenem ozemlju, zahteva vzpostavitev in posodabljanje varnostnega načrta upravljavca ter revizijo tega načrta najmanj vsaki dve leti.
1. Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev vsake evropske ključne infrastrukture, ki se nahaja na njenem ozemlju, zahteva vzpostavitev in posodabljanje varnostnega načrta upravljavca ter revizijo tega načrta najmanj vsaki dve leti.
Komisija in Svet sprejmeta seznam obstoječih varnostnih ukrepov, ki se uporabljajo za posamezne sektorje, naštete v Prilogi I. Za izpolnitev zahteve po vzpostavitvi in posodabljanju varnostnega načrta upravljavca zadošča skladnost z enim ali več varnostnih ukrepov, navedenih v seznamu.
2. V varnostnem načrtu upravljavca so ugotovljene zmogljivosti evropske ključne infrastrukture in določene ustrezne varnostne rešitve za njihovo varovanje v skladu s Prilogo II. Sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca se lahko ob upoštevanju obstoječih ukrepov Skupnosti sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(3). Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 11(2) odloči, da skladnost z ukrepi, ki se uporabljajo za posamezne sektorje, naštete v Prilogi I, izpolnjujejo zahteve za vzpostavitev in posodobitev varnostnega načrta upravljavca.
2. V varnostnem načrtu upravljavca so ugotovljene zmogljivosti evropske ključne infrastrukture in določene ustrezne varnostne rešitve za njihovo varovanje v skladu s Prilogo II. Sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca lahko ob upoštevanju obstoječih ukrepov Skupnosti sprejme Svet.
Sprememba 32 Člen 5, odstavek 3
3. Lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture predloži varnostni načrt upravljavca zadevnemu organu države članice v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo.
3. Lastnik/upravljavec evropske ključne infrastrukture predloži varnostni načrt upravljavca zadevni kontaktni točki ECIP v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo.
Če so sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca sprejete na podlagi odstavka 2, se varnostni načrt upravljavca predloži samo zadevnemu organu države članice v 1 letu po sprejetju sektorskih zahtev.
Če so sektorske zahteve glede varnostnega načrta upravljavca sprejete na podlagi odstavka 2, se varnostni načrt upravljavca predloži samo zadevni kontaktni točki ECIP v 1 letu po sprejetju sektorskih zahtev.
Sprememba 33 Člen 5, odstavek 5
5.Direktiva 2005/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih izpolnjuje zahtevo za oblikovanje varnostnega načrta upravljavca.
črtano
Sprememba 34 Člen 6, odstavek 1
1. Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev evropskih ključnih infrastruktur zahteva, da na svojem ozemlju imenujejo varnostnega uradnika za zvezo kot kontaktno točko za vprašanja povezana z varnostjo med lastnikom/upravljavcem infrastrukture in zadevnimi organi za varovanje ključne infrastrukture v državi članici. Varnostni uradnik za zvezo se imenuje v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo.
1. Vsaka država članica od lastnikov/upravljavcev evropskih ključnih infrastruktur zahteva, da na svojem ozemlju imenujejo varnostnega uradnika za zvezo kot kontaktno točko za vprašanja povezana z varnostjo med lastnikom/upravljavcem infrastrukture in kontaktno točko ECIP v državi članici. Varnostni uradnik za zvezo se imenuje v enem letu po določitvi ključne infrastrukture za evropsko ključno infrastrukturo.
Za izpolnitev zahteve po imenovanju varnostnega uradnika za zvezo zadošča skladnost z enim ali več varnostnih ukrepov, navedenih v seznamu iz člena 5(1).
Sprememba 35 Člen 6, odstavek 2
2. Vsaka država članica sporoči zadevne informacije glede ugotovljenih tveganj in groženj zadevnemu varnostnemu uradniku za zvezo ključne evropske infrastrukture.
2. Vsaka država članica sporoči zadevne informacije glede ugotovljenih tveganj in groženj zadevnemu varnostnemu uradniku za zvezo ključne evropske infrastrukture preko nacionalne kontaktne točke ECIP.
Sprememba 36 Člen 7, odstavek 2
2. Vsaka država članica Komisiji poroča na podlagi povzetka o vrstah šibkih točk, tveganj in groženj, ugotovljenih v vsakem sektorju, navedenem v Prilogi I, v roku 18 mesecev po sprejetju seznama iz člena 4(2) in zatem vsaki dve leti.
2. Vsaka država članica Komisiji poroča na podlagi povzetka o vrstah strukturnih šibkih točk, tveganj in groženj, ugotovljenih v evropskih ključnih infrastrukturah, v roku 12 mesecev po sprejetju seznama iz člena 4(2) in zatem vsaki dve leti.
Enoten obrazec za ta poročila se oblikuje v skladu s postopkom iz člena 11(3).
Enoten obrazec za ta poročila oblikuje Komisija, sprejme pa jih Svet.
Sprememba 37 Člen 7, odstavek 3
3. Komisija na podlagi posameznega sektorja oceni, ali se za evropske ključne infrastrukture zahtevajo posebni varnostni ukrepi.
3. Komisija in države članice na podlagi posameznega sektorja ocenijo, ali se za evropske ključne infrastrukture zahtevajo posebni varnostni ukrepi. Pri tem se upoštevajo najboljše obstoječe prakse in metodologije.
Sprememba 38 Člen 7, odstavek 4
4. V skladu s postopkom iz člena 11(3) se lahko oblikujejo skupne metodologije zaizvedbo ocen šibkih točk, tveganj in groženj glede evropskih ključnih infrastruktur na podlagi posameznega sektorja.
4. Če je potrebno se lahko oblikujejo skupne metodologije izvedbe ocen strukturnih šibkih točk, tveganj in groženj glede evropskih ključnih infrastruktur na podlagi posameznega sektorja. Pri oblikovanju skupnih metodologij se upoštevajo obstoječe metodologije.
Sprememba 39 Člen 8
Komisija podpira lastnike/upravljavce določenih evropskih ključnih infrastruktur z zagotavljanjem dostopa do razpoložljivih najboljših praks in metodologij, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture.
Komisija in države članice podpirajo lastnike/upravljavce določenih evropskih ključnih infrastruktur z zagotavljanjem dostopa do razpoložljivih najboljših praks in metodologij, povezanih z varovanjem ključne infrastrukture.
Sprememba 40 Člen 10, odstavek 2
2. Vsaka oseba, ki ravna z zaupnimi informacijami v skladu s to direktivo v imenu države članice, ima ustrezno stopnjo varnosti, ki jo preverja zadevna država članica.
2. Vsaka oseba, ki ravna z zaupnimi informacijami v skladu s to direktivo v imenu države članice, ima optimalno stopnjo varnosti, ki jo preverja zadevna država članica.
Sprememba 41 Člen 10, odstavek 3
3. Države članice zagotovijo, da se informacije o varovanju ključne infrastrukture, posredovane državam članicam ali Komisiji, uporabijo izključno za namen varovanja ključnih infrastruktur.
3. Države članice in Komisija zagotovijo, da se informacije o varovanju evropske ključne infrastrukture, ki so jim posredovane, uporabijo izključno za namen varovanja evropskih ključnih infrastruktur ter da se obvezno upoštevajo načelo sorazmernosti, kar zadeva materialne vidike, ter temeljne pravice in ustanove, ki bi jih bilo treba zaščititi.
Sprememba 42 Člen 11
Člen 11 Odbor
črtano
1.Komisiji pomaga Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vsake kontaktne točke za varovanje ključne infrastrukture.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
3.Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok, določen s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.
4.Odbor sprejme svoj poslovnik.
Sprememba 43 Člen 12, odstavek 1, pododstavek 1
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2007. Besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2008. Besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo nemudoma posredujejo Komisiji.
Sprememba 44 Priloga I, naslov
Seznam sektorjev ključne infrastrukture
Seznam možnih sektorjev ključne infrastrukture
Sprememba 45 Priloga I, sektor III, podsektor 9
Radijska komunikacija in navigacija
Radijska komunikacija, navigacija in radiofrekvenčna identifikacija (RFID)
Sprememba 46 Priloga I, sektor VII, podsektor 19
Infrastrukture in sistemi za plačila in obračun ter poravnavo
Infrastrukture in sistemi za plačila in obračun ter poravnavo ter njihovi izvajalci storitev
Sprememba 47 Priloga I, sektor VII, podsektor 19 a (novo)
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Možnosti za notranji trg s plinom in električno energijo (KOM(2006)0841),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi (KOM(2006)0851) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije - poročilo GD za konkurenco (SEK(2006)1724),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Prednostni načrt medsebojnega povezovanja (KOM(2006)0846),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom Poročilo o izvajanju o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo (SEK(2006)1709), ki je spremni dokument k sporočilu Komisije (KOM(2006)0841),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije o podatkih o energetski politiki EU (SEK(2007)0012),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – Zelena knjiga(1),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji(2),
– ob upoštevanju Sklepa št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja(3),
– ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na drugi obravnavi 23. maja 2007, z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (4),
– ob upoštevanju Direktive 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo(5),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1775/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do plinskega prenosnega omrežja(6),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom(7),
– ob upoštevanju Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo(8),
– ob upoštevanju Direktive 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z zemeljskim plinom(9),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije(10),
– ob upoštevanju Letnega poročila evropskih regulatorjev za energijo vsem članom Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER) in Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin (ERGEG), Evropskemu parlamentu, Svetu ministrov in Evropski komisiji za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006, pripravljenega v skladu s členom 3(8) Odločbe Komisije 2003/796/ES z dne 11. novembra 2003 o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in plin(11),
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 o potrditvi Akcijskega načrta Evropskega sveta (2007-2009) - energetska politika za Evropo,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A6-0249/2007),
A. ker mora biti nova energetska politika Evropske unije za trajnostno, zanesljivo in konkurenčno energijo ambiciozna in mora težiti k dolgoročnim koristim, osredotočiti pa se mora zlasti na boj proti podnebnim spremembam, zmanjševanje zunanje ranljivosti EU zaradi uvoza in spodbujanje rasti in delovnih mest,
B. ker je treba pravočasno vzpostaviti ustrezen zakonodajni okvir v skladu z načelom subsidiarnosti, da se dosežejo te ambiciozne in dolgoročne koristi,
C. ker sta dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga in oblikovanje učinkovitih solidarnostnih mehanizmov med državami članicami pogoja za zanesljivost oskrbe in gospodarske učinkovitosti,
D. ker sta liberalizacija in povezovanje trgov prav tako pomembna pri pospeševanju čezmejne trgovine, doseganju večje gospodarske učinkovitosti in izboljševanju likvidnosti trga, s čimer se dokončno vzpostavi notranji energetski trg,
E. ker imajo odločitve o mešanici energetskih virov v posameznih državah članicah posledice za celotno Unijo, kar zadeva konkurenčnost, zanesljivost oskrbe in okoljsko trajnost,
F. ker načeli socialne vključenosti in enakih možnosti za vse pomenita, da je za vsakega državljana Unije bistveno, da ima dostop do cenovno ugodne energije,
G. ker mora še 20 od 27 držav članic v celoti v besedi in praksi prenesti direktivi 2003/54/ES in 2003/55/ES o notranjem energetskem trgu,
H. ker prej omenjeno sporočilo Komisije o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo in poročilo GD za konkurenco o raziskavi energetskega sektorja ugotovljata, da veljavna pravila in ukrepi za liberalizacijo vodijo do izboljšanja učinkovitosti oskrbe z energijo in odjemalcem omogočajo prihranke, da pa trg še ni odprt v celoti ter da še obstajajo ovire za svobodno konkurenco,
I. ker sta oblikovanje trdnih in učinkovitih usklajenih pravil o dostopu do omrežja s strani nacionalnih regulatorjev ter uspešno ločevanje pogoja, da se novim akterjem omogoči vstop na trg,
J. ker se v nekaterih državah članicah za precejšnji delež trga uporabljajo dolgoročne pogodbe, s čimer se ogroža razvoj svobodne konkurence in s tem vzpostavitev notranjega energetskega trga,
K. ker se izvajanje veljavnih določb EU o ločevanju in regulativni okviri v državah članicah precej razlikujejo, kar ima resne posledice za razvoj notranjega trga z električno energijo,
L. ker sta zbliževanje in usklajevanje nacionalnih ukrepov v zvezi z določbami o ločevanju edini način za napredovanje pri vzpostavitvi notranjega energetskega trga,
M. ker plinska podjetja večino dobička ustvarijo s trgovanjem, ne pa s pridobivanjem plina,
N. ker je le nekaj držav članic odprlo svoj trg s plinom; ker so nižje cene in kakovost storitev pri oskrbi na trgu s plinom ključne za celotni sistem, za potrošnike in podjetja,
O. ker zmanjševanje preobremenjenosti pri prenosu električne energije zahteva velike naložbe za širjenje in nadgradnjo električnega omrežja ter učinkovitejše tržne mehanizme za obvladovanje preobremenjenosti,
P. ker mora vsa nova predlagana zakonodaja obravnavati posebne težave, s katerimi se srečujejo energetsko intenzivne panoge, kot so visoke cene energije, ki so posledica pomanjkanja konkurence na trgih,
Q. ker ravni medsebojne povezanosti med več državami članicami še vedno ne zadoščajo, zdaleč ne dosegajo sporazumov, sprejetih na vrhu v Barceloni dne 15. in 16. marca 2002, ter ker je v številnih primerih vrsta političnih in upravnih ovir glavni vzrok za zamude pri njihovi izgradnji,
R. ker bi morala Komisija, preden predlaga kakršno koli zakonodajo o obvezni gradnji skladišč plina v vsaki državi članici, predstaviti študijo stroškov in koristi ter podrobno presojo vpliva,
S. ker sta liberalizacija in povezovanje trgov enako pomembna pri dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga,
T. ker zadnji stavek točke 33 prej omenjenih sklepov z zasedanja predsedstva Evropskega sveta, ki je potekalo v Bruslju 8. in 9. marca 2007, navaja velik pomen energetsko intenzivnih panog in poudarja, da so za izboljšanje konkurenčnosti takšnih evropskih panog in njihovega okoljskega vpliva potrebni stroškovno učinkoviti ukrepi,
U. ker je Komisija ugotovila, da pomanjkanje preglednosti ovira spodbujanje konkurenčnosti na notranjem trgu,
V. ker obstaja potreba po jasnem, stabilnem in predvidljivem ureditvenem okviru za dolgoročne naložbe, ki so potrebne na področju energetike,
W. ker lahko javni organ Evropske unije za energijo pomaga financirati raziskave in razvoj obnovljivih virov energije, ohranja sorazmerno porazdeljenost tarif in zagotovi enak dostop do energije za vse državljane,
X. ker razpoložljivi podatki kažejo, da so države članice zgolj omejeno izvajale obveznosti pri usmerjenih javnih storitvah za ranljive odjemalce,
1. ponovno poudarja, da bo Lizbonska strategija lahko uspešna zgolj, če si bomo še naprej prizadevali vzpostaviti skupno energetsko politiko, ki bo izhajala iz širšega pogleda na skupne evropske interese na področju energetike, pri čemer se bodo upoštevale nacionalne značilnosti in bodo države članice lahko uporabljale svoje mešanice energetskih virov za dosego čim večje raznolikosti energetskih virov in proizvajalcev energije;
Ločevanje prenosa
2. meni, da je prenos ločevanja lastništva najučinkovitejše orodje, ki na nediskriminatoren način spodbuja naložbe v infrastrukturo, pošten dostop do omrežja za nove udeležence in preglednost na trgu; poudarja pa, da obstaja možnost, da ta model ne obravnava vseh pomembnih vprašanj, na primer medsebojnih povezav ali mest preobremenitve;
3. priznava, da izvajanje nadaljnjih ukrepov ločevanja za sektor zemeljskega plina ni povsem jasno; zato poziva k razvoju posebnih rešitev, ki bodo omogočile doseči oblikovanje notranjega trga zemeljskega plina, obenem pa bodo upoštevane razlike med nabavnimi in prodajnimi trgi;
4. poziva Komisijo, da predstavi analizo, v kateri so ustrezno prikazani pričakovani stroški držav članic za ločevanje lastništva in vzpostavitev neodvisnih sistemskih operaterjev, pričakovani vplivi na naložbe v omrežja ter koristi za notranji trg in potrošnike; poudarja, da mora analiza obravnavati vprašanje, ali nastanejo težave ali stroški, in če nastanejo, kakšni so, če država ne loči lastništva, ter ali so negativne posledice za državno in zasebno lastništvo različne; predlaga, da mora analiza obravnavati tudi, kakšne bi bile prednosti ločitve lastništva v primerjavi s pristopom neodvisnega regionalnega upravljavca na trgu v zvezi z doseganjem ciljev;
5. poziva Komisijo, naj upošteva strukturne razlike med sektorji plina in elektrike v EU, vključno z dejstvom, da nekatere države članice nimajo domače proizvodnje teh virov energije in da popolna ekonomska vzajemnost na pomembnih nabavnih trgih plina zdaj ni zagotovljena; zato poziva Komisijo, naj pripravi uravnotežen predlog, ki plinskim podjetjem v EU omogoča uporabo naložb v nove pridobivalne plinovode in dolgoročnih pogodb, da se okrepi njihova pogajalska moč v razmerju do tretjih držav;
6. vztraja, da bi bilo treba podjetjem iz tretjih držav preprečiti nakup energetske infrastrukture, razen če za to državo velja načelo vzajemnosti;
Regulatorji
7. pozdravlja predlog Komisije za krepitev sodelovanja med nacionalnimi regulatorji na ravni EU, preko subjekta EU, kot načina za spodbujanje bolj evropskega pristopa k ureditvi čezmejnih vprašanj; meni, da je vse večje zbliževanje in usklajevanje pristojnosti nacionalnih regulatorjev nujno, da bi premagali tehnične in regulativne razlike, ki povzročajo velike ovire čezmejnemu trgovanju in medsebojnim povezavam; poudarja, da bi morala Komisija igrati odločilno vlogo, vendar pri tem ne bi smela ogrožati samostojnosti nacionalnih regulatorjev; meni, da bi morali regulatorji sprejemati odločitve glede posebej opredeljenih tehničnih in trgovinskih vprašanj po obvestitvi in, kadar je to ustrezno, ob upoštevanju stališč upravljavcev prenosnih omrežij in drugih pomembnih zainteresiranih strani ter da bi morale biti te odločitve pravno zavezujoče;
8. poudarja, da bi morali biti nacionalni regulatorji še naprej edini organ, pristojen za odločitve v okviru svojih nacionalnih trgov; se strinja, da se njihova pooblastila razširijo tako, da bodo vključevala evidenco potrebnih naložb in nato dejavno spodbujala njihovo izvajanje;
9. meni, da morajo regulatorji zagotoviti, da se katero koli podjetje, ki ima v lasti energetsko infrastrukturo, zlasti prenosna omrežja ali plinovode, zaveže k izpolnjevanju jasno določenih ciljev v zvezi z naložbami, da se prepreči špekulacija tem področju;
10. meni, da bi morali biti nacionalni regulatorji neodvisni in močni ter imeti točno opredeljene pristojnosti, ki bi poleg potrebnih naložb in ravni preglednosti zagotavljale, da bodo akterji na trgu zakonodajo v praksi v celoti izvajali in jo spoštovali; meni tudi, da bi morale njihove pristojnosti biti usklajene na ravni EU preko vzpostavitve skupnih pravil o preglednosti, razkritosti in odgovornosti, da bi zagotovili njihovo neodvisnost od nacionalnih organov in industrije;
11. meni, da bi nacionalni energetski regulatorji morali imeti možnost kaznovanja operaterje, ki ne spoštujejo njihovih odločitev, ali operaterje prenosnih omrežij, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti glede vzdrževanja omrežja, zagotavljanja energetskih podjetij, da svetujejo končnim potrošnikom v zvezi z varčevanjem z energijo, kot določa Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah(12) in nalaganja programov za sprostitev dobave elektrike in zemeljskega plina; nadalje meni, da bi bilo treba medsebojno sodelovanje med regulativnimi organi in zadevnimi organi za konkurenco okrepiti na nacionalni ravni in na ravni EU;
12. poziva Komisijo, naj zagotovi rešitev težav v zvezi z neodvisnostjo/navzkrižjem interesov in preglednostjo glede upravljavcev prenosnih omrežij; poziva Komisijo, naj oblikuje predloge, ki omogočajo upravljavcem prenosnih omrežij, da izpolnijo svojo obveznost kot spodbujevalci trga, in uskladi mednarodne predpise za upravljavce prenosnih omrežij, da se izboljša čezmejni promet;
13. pozdravlja predlog za dodelitev uradne vloge obstoječim združenjem upravljavcev prenosnih omrežij s formalnimi obveznostmi in cilji (možnost ETSO+\GTE+);
14. obsoja pretirano poseganje nekaterih vlad v odločitve, ki jih sprejemajo nacionalni regulatorji, saj to izpodbija njihovo vlogo neodvisnih organov;
15. opaža razvoj nekaterih regionalnih trgov; poudarja, da bodo potrebni ustrezni ukrepi za preprečitev oblikovanja večjih energetskih otokov ter zahteva, da te regionalne strukture ne smejo ogroziti vzpostavitve notranjega energetskega trga;
Regulirane tarife
16. poziva države članice, naj zlagoma prenehajo uporabljati splošne regulirane tarife, z izjemo tarif zadnje instance, ki so opredeljene v Direktivi 2003/54/ES, obenem pa zagotovijo ustrezne ukrepe za zaščito ranljivih strank, še posebej v smislu "energetske revščine", vključno z netržnimi mehanizmi; obžaluje pomanjkanje sklicevanja na zgoraj omenjene cenovne mehanizme v sporočilu Komisije o energetski politiki za Evropo; opozarja, da bi moral poseg v cene biti dovoljen le kot zadnja rešitev, kjer želijo nacionalni regulatorji nadzirati umetno oblikovane visoke cene, da bi preprečili oškodovanje strank, podjetij in novih udeležencev, vendar tudi zato, da bi cene v vsakem primeru pokrile realne stroške;
17. meni, da bi bilo treba odpraviti subvencije za neobnovljive vire energije in tako zagotoviti enake konkurenčne pogoje, da je treba zunanje okoljske stroške vračunati v ceno energije ter da bi bilo treba uporabiti tržne instrumente za doseganje ciljev okoljske in energetske politike;
18. ugotavlja, da bi morale biti zastavljene obveznosti iz opravljanja univerzalnih in javnih storitev visokega standarda skladne s pravili o državni pomoči in da konkurenčno pravo velja za cenovno diskriminacijo in omejitve nadaljnje prodaje; poudarja, da je izredno pomembno oceniti vpliv, ki ga imajo preostale regulirane tarife za dobavo na razvoj konkurence, in da je treba izkrivljanja trga odpraviti;
Družbeni vpliv in varstvo potrošnikov
19. naproša Komisijo, naj predstavi celotne presoje vplivov, vključno z oceno družbenih učinkov svojih različnih predlogov in naj podpre industrije pri razvoju mehanizmov za usposabljanje in prerazporejanje;
20. meni, da je oskrbovanje strank z energijo za zadovoljevanje osnovnih potreb nujno in da se je proti "energetski revščini" treba boriti z vsemi sredstvi, še posebej s spodbujanjem energetskega varčevanja in učinkovitosti; poleg tega poziva k primerno usmerjenim in preglednim družbenim ukrepom, ki so potrebni za zaščito ranljivih in prikrajšanih strank, obenem pa ne ovirajo poštene konkurence;
21. poziva Komisijo, naj do konca leta 2007 predstavi predlog za Listino potrošnikov energije;
Medsebojno povezovanje
22. pozdravlja okvirni cilj doseganja 10-odstotne ravni medsebojne povezanosti v državah članicah;
23. poziva države članice, naj si močneje prizadevajo, vključno s krepitvijo dvostranskega sodelovanja, odpraviti tehnične, upravne in politične ovire za zaključek obstoječih in prihodnjih projektov, zlasti štirih projektov, ki jih je Komisija opredelila kot projekte v interesu Skupnosti; naproša države članice, naj omogočijo postopke odobritve za gradnjo povezovalnih daljnovodov in omejijo trajanje postopkov; vseeno meni, da je treba vedno upoštevati poglede splošnega interesa;
24. ponovno poudarja potrebo po povečanju proračuna, namenjenega vseevropskim omrežjem, zlasti za odstranitev okoljskih ovir;
25. poziva Komisijo, naj pospeši imenovanje usklajevalcev EU za projekte, ki so v interesu Skupnosti in jih je težko izvajati;
26. poudarja, da lahko decentralizirana energetska infrastruktura in proizvodnja energije prispevata k višji ravni zanesljivosti oskrbe z energijo ter ju je treba spodbujati pri oblikovanju strategij energetske politike;
Dolgoročne pogodbe
27. priznava, da so dolgoročne pogodbe navzgor z zunanjimi proizvajalci, še posebej v sektorju zemeljskega plina, potrebne za zagotovitev pozitivnega okolja za naložbe in da pomembno prispevajo k zanesljivosti oskrbe in ne ovirajo povezovanja notranjih energetskih trgov v Evropi, pod pogojem da novi udeleženci niso izključeni;
28. meni, da je treba zagotoviti uravnoteženo in učinkovito uporabo načela "uporabi ali izgubi", da lahko novi akterji vstopijo v omrežja, katerih zmogljivosti niso izkoriščene;
29. meni, da dolgoročne bilateralne pogodbe navzdol energetsko intenzivnim industrijam omogočajo, če ne zavzemajo znatnega deleža trga in strankam ne onemogočajo menjave dobaviteljev, izpogajanje bolj konkurenčnih in stabilnih cen energije pri dobaviteljih po lastni izbiri in bi zato morale biti dovoljene, pod pogojem, da jih ustrezni organi ustrezno nadzorujejo in da ne ustvarjajo dodatnih stroškov za omrežja, ne zapirajo trga za nove udeležence ali ne ogrožajo razvoja trga;
30. poziva Komisijo, naj predlaga opredelitev velikega uporabnika energije in naj zlasti upošteva velike uporabnike energije v EU, ki konkurirajo v svetovnem gospodarstvu;
31. zahteva, naj Komisija pripravi jasna navodila za dolgoročne bilateralne pogodbe navzdol, da bi zmanjšali negotovost na trgu in se usmerili k standardizaciji pogodb;
32. opozarja, da so obrati za proizvodnjo, prenos, skladiščenje in distribucijo energije pomembna infrastruktura, katere varnost in zanesljivost je treba v celoti ohraniti ter zagotoviti v vseh okoliščinah;
Električna in plinska omrežja
33. ponovno izraža skrb zaradi naložb, potrebnih za nadgradnjo električnih in plinskih omrežij za zagotovitev zanesljivosti preskrbe z energijo v EU; vztraja pri stabilnosti, skladnosti in preglednosti regulativnega okvira, da bi ustvarili naložbam prijazno okolje, in zato poziva k razvoju takšnega okvira za skupno korist potrošnikov in podjetij v EU;
34. obžaluje, da je v državah članicah še vedno veliko ovir, zaradi katerih prihaja do nesorazmernih zamud pri gradnji nove infrastrukture za uvoz energije in povezovanju nove proizvodnje z glavnim električnim omrežjem; zato poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj izvedejo vse potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili znižanje teh zamud na minimum, ter zagotovijo, da je vsako naseljeno oddaljeno in nedostopno območje (vključno z otoki in goratimi območji) povezano z glavnim električnim omrežjem;
35. poziva države članice, naj omogočijo povečanje zmogljivosti omrežja, kar bo omogočilo vključitev nove obsežne proizvodnje energije iz kopenskih in morskih obnovljivih virov energije; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za oblikovanje inteligentnega omrežja EU, ki bo v celoti izkoristilo prednosti že dostopne najsodobnejše informacijske in komunikacijske tehnologije; v tako omrežje bi bili zajeti zelo različni načini pridobivanja, z njim bi potrošnik dobil možnost odločanja, tako omrežje pa bi moralo tudi hitro odkriti in analizirati motnje, nanje reagirati in odpravi njihove učinke; poziva države članice, naj podpirajo investicije in svojim regulatorjem podelijo izrecno pooblastilo za spodbujanje dosege teh ciljev;
36. poudarja potrebo po tehnični uskladitvi omrežij EU;
37. poziva Komisijo, naj oblikuje časovni načrt za vzpostavitev enotnega omrežja EU z električno energijo in plinom;
38. pozdravlja nedavni tehnološki napredek pri uvedbi bioplina v plinsko omrežje; poziva Komisijo, naj predlaga dejanske ukrepe za obsežnejše izkoriščanje tega potenciala in prispeva k zanesljivosti oskrbe s plinom, zlasti k zagotavljanju dostopa do omrežja oskrbe z bioplinom;
Strateške zaloge
39. se strinja z oceno Komisije, da je ob upoštevanju sedanje tehnologije pri plinu bolje poskrbeti za raznolikost oskrbovalnih poti in tehnologij, na primer z obrati za razplinjevanje in terminali za utekočinjeni zemeljski plin, kot pa ustvarjati velike zaloge plina; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge za boljše izkoriščanje obstoječih zalog plina, ki pa ne sme ogroziti ravnovesja med zanesljivostjo oskrbe in spodbujanjem novih akterjev na trgu;
40. poudarja povezljivost električnih in plinskih omrežij; v zvezi s tem poudarja, da je skladiščenje bistven del plinskega omrežja in ga je treba upravljati v duhu nacionalne in evropske solidarnosti; verjame tudi, da lahko skladiščenje podpira generatorje električne energije v pripravljenosti, s čimer se prispeva k zanesljivosti oskrbe;
41. ugotavlja, da lahko posamezne države članice na podlagi svojih ekonomskih in tehničnih možnosti načrtujejo ter ustvarjajo strateške zaloge plina;
Preglednost
42. meni, da je preglednost nujna za razvoj konkurence in da je informacije treba vedno razkriti pravočasno, na jasen in lahko dostopen način ter na nediskriminatorni podlagi;
43. opozarja na težave, s katerimi se srečujejo gospodinjski odjemalci pri izkoriščanju ugodnosti liberaliziranih trgov; poziva Komisijo, naj poda konkretne predloge za izboljšanje preglednosti za potrošnike; da bi bile informacije za potrošnike popolne in jasne (vključno z različnimi razpoložljivimi tarifami, energetsko mešanico podjetja in drugimi koristnimi informacijami, kot je označevanje, opredeljenimi v Direktivi 2003/54/ES) in da bi se okrepila vloga potrošniških organizacij na notranjem energetskem trgu;
44. se strinja s Komisijo glede potrebe po uvedbi zavezujočih pravil za preglednost trga z električno energijo in trg s plinom; meni, da visoka in usklajena stopnja preglednosti spodbuja učinkovito konkurenčnost in vstop novih akterjev na trge;
45. zato pozdravlja zavezanost Komisije k zagotavljanju večje preglednosti na trgih;
Izvajanje zakonodaje Skupnosti
46. izraža skrb glede števila držav članic, ki še niso prenesle direktiv 2003/54/ES in 2003/55/ES, in glede tistih, ki te direktive neustrezno izvajajo; poziva države članice, naj v najkrajšem času v celoti prenesejo in izvajajo ti direktivi;
47. meni, da direktivi 2003/54/ES in 2003/55/ES vsebujeta zadostne določbe, ki bi ob pravilni uporabi zagotovile konkurenčnost in vzpostavitev notranjega energetskega trga;
48. se strinja s Komisijo, da je proces liberalizacije edina možnost, in države članice poziva, naj zagotovijo popoln in učinkovit prenos obstoječih direktiv o liberalizaciji; poleg tega odobrava predlog Komisije, da je treba nepravilnosti pri delovanju trga odpraviti s protiukrepi na področju konkurence in ureditvenimi protiukrepi;
49. poziva Komisijo, naj objavi vse rezultate in odgovore, ki jih je pridobila na podlagi študije presoje vpliva, ter ga obvesti o tem, preden predloži nove zakonodajne predloge;
50. v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije glede sprožitve postopkov za ugotavljanje kršitev proti tistim državam članicam, ki še niso prenesle ali pravilno izvajale Direktiv 2003/54/ES ali 2003/55/ES;
51. svari pred preveliko koncentracijo na trgu in meni, da bi se s tem najbolje soočili preko nadaljnjega napredka integracije trga in z regulativnimi ukrepi, saj mora v odprtem konkurenčnem okolju potrošnik imeti na voljo izbiro dobavitelja, in ponovno poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za obravnavo koncentracije na energetskem trgu v primeru zlorab tržne prevlade;
52. pozornost namenja dejstvu, da je kljub spodbudnemu razvoju pri usklajevanju distribucije čezmejne zmogljivosti nizka stopnja preglednosti pri izračunu prenosne zmogljivosti omrežja, ki se zahteva za dražbe, in izračunu razpoložljive prenosne zmogljivosti resna ovira za konkurenco, s katero se je treba spopasti z uvedbo strožjih predpisov o usklajenem ravnanju, ki se pojavlja pri dražbah, in s spodbujanjem protimonopolnega spremljanja;
53. poziva Komisijo, naj natančno nadzoruje vpliv koncentracije na konkurenco na nacionalni ravni in ravni EU, pri čemer mora upoštevati tudi sedanji postopek konsolidacije, ki pospešuje ustanovitev novih, večjih in večnacionalnih energetskih podjetij, ki delujejo v veliko državah članicah in imajo visoko stopnjo vertikalnega povezovanja ter združujejo plin in električno energijo;
54. meni, da je javno lastništvo na trgih električne energije in plina eden glavnih vzrokov za motnje na ravni EU ter da navzočnost javnih podjetij zmanjša spodbude za konkurenco na teh trgih; v večini primerov je namreč v takih podjetjih zaradi statuta podjetja manj preglednosti in informacij za morebitne vlagatelje, hkrati pa so odvisna od političnih odločitev, ki jih sprejmejo vlade držav članic;
55. poziva Komisijo, naj v svojih ukrepih in predlogih upošteva pomen, ki ga imajo mala in srednje velika energetska podjetja za delovanje konkurenčnih energetskih trgov;
56. poziva vlade držav članic, naj ne podpirajo več tako imenovanih nacionalnih prvakov in ne sprejemajo protekcionistične zakonodaje, ki preprečuje razvoj resnično integriranega energetskega trga EU; poziva k oblikovanju dejavnih programov za sproščanje plina in električne energije na trg in likvidnejših trgov, da se spodbudi vstop novih akterjev na trg;
57. meni, da je ključna pregledna in popolna vključitev prihodnjega spremenjenega sistema za trgovanje z emisijami na liberaliziran energetski trg, pod nadzorom nacionalnih regulatorjev, da se prepreči izkrivljanje v tržnih mehanizmih;
58. ponovno poudarja pomen takojšnje vzpostavitve popolnoma liberaliziranega energetskega trga EU in vztraja, da Komisija konec septembra 2007, kot je napovedala, predstavi paket dodatnih ukrepov za notranji trg;
o o o
59. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
– ob upoštevanju prepovedi krmljenja prežvekovalcev z ribjo moko, ki jo je Komisija uvedla leta 2001, previdnostnega ukrepa na podlagi Odločbe Sveta 2000/766/ES z dne 4. decembra 2000 o nekaterih preventivnih ukrepih glede transmisivnih spongiformnih encefalopatij in krmljenja z beljakovinami živalskega izvora(1), ki je bila pozneje prečiščena v besedilu Uredbe Komisije (ES) št. 1234/2003 z dne 10. julija 2003(2) o spremembi prilog I, IV in XI k Uredbi (ES) št. 999/2001, s katero so opredeljeni pogoji, pod katerimi države članice lahko dovolijo krmljenje neprežvekovalcev z ribjo moko (Priloga IV Uredbe (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta generalnega direktorata za raziskave Evropskega parlamenta iz leta 2004 z naslovom "Industrija ribje moke in ribjega olja – njena vloga v skupni ribiški politiki",
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij(3), kakor je bila zlasti spremenjena z Uredbo (ES) št. 1923/2006 z dne 18. decembra 2006(4), in Uredbe Komisije (ES) št. 1292/2005 z dne 5. avgusta 2005 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehrano živali(5), ki jo je Komisija predložila po razvoju metode potrditve (glej Direktivo Komisije 2003/126/ES z dne 23. decembra 2003 o analitski metodi za določanje sestavin živalskega izvora pri uradnem nadzoru krme(6)), ki omogoča odkrivanje mesa sesalcev in kostne moke v živalski krmi tudi ob prisotnosti ribje moke, in ob priznavanju dejstva, da prepoved krmljenja prežvekovalcev z ribjo moko nima več podlage in bi jo bilo treba preklicati,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2004 o osnutku zgoraj navedene uredbe Komisije(7), v kateri poziva k njegovemu umiku in meni, da krmljenje prežvekovalcev z ribjo moko ni v skladu z dolžnostjo Skupnosti, da varuje zdravje svojih državljanov,
– ob upoštevanju najvišjih mejnih vrednosti za vsebnost nezaželenih snovi v živalski krmi, določenih v Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi(8), kakor je bila spremenjena leta 2003 z Direktivo Komisije 2003/57/ES z dne 17. junija 2003(9) tako, da vključuje dioksine, in nadalje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/100/ES z dne 31. oktobra 2003(10),
– ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju nadzora industrijskega ribolova v EU (KOM(2004)0167), katerega namen je vzpostavitev preglednega in učinkovitega nadzora industrijskega iztovarjanja na področju Skupnosti,
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. maja 2006 o predpisih za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij(11),
– ob upoštevanju odgovorov Evropske agencije za varnost hrane na vprašanja Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2005,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0155/2005),
A. ker je za stabilnost industrije ribje moke in ribjega olja potrebno koherentno reševanje vprašanj s področja etike, trajnosti, toksinov, težkih kovin in onesnaževal, ki se občasno zastavljajo;
B. ker ni znanstveno dokazano, da z se uporabo ribjih proizvodov v živalski krmi morebiti prenašata BSE ali TSE; ker sta strog uradni nadzor, skupaj z obsežnimi vlaganji industrije, zagotovila varnost prehranske verige pred kontaminacijo z dioksini in dioksinom podobnimi polikloriranimi bifenili (PCB);
C. ker zaradi izboljšanih uradnih metod odkrivanja ni več tveganja, da se prisotnost mesa in kostne moke sesalcev zamenjuje s prisotnostjo ribje moke;
D. ker je ribja moka bogata z aminokislinami v obliki proteinov in ribjega olja ter z maščobnimi kislinami, ki koristijo zdravju in dobrobiti tako ljudi kot živali;
E. ker sicer o učinkih industrijskega ribolova obstajajo različna mnenja in ne bi smeli pripisovati prevelike zanesljivosti enemu samemu viru informacij, vendar pa je po drugi strani raziskava Mednarodnega sveta za raziskovanje morja leta 2004 nakazala, da je vpliv industrijskega ribolova na morske ekosisteme relativno majhen v primerjavi z vplivi ribolova za prehrano ljudi;
F. ker bi morali kljub temu nadaljevati z raziskavami o učinkih industrijskega ribolova na morske ekosisteme in širše okolje;
G. ker vse države in regije, ki EU oskrbujejo z ribjo moko, podpirajo in izvajajo tehnične smernice ravnanja za odgovoren ribolov Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO);
H. ker dokument GD za raziskave iz leta 2004 navaja, da se staleži večine živalskih vrst, ki se jih lovi v vodah EU in za katere so zbrani podatki, nahajajo znotraj varnih bioloških meja;
I. ker ima industrija ribje moke in ribjega olja svetovni pomen ter po ocenah v Evropi neposredno zaposluje 2.222 ljudi, posredno pa 30.000 ter več kot 100.000 ljudi v Peruju, ki je največji proizvajalec in izvoznik ribje moke;
J. ker sta ribja moka in ribje olje ključnega pomena kot osnovno krmilo gojenih rib v rastočem sektorju ribogojstva EU;
1. priznava, da Komisija trenutno uporablja načelo, po katerem določi celoletne dovoljene ulove in kvote na podlagi nekaterih znanstvenih meril, in meni, da je raba rib po iztovarjanju gospodarsko vprašanje in ne vprašanje ohranjanja virov;
2. pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije o izboljšanju nadzora industrijskega ribolova v EU;
3. izpostavlja pomen nadaljnjega raziskovanja vpliva industrijskega ribolova in njegovega učinka na ostale oblike ribolova kot tudi na širše morsko okolje, z namenom ohranjanja vseh ribolovnih dejavnosti na trajnostni ravni in nagrajevanja tistih ribičev, ki uporabljajo okolju najbolj prijazne tehnike;
4. prosi Komisijo, naj okrepi znanstveno raziskovanje o sinjem molu, da bi v prihodnje zagotovili boljše znanje in upravljanje;
5. opozarja na težave z zavržkom pri morskem ribolovu, saj po ocenah obstaja do enega milijona ton zavržkov evropskega ribolova letno;
6. poziva Komisijo, naj izvede študije in/ali pilotske projekte za ugotavljanje trenutnih razmer glede zavržka in možnosti njegove uporabe v sektorju industrijskega ribolova, tako da to pod nobenimi pogoji ne bo vodilo k prekomernemu izkoriščanju virov;
7. predlaga, da Komisija ob tesnem sodelovanju Odbora za ribištvo Parlamenta preuči uporabo zavržka v industriji ribje moke in ribjega olja glede na nenehno rastoč sektor ribogojstva v EU;
8. izpostavlja nadzor, ki se v EU izvaja za omejitev prisotnosti nezaželenih snovi in onesnaževal v živalski krmi in ki zagotavlja, da sta ribja moka in ribje olje znotraj dovoljenih meja ter pozdravlja naložbo industrije ribje moke in ribjega olja na Danskem in v Združenem kraljestvu v višini 25 milijonov EUR, namen katere je odstranitev dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev ter zagotavljanje varnih in zdravih izdelkov; poziva Komisijo in države članice, naj skrbno spremljajo izvajanje obstoječega nadzora;
9. z odobravanjem ugotavlja, da je bila industrija pripravljena prevzeti to naložbo, kljub temu, da se načelo "onesnaževalec plača" EU v tem primeru ne uporablja;
10. poudarja, da mora industrija glede dioksinov in dioksinom podobnih PCB-jev zagotavlja nenehno uporabljati načelo ALARA (tako nizko, kot je še razumno dosegljivo);
11. poziva, naj se z znanstveno analizo določi sprejemljive mejne vrednosti vsebnosti dioksina v ribji moki v krmi za prašiče in perutnino;
12. poudarja, da ni znanstvenih dokazov za popolno prepoved uporabe ribje moke kot krme, ker naj bi se z njo prenašali BSE ali ostale bolezni TSE;
13. ugotavlja, da Uredba (ES) št. 1923/2006 prepoveduje krmljenje prežvekovalcev z živalskimi beljakovinami, vendar dovoljuje Komisiji, da odobri odstopanja pri krmljenju mladih prežvekovalcev z ribjo moko, če takšna odstopanja temeljijo na znanstveni oceni prehranskih potreb mladih prežvekovalcev in če je bila prej opravljena ocena vidikov nadzora;
14. spominja na svoje zgoraj navedeno stališče z dne 17. maja 2006, ki v zvezi s členom 7 te uredbe predvideva odstopanje, s katerim se v nekaterih okoliščinah dovoli krmljenje mladih živali prežvekovalskih vrst z beljakovinami, pridobljenimi iz rib;
15. poziva Komisijo in Svet, naj prekličeta prepoved krmljenja prežvekovalcev z ribjo moko in ribjim oljem;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.