Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o "i2010: na poti do evropske digitalne knjižnice" (2006/2040(INI))

P6_TA(2007)0416 A6-0296/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "i2010: digitalne knjižnice" (KOM(2005)0465),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije 2006/585/ES z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju(1),

–   ob upoštevanju zaključkov Sveta o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju(2),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(3),

–   ob upoštevanju poročila strokovne skupine na visoki ravni z dne 18. aprila 2007 o avtorskih pravicah, digitalnem arhiviranju in "delih sirotah" ter razprodanih delih;

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Znanstvene informacije v digitalni dobi: dostop, razširjanje in arhiviranje" (KOM(2007)0056),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0296/2007),

A.   ker je kultura dejavnik združevanja, izmenjave in širjenja, ki prispeva k približevanju Evropske unije njenim državljanom in spodbuja krepitev in izražanje resnične evropske identitete,

B.   ker je treba zagotoviti spodbujanje, zaščito in čim večje širjenje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine,

C.   ker imajo države članice in kulturne ustanove, zlasti knjižnice, tako na nacionalni kot regionalni in lokalni ravni odločilno vlogo pri doseganju omenjenih ciljev,

D.   ker je treba upoštevati hitri razvoj novih tehnologih in posledični razvoj kulturnih praks,

E.   ker je internet za številne državljane, zlasti za mlade, dejansko postal glavno sredstvo dostopa do znanja,

F.   ker je v tem digitalnem okolju bistveno zagotoviti dostop vsem do evropske kulturne dediščine in poskrbeti, da se ohrani za prihodnje generacije ter da predstavlja del našega kolektivnega spomina,

G.   ker sta digitalizacija v velikem obsegu in spletna dostopnost evropske kulturne dediščine bistveni sredstvi za doseganje tega cilja,

H.   ker evropska kulturna dediščina odseva raznolikost Evrope in bi zato dostop do nje moral biti večjezičen,

I.   ker je treba začeti izvajati skladno politiko na področju digitalizacije in ohranjanja digitalnih del, da bi preprečili nepopravljivo izgubo kulturnih vsebin, pri čemer je treba strogo spoštovati avtorske in druge sorodne pravice,

J.   ker bo poleg svoje siceršnje kulturne vrednosti digitalizacija evropske kulturne dediščine koristila tudi drugim področjem delovanja, zlasti izobraževanju, znanosti, raziskovanju, turizmu in medijem,

K.   ker namen množične digitalizacije kulturnih vsebin ni nadomeščanje ali konkurenca tradicionalnim kulturnim vsebinam, ampak se jih želi ustvariti vzporedno v zanesljivih in kakovostnih digitalnih vsebinah,

L.   ker digitalna tehnologija predstavlja tudi izjemno orodje za invalidne osebe, saj omogoča prilagajanje vsebin njihovim potrebam,

M.   ker je bil do danes kljub vsemu digitaliziran le droben del evropske kulturne dediščine in države članice pri tem različno hitro napredujejo,

N.   ker sredstva javnih financ, namenjena množičnemu digitaliziranju, ne zadostujejo za tako obsežen projekt,

O.   ker so pobude za digitalizacijo precej razdrobljene in je večina izkušenj, pridobljenih na ravni Skupnosti, zaenkrat javnosti neznana, enostaven, neposreden in večjezični dostop do celote del, ki sestavljajo evropsko kulturno dediščino, pa ni zagotovljen,

P.   ker je treba priskrbeti orodje za vse skupine javnosti, s katerim bo zagotovljen splošen in takojšen dostop do evropske kulturne dediščine brez potovanja kamor koli in zaradi katerega se bo digitalizacija pospešila,

Q.   ker bi se bilo zato primerno opreti na obstoječe evropske pobude, ki bodo omogočile začetni razvoj evropske digitalne knjižnice, kot so TEL (Evropska knjižnica), ki že omogoča dostop do zbirk evropskih nacionalnih knjižnic, predvsem pa iskanje po digitalnih in bibliografskih virih 23 izmed 47 nacionalnih knjižnic, ali projekt TEL-ME-MOR, namenjen vključitvi desetih nacionalnih knjižnic novih držav članic, projekt EDL za vključitev devetih drugih nacionalnih knjižnic v okvir EU/EFTA in projekt Europeana, v katerem so združene nacionalne knjižnice Francije, Madžarske in Portugalske,

Evropska digitalna knjižnica, enotna podoba Evrope v njeni raznolikosti

1.   priporoča postopno oblikovanje evropske digitalne knjižnice v obliki enotne, neposredne in večjezične točke dostopa do evropske kulturne dediščine;

2.   poudarja, da se mora za pravočasno vzpostavitev orodja za vse kategorije kulturnega gradiva, kot so na primer avdiovizualne vsebine, evropska digitalna knjižnica v prvem obdobju osredotočiti na možnosti, ki jih nudijo besedila brez avtorskih pravic;

3.   poziva v ta namen vse evropske knjižnice, naj evropski digitalni knjižnici dajo na razpolago dela brez avtorskih pravic, ki jih že imajo v digitalni obliki;

4.   poziva evropske univerze in druge ustanove visokega izobraževanja, naj omogočijo dostop do doktorskih nalog in drugih znanstvenih del o temah in vsebinah, povezanih z evropsko kulturno dediščino, pod pogoji, ki naj se še opredelijo, in ob polnem spoštovanju avtorskih pravic;

5.   poziva druge evropske kulturne ustanove, vključno z regionalnimi in lokalnimi, naj sodelujejo pri tem projektu, da bi lahko ustrezno odražal bogastvo in raznolikost evropske kulture; muzeje pa spodbuja, naj digitalizirajo svoje arhive, da bodo lahko zajeti v tem projektu;

6.   poudarja, da namen evropske digitalne knjižnice ni ekskluzivno širjenje vsebin, ampak usklajevanje dostopa do digitalnih del;

7.   spodbuja izbiro in rabo skupnih meril na podlagi obstoječih in prilagojenih formatov, da bi zagotovili interoperabilnost vsebin, kar je potrebno za dobro delovanje evropske digitalne knjižnice, in postopno sprejetje stabiliziranih jezikov metapodatkov (format Dublin Core itd.);

8.   spodbuja države članice, naj si še naprej prizadevajo za digitalizacijo kulturnih vsebin in ta proces pospešijo, da bi dosegli zadostno količino vsebin;

9.   spodbuja države članice, naj skupaj s kulturnimi ustanovami oblikujejo načrte digitalizacije na nacionalni ali regionalni ravni za vzpostavitev evropskega zemljevida vseh dejavnosti digitaliziranja, da bi tako dosegli skladnost, pri tem pa naj se skušajo izogniti podvajanju prizadevanj in stroškov s strani številnih javnih in zasebnih ustanov, ki so že pričele z digitalizacijo svojih zbirk, saj je bistveno, da se opravi popis že opravljenih del glede na vrsto ustanove;

10.   spodbuja tesno sodelovanje med državami članicami in kulturnimi ustanovami ter izmenjavo dobrih praks digitaliziranja in dostopnosti del, pa tudi digitalnega arhiviranja;

11.   med drugim poudarja, da bo evropska digitalna knjižnica spodbuda za raziskovanje na področjih digitalizacije, interoperabilnosti in digitalnega arhiviranja, zlasti preko centrov usposabljanja, vzpostavljenih s strani Komisije, saj evropska digitalna knjižnica ne bo uresničena brez pospešenega raziskovanja in razvoja;

12.   poudarja, da je treba podpreti inovacije in raziskave na področju večjezičnosti;

13.   želi spomniti, da je treba v primeru, ko programi Skupnosti ne omogočajo financiranja digitalizacije, razviti nove načine financiranja, vključno s partnerstvom z zasebnim sektorjem, pri tem pa se je treba kolikor le mogoče izogniti razlikam v hitrosti poteka digitalizacije v posameznih državah članicah;

Sestava in vsebina evropske digitalne knjižnice – skupna večjezična točka dostopa do evropske kulturne dediščine

14.   spodbuja vzpostavitev skupnega vmesnika, ki bo omogočil dostop do vsebine, katere kakovost in zanesljivost bosta zagotovljeni, in sicer preko integriranega iskalnika, ki bo orodje za iskanje po metapodatkih in neposredno iskanje po besedilu v primeru dokumentov, digitaliziranih v obliki besedila;

15.   poudarja pomen večjezičnega vmesnika, ki bo omogočil neposreden dostop do iskanih vsebin v vseh jezikih Evropske unije, tako da bo poleg običajnega iskanja po avtorju ali naslovu omogočeno tudi iskanje po tematiki ali ključni besedi, v tem primeru pa bi morali rezultati iskanja vključevati ustrezne podatke vseh partnerskih knjižnic in v vseh jezikih kataloga;

16.   poziva tudi k inovativnim, modernim in vsem uporabnikom prilagojenim funkcijam programa;

17.   poudarja, da mora biti evropska digitalna knjižnica zasnovana in organizirana na podlagi celote virov in tehničnih zmogljivosti, ki bi omogočili oblikovanje, iskanje in uporabo informacij, ter ne sme obsegati zgolj digitaliziran katalog evropskih del;

18.   poudarja, da bi bilo zaželeno v evropski kulturni dediščini poleg celote del iz Evropske unije upoštevati tudi kulturne prispevke drugih evropskih držav;

19.   poudarja, da čeprav največji del evropske kulturne dediščine sestavljajo dela v javni rabi, ta dediščina ni omejena le na to kategorijo;

20.   opozarja, da je zato primerno razlikovati med deli v javni rabi in tistimi, ki jih ščitijo pravice, vključno z "deli sirotami" in razprodanimi deli, ter predvideti različne modele za vsako kategorijo, prilagojene različnim sektorjem dejavnosti;

21.   podpira oblikovanje prej omenjene strokovne skupine na visoki ravni, zlasti njen predlog za popis "del sirot" in razprodanih del ter razvoj mehanizmov za lažje iskanje imetnikov pravic;

22.   poudarja, da se predlogi strokovne skupine na visoki ravni nanašajo v glavnem na sektor založništva ter da bi jih bilo treba razširiti na druge sektorje ob posvetovanju z njihovimi predstavniki;

23.   meni, da bi bilo v nadaljevanju zaželeno, da bi evropska digitalna knjižnica, če je mogoče, poleg dokumentov brez avtorskih pravic lahko ponudila tudi dokumente, zaščitene z avtorskimi pravicami, in sicer ob strogem upoštevanju nacionalnih zakonodaj, zakonodaje Skupnosti in mednarodne zakonodaje s področja intelektualne lastnine;

24.   poudarja, da bi morali vse odločitve o tem sprejeti s sodelovanjem vseh zainteresiranih, zlasti avtorjev, založnikov in prodajalcev knjig;

25.   predlaga, da bi uporabniki preko evropske digitalne knjižnice lahko poiskali vse vrste digitaliziranih slikovnih ali besedilnih dokumentov in jih brez omejitev pregledali, in sicer dela brez avtorskih pravic v celoti, v primeru zaščitenih del pa kratke odlomke ob soglasju imetnika pravic;

26.   predlaga, da se predvidi možnost virtualnega listanja po delih, zaščitenih s pravicami, preko specializiranih spletnih strani, ki zagotavljajo varnost, kakršno zahtevajo imetniki pravic;

27.   predlaga, naj bo evropska digitalna knjižnica v takšnem primeru zgolj nosilec informacij;

28.   poudarja, da bi se dostop do zaščitenih del v celoti lahko omogočil s specializiranih točk ob soglasju imetnikov pravic in v zameno za pravično plačilo;

Upravljanje in spremljanje

29.   poziva k ustanovitvi usmerjevalnega odbora, v katerem bi imele pomembno vlogo kulturne ustanove in ki bi določil prednostne naloge in smernice za evropsko digitalno knjižnico ter zagotovil usklajevanje in spremljanje njenih dejavnosti ter njeno upravljanje;

30.   poziva, naj se uskladi delo skupin, ki jih je vzpostavila Komisija, zlasti skupine strokovnjakov držav članic za digitaliziranje in digitalno arhiviranje ter strokovne skupine na visoki ravni, zato da bi dosegli resnično vzajemnost na evropski ravni;

31.   predlaga, naj se na evropski ravni ustanovi usklajevalno telo za nacionalne muzejske zbirke in arhive, enakovredno TEL-u, ki bo upravljalo vse vrste digitaliziranih elementov, povezanih z evropsko kulturno dediščino, z namenom njihove vključitve v iskalnik evropske digitalne knjižnice;

32.   poudarja, da bo evropska digitalna knjižnica, ko bo postala skladen del izobraževalnega sistema, omogočila lažji stik z evropsko mladino ter jim bo lahko približala njihovo kulturno in literarno dediščino, hkrati pa jih bo usposabljala za rabo novih tehnologij in pripomogla k preseganju digitalnega razkoraka;

33.   meni, da je nujno poglobiti izmenjavo izkušenj in dobrih praks z drugimi evropskimi institucijami, na primer z Evropskim odborom za arhiviranje in dostop, z institucijami tretjih držav, kot je Kongresna knjižnica Združenih držav, z mednarodnimi združenji, kot je Mednarodna federacija knjižničnih združenj in ustanov, z javnimi in zasebnimi organizacijami, kot so Online Computer Library Center, in drugimi, ter si čim bolj prizadevati za uporabo že preizkušene in uporabljane programske opreme ter rešitev;

34.   spodbuja predstavljanje in vidnost evropske digitalne knjižnice ter dostop do nje s pomočjo komuniciranja na vseh ravneh in z logotipom, po katerem jo bo mogoče prepoznati;

35.   v ta namen priporoča, da se del sredstev, namenjenih evropski digitalni knjižnici, nameni širjenju njenega poznavanja med čim širšo javnostjo;

36.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 236, 31.8.2006, str. 28. (2) UL C 297, 7.12.2006, str. 1. (3) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja (2007/2113(INI))

P6_TA(2007)0417 A6-0326/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja" (KOM(2006)0481),

–   ob upoštevanju predloga priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (KOM(2006)0479),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na drugi obravnavi z dne 25. oktobra 2006, z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(1) ter ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izobraževanje odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno" (KOM(2006)0614),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi z dne 26. septembra 2006 o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje(3) in Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta 2006/962/ES z dne 18. decembra 2006 o ključnih pristojnostih za vseživljenjsko učenje(4),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi z dne 13. oktobra 2005, o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(5) in ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta 2006/143/ES o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu z dne 15. februarja 2006(6),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0326/2007),

A.   ker se zaradi omejitev javnega proračuna, izzivov globalizacije, demografskih sprememb in tehnoloških inovacij po celotni Evropi daje večji poudarek izboljšanju učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja;

B.   ker so precejšnje razlike v delovanju izobraževalnih sistemov v EU, kakor je prikazano v poročilu PISA 2003, zaskrbljujoče;

C.   ker lahko ta dejavnik poveča razlike v gospodarskem in družbenem razvoju držav članic ter ogrozi izpolnjevanje ciljev lizbonske strategije;

D.   ker je pravica do izobraževanja načelo, ki je priznano na mednarodni ravni in v Listini o temeljnih pravicah Evropske Unije;

E.   ker najnovejši sistemi izobraževanja in usposabljanja množijo in poglabljajo obstoječe neenakosti;

F.   ker nepravičnost v izobraževanju in usposabljanju povzroča visoke skrite izdatke;

G.   ker imajo naložbe v izobraževanje in usposabljanje dolgoročne gospodarske in družbene koristi ter morajo biti dolgoročno načrtovane;

H.   ker je treba v sistemih izobraževanja in usposabljanja vzpostaviti kulturo ocenjevanja, da se zagotovi dolgoročen in učinkovit nadzor nad temi sistemi;

I.   ker je treba izobraževanje in usposabljanje povezati s politikami, povezanimi z zaposlovanjem, gospodarstvom in socialno vključenostjo;

J.   ker imata izobraževanje in usposabljanje temeljno vlogo pri razvoju na medkulturnem izobraževanju in miru temelječe evropske identitete;

K.   ker so mlade ženske še vedno bolj izpostavljene brezposelnosti kakor mladi moški, saj je bila leta 2006 stopnja brezposelnosti v EU-27 18,1 % mladih žensk in 16,9 % mladih moških; ker je na vodilnih položajih manj žensk, čeprav v večini držav članic višjo stopnjo izobrazbe doseže več žensk kakor moških;

Učinkovitost in pravičnost v vseživljenjskem učenju

1.   podpira dolgoročni postopek posvetovanja na področju vseživljenjskega učenja, saj imajo naložbe na tem področju dolgoročne gospodarske in družbene koristi;

2.   priznava, da naložbe v izobraževanje na eni stopnji omogočajo razvoj spretnosti in zmožnosti na tej stopnji, poleg tega pa dajejo podlago za pridobitev dodatnih sposobnosti in kvalifikacij na drugih stopnjah izobraževanja;

3.   podpira načrt za ustanovitev evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, ki bo olajšalo priznavanje dosežene izobrazbe ter omogočilo jasnejši in preglednejši prehod med različnimi izbirami študija;

4.   meni, da je treba v sistemih izobraževanja in usposabljanja uvesti kulturo ocenjevanja, zato morajo učinkovite dolgoročne politike temeljiti na zanesljivih merilih;

5.   pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi se učinkovitost in pravičnost v izobraževanju upoštevali pri oblikovanju okvira kazalnikov in meril uspešnosti za spremljanje napredka pri izpolnjevanju lizbonskih ciljev;

6.   meni, da bi bilo treba za nadaljevanje presoje učinkovitosti/uspešnosti in pravičnosti izobraževalnih sistemov v Evropi pojasniti terminologijo v zvezi z učinkovitostjo/uspešnostjo in pravičnostjo; za presojo slednje je treba vključiti posameznikove lastnosti, kakršne so spol, narodnost ali prizadetost (razen družbeno-gospodarske);

7.   priznava, da naložbe v vseživljenjsko učenje, namenjene izboljšanju dostopa in pravičnosti, krepijo socialno kohezijo in posameznikom omogočajo, da rešujejo težave ter se prilagodijo spremembam in jih obvladujejo ter razvijajo samospoštovanje, kar izboljša njihov osebni razvoj in jim omogoča lažje spoprijemanje z drugimi spremembami v življenju;

8.   poziva države članice, naj izvajajo politiko izobraževanja in usposabljanja, v kateri so upoštevane razlike med spoloma, ter sredstva za odpravo neenakosti med spoloma na področju izobraževanja in zaposlovanja in spolnih stereotipov; poziva države članice, naj spodbujajo netipično zaposlovanje glede na spol (na primer več učiteljev v osnovnih šolah in več znanstvenic) pri mladih, tudi pri otrocih v obdobju, ko še ne sprejemajo ključnih odločitev glede izobraževanja in poklicne poti, z zmanjšanjem poklicnega ločevanja po spolu; ponovno poudarja, da je višja kakovost podatkov, ki so ločeni po spolu, temeljnega pomena na vseh področjih politike;

Zagotavljanje učinkovitosti in pravičnosti v okviru politik izobraževanja in usposabljanja
Predšolsko izobraževanje: poudarek na poučevanju zelo mladih

9.   meni, da je učinkovitost in pravičnost mogoče doseči posamezno, če se naložbe in reforme osredotočijo na zgodnje stopnje izobraževanja;

10.   poudarja potrebo po tem, da se že v predšolskem obdobju začnejo razvijati ukrepi za spodbujanje vključevanja otrok iz tretjih držav, ki prebivajo na ozemlju Evropske unije;

11.   poziva države članice, naj veliko več vlagajo v predšolsko izobraževanje, vključno z vrtci, saj so lahko take naložbe učinkovito sredstvo za vzpostavitev temeljev za nadaljnje izobraževanje, otrokov intelektualni razvoj, dvig splošne ravni sposobnosti in lahko znatno povečajo pravičnost izobraževalnega sistema;

12.   kljub temu pa meni, da je potrebnih več raziskav v zvezi s predšolskim izobraževanjem na ravni EU, zlasti na področju zgodnjih in usmerjenih ukrepov, da se opredelijo prakse, ki ustvarjajo pričakovane učinke;

13.   meni, da je kakovost predšolskega izobraževanja delno odvisna od ustrezno usposobljenih učiteljev in je zato treba razviti finančno izvedljivo strategijo, katere rezultat bo v prihodnost usmerjeno in visokokakovostno izobraževanje ter zadovoljiva poklicna pot učiteljev;

14.   priznava, da je treba že od predšolskega obdobja naprej zagotoviti družbeno raznolikost razredov in ustanov, da se izogne razlikovanju med učnimi načrti in pričakovanji;

15.   meni, da je za uspešno predšolsko izobraževanje pomembno sodelovanje staršev, ki se spodbuja s programi izobraževanja in informiranja (zlasti v primeru prikrajšanih otrok);

16.   je naklonjen vsem oblikam predšolskega izobraževanja in posredovanja v zgodnji dobi, ko se razvijajo otrokove kognitivne zmožnosti, saj je to obdobje, ki se v procesu vseživljenjskega učenja najbolj obrestuje;

17.   poziva države članice, da v predšolskem izobraževanju povečajo število subvencioniranih mest in s tem omogočijo večje možnosti predšolskim otrokom s pomanjkljivo materialno varnostjo, da izkoristijo ugodnosti izobraževalnega sistema;

Osnovno in srednje izobraževanje: izboljšanje kakovosti osnovnega izobraževanja za vse

18.   poudarja, bi morali z obveznim izobraževanjem in s sistemom usposabljanja zagotoviti osnovno izobrazbo in bistvene spretnosti; poleg tega poudarja, da izobraževanje in ustrezne bistvene spretnosti prispevajo k doseganju temeljnih družbenih in državljanskih vrednot, krepijo socialno kohezijo ter pomagajo izboljšati posamezne ravni usposobljenosti in zaposljivosti;

19.   ugotavlja, da je vloga šol, zlasti na osnovni in srednji ravni, upoštevati zlasti medkulturne vrednote in izobraževanje o miru, ki so značilni za evropsko identiteto;

20.   meni, da prezgodnje razvrščanje neugodno vpliva na učinkovitost in pravičnost izobraževalnih sistemov;

21.   meni, da lahko enak dostop do kakovostne izobrazbe prikrajšanih ljudi izboljša učinkovitost in pravičnost evropskih izobraževalnih sistemov;

22.   po drugi strani pa podpira vzpostavitev prilagodljivega obsega programske izbire na srednješolski ravni, ki ne sme izključiti izbire drugačne poti na poznejših stopnjah izobraževanja;

23.   poziva države članice, da spremljajo potek šolanja, zlasti v času izbire in usmeritve, ter naj zagotovijo, da bodo njihovi izobraževalni sistemi podpirali učence in študente s spodbujanjem njihovih prizadevanj na poti do svojega osebnega razvoja;

24.   z vidika različnih ravni podpore, ki jo lahko vsak učenec v času svojega šolanja prejema doma, in včasih zelo neenakega zagotavljanja izobraževanja, podpira prizadevanja za vključitev staršev v izobraževalni proces, da bi tako občutno zmanjšali tveganje socialne izključenosti;

25.   poziva države članice, da podpirajo začetno in nadaljnje usposabljanje učiteljev, da bi povečale njihovo motivacijo in izboljšale razmere za kakovost šolskega vsakdanjika, saj so to odločilni dejavniki za doseganje učinkovitosti in pravičnosti;

26.   poziva države članice, da na vsaki stopnji sistema izobraževanja spodbujajo večjezičnost ter s tem izboljšajo mobilnost otrok, mladoletnikov in odraslih na evropskem ozemlju ter povečajo učinkovitost izobraževalnega procesa znotraj EU;

27.   spodbuja države članice, da povečajo ozaveščenost o enakosti med spoloma med učitelji in ponudniki izobraževanj, da bodo ti lahko spodbujali spoštovanje tega načela med mlajšimi generacijami;

Univerzitetno izobraževanje: večje naložbe in širši dostop

28.   priznava, da je univerzitetno izobraževanje ključni vidik gospodarstva in na znanju temelječe družbe;

29.   podpira načrt za posodobitev univerz, da se zagotovi, da bo univerzitetna izobrazba konkurenčnejša, dostopna vsem na pravični podlagi ter da ostane finančno izvedljiva in učinkovita;

30.   poziva države članice, da povečajo učinkovitost in pravičnost z oblikovanjem ustreznih okoliščin in spodbud za zagotovitev večjih naložb iz javnih in zasebnih virov;

31.   priznava, da možnost brezplačnega univerzitetnega izobraževanja samo po sebi ne zagotavlja nujno tudi pravičnosti i; v zvezi s tem poziva k dodatnemu preučevanju ob domnevanju, da šolnine niso posebno vprašanje, ampak so del sklopa dejavnikov, povezanih s finančnimi spodbudami, z dodatno finančno podporo, ki lahko v primeru prikrajšanih skupin zmanjšuje neenakost pri dostopu do univerzitetne izobrazbe;

32.   poudarja, da morajo univerze razviti celostno politiko informiranja in vpisa, da se bodo lahko odzvale na družbene in gospodarske potrebe, ki se hitro razvijajo;

Poklicno izobraževanje in usposabljanje: večja kakovost in vrednost

33.   meni, da stalno visoka stopnja brezposelnosti mladih postaja čedalje resnejša težava, ob upoštevanju staranja prebivalstva;

34.   glede na vprašanje starajočega se prebivalstva podpira, da se zagotovi boljše izobraževanje odraslih, da se bodo ljudje lažje prilagodili zahtevam zaposlitvenega trga in da bodo nižje usposobljeni vključeni v proces izobraževanja;

35.   poudarja, da imajo mladi z najnižjimi ravnmi dosežene izobrazbe velike težave pri vstopanju na trg delovne sile in so najbolj ranljivih v primeru gospodarske recesije, so najbolj izpostavljeni tveganju nezaposlenosti in velikokrat opravljajo manj kvalificirana ali priložnostna dela;

36.   poziva države članice, naj spodbujajo dostop mladih žensk do izobraževanja in usposabljanja, zlasti tistih iz oddaljenih regij in tistih, ki spadajo v ranljive skupine,kakršne so priseljenke, pripadnice etničnih manjšin, invalidne ženske in ženske z nizko izobrazbo; poziva države članice, da opredelijo in izmenjajo najboljše prakse na tem področju ter poziva socialne partnerje ter zasebna in javna podjetja, da odpravijo vse oblike diskriminacije in dejavno spodbujajo zagotavljanje usposabljanja, ki temelji na delu, tako da odstranijo vse ovire, povezane s starostjo, in podpirajo odsotnost z dela zaradi usposabljanja za invalidne osebe;

37.   poziva države članice, da spodbujajo dostop brezposelnih žensk in tistih, ki niso uspešno zaključile obveznega izobraževanja, do javno financiranih programov usposabljanja odraslih;

38.   poziva države članice, naj izvajajo politiko, ki bo mladim olajšala prehod iz šole na delo, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mladim ženskam z več težavami; poudarja, da višja kakovost in boljši dostop do izobraževanja in usposabljanja ter naložbe v mladosti vplivajo na trg dela v poznejših življenjskih obdobjih; ugotavlja, da treba vzpostaviti mehanizem za ocenjevanje učinkovitosti in vpliva vladnega financiranja mladih brezposelnih, zlasti mladih žensk;

39.   poziva države članice, da podprejo univerzitetne programe odličnosti, ker bi se z zagotavljanjem visoko usposobljenih strokovnjakov na različnih področjih učinkoviteje zadostilo povpraševanju na trgu delovne sile;

40.   poudarja, da je treba za premostitev digitalnega razkoraka med spoloma v sklopu izobraževanja in usposabljanja spodbujati enak dostop žensk in moških do novih tehnologij;

41.   poziva države članice, naj povečajo delež žensk in njihov položaj na področju znanosti, inženirstva in tehnologije; poziva nacionalne vlade, naj povečajo število žensk na vodilnih položajih in merijo napredek z določitvijo kakovostnih količinskih ciljev;

42.   priporoča, da se izboljša dostop do terciarne izobrazbe in da se razvijejo priložnosti, ki bodo tistim, ki so zaključili svoje usposabljanje, omogočili, da se bodo še naprej učili in nadaljevali izobraževanje ob delu;

43.   poudarja, da morajo biti ponujeni programi usposabljanja prožni, da bodo upoštevali povpraševanje na trgu delovne sile, saj je to posebno učinkovit način za povečanje zaposlitvenih priložnosti za prikrajšane; v zvezi s tem priznava, da se morajo javne naložbe osredotočiti na najbolj prikrajšane ciljne skupine, ker imajo te najmanj koristi od nadaljevalnega usposabljanja;

44.   poziva države članice, da v sodelovanju z visokošolskimi ustanovami in ustanovami za poklicno izobraževanje predlagajo prožno organizacijo študija, da bodo učinkovito zadostile potrebam mladih moških in žensk, ki ob študiju delajo ali imajo družinske obveznosti, in jim tako preprečile, da prezgodaj opustijo šolanje;

45.   poziva države članice, da skupaj z izobraževalnimi ustanovami, podjetji, socialnimi in drugimi partnerji ter javnim sektorjem oblikujejo partnerstvo, ki bo skrbelo za izvajanje uspešnih programov usposabljanja;

Ukrep Evropske unije

46.   poudarja, da je temeljni cilj ukrepa EU spodbujati približevanje izobraževalnih sistemov EU k večji delovni uspešnosti;

47.   meni, da bi bilo za boljšo ciljno usmerjenost ukrepa EU nujno razviti postopek na podlagi redno predloženih poročil držav članic in tudi neodvisnega preverjanja za oceno uspešnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU, s posebnim poudarkom na pridobivanju osnovnih spretnosti učencev in doseganju ciljev pravičnosti;

48.   poziva Komisijo, da redno objavlja poročila o učinkovitosti in pravičnosti evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja, da se omogoči spremljanje napredka za večjo delovno uspešnost;

49.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, kakor tudi vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 187. (2) UL L 327, 24.11.2006, str. 45. (3) UL C 306 E, 15.12.2006, str. 165. (4) UL L 394, 30.12.2006, str. 10. (5) UL C 233E, 28.9.2006, str. 100. (6) UL L 64, 4.3.2006, str. 60.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o vsesplošnem moratoriju na smrtno kazen

P6_TA(2007)0418 RC-B6-0357/2007

Evropski parlament,

‐   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 1. februarja 2007(1) in 26. aprila 2007(2) o italijanski pobudi za vsesplošni moratorij na smrtno kazen,

‐   ob upoštevanju smernic za politiko EU do tretjih držav v zvezi s smrtno kaznijo z dne 3. junija 1998,

‐   ob upoštevanju izjave o odpravi smrtne kazni, ki jo je predsedstvo EU posredovalo Generalni skupščini Združenih narodov 19. decembra 2006 in jo je na začetku podpisalo 85 držav z vseh geografskih območij,

‐   ob upoštevanju izjave, ki jo je v imenu Evropske unije prebralo predsedstvo EU na četrti seji sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 29. marca 2007,

‐   ob upoštevanju podpore moratoriju, ki jo je javno izrazil generalni sekretar Združenih narodov ob svojem nedavnem obisku v Rimu,

‐   ob upoštevanju uvedbe evropskega dneva proti smrtni kazni, ki bi bil 10. oktobra vsako leto, ki jo je 12. julija 2007 podprla tudi konferenca predsednikov,

‐   ob upoštevanju člena 2 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije(3),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker poziv k vsesplošnemu moratoriju na smrtno kazen pomeni jasno politično odločitev za odpravo smrtne kazni v vseh državah,

B.   ker je v svojih resolucijah z dne 1. februarja 2007 in 26. aprila 2007 pozval predsedstvo EU, naj čim hitreje predloži besedilo resolucije sedanji Generalni skupščini Združenih narodov in Parlament obvešča o doseženih rezultatih; ker sedanji Generalni skupščini Združenih narodov doslej ni bila predložena nobena resolucija,

C.   ker je izjavo o smrtni kazni, ki jo je Evropska unija predstavila Generalni skupščini Združenih narodov dne 19. decembra 2006, doslej podpisalo že 95 držav z vseh geografskih območij,

D.   ker je predsedstvo EU od Sveta dobilo pooblastilo, da v sodelovanju z Italijo sestavi in vloži besedilo o mednarodnem moratoriju na smrtno kazen, ki naj se pošlje Generalni skupščini Združenih narodov,

1.   ponovno opominja predsedstvo EU in države članice, da mora biti glavna politična vsebina resolucije sprejetje svetovnega moratorija kot ključnega koraka na poti k odpravi smrtne kazni,

2.   poziva predsedstvo EU in države članice, naj predstavijo resolucijo o moratoriju na otvoritvi 62. Generalne skupščine Združenih narodov pod tematiko "človekove pravice", da bi bila sprejeta pred koncem leta 2007; ponovno poziva predsedstvo EU, naj čim več držav prepriča, da resolucijo podprejo;

3.   poziva predsedstvo EU, naj spodbudi preostale države, ki niso podpisale in ratificirale Drugega izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, pa tudi tiste države članice, ki niso podpisale Protokola št. 13 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o smrtni kazni, naj to storijo;

4.   ponovno izreka vso podporo institucijam EU in državam članicam, da skupaj s Svetom Evrope 10. oktober razglasijo za evropski dan proti smrtni kazni; obžaluje pomanjkanje enotnosti v Svetu glede tega vprašanja in poziva prihodnjo poljsko vlado, naj v celoti podpre to pobudo, ki je odraz osnovnih vrednot Evropske unije; poziva vse institucije in države članice EU, naj skupaj s Svetom Evrope še naprej podpirajo te ukrepe, in predsedniku naroča, naj spodbuja to politično pobudo;

5.   poziva Svet in Komisijo, naj podpreta ustanovitev regionalnih koalicij za sprejem moratorija na smrtno kazen in njeno odpravo;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju ZN, predsedniku Generalne skupščine ZN in vladam držav članic ZN.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0018. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0166. (3) UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o operacijah evropske varnostne in obrambne politike v Čadu in Srednjeafriški republiki

P6_TA(2007)0419 RC-B6-0362/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju spora v Darfurju in njegovega širšega regionalnega vpliva, zlasti na vzhodni del Čada in severni del Srednjeafriške republike,

–   ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1706(2006) z dne 31. avgusta 2006, v kateri je poudarjeno, da bi bilo treba za dosego trajnega miru v Darfurju obravnavati regionalne vidike varnosti,

–   ob upoštevanju sklepov seje Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 23. in 24. julija 2007, v katerih poziva svoja pristojna telesa, naj nadaljujejo z načrtovanjem morebitnega sklepa o premostitveni operaciji, in sicer v okviru evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) v podporo prisotnosti Združenih narodov z več razsežnostmi v vzhodnem Čadu in na severovzhodu Srednjeafriške republike, da se tako izboljšajo varnostne razmere na teh področjih,

–   ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1769(2007) z dne 31. julija 2007, s katero je bila uvedena mešana operacija Afriške unije in Združenih narodov v Darfurju (UNAMID) za začetno obdobje 12 mesecev,

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov o Čadu in Srednjeafriški republiki z dne 10. avgusta 2007, v katerem je priporočil mednarodno prisotnost v vzhodnem Čadu in severovzhodni Srednjeafriški republiki, s katero bi izboljšali varnost beguncev in pregnancev, olajšali pošiljanje človekoljubne pomoči in ustvarili razmere za obnovo in razvoj na teh območjih,

–   ob upoštevanju srečanja o miru v Darfurju, ki je potekalo od 3. do 6. avgusta 2007 v Aruši,

–   ob upoštevanju političnega sporazuma, ki je bil v navzočnosti mednarodne skupnosti in predsednika Čada Idrisa Debija Itnoja podpisan dne 13. avgusta 2007 v N'Djameni in katerega cilj je, da bi vse čadske koalicijske in opozicijske politične stranke okrepile demokratični proces v Čadu,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 27. avgusta 2007, v kateri Varnostni svet Združenih narodov potrjuje, da je pripravljen ustanoviti misijo Združenih narodov v Čadu, in pozdravlja namero Evropske unije, da zagotovi pomoč v obliki vojaške misije EVOP,

–   ob upoštevanju dejstva, da je Svet s pisnim postopkom dne 10. septembra 2007 sprejel koncept kriznega upravljanja,

–   ob upoštevanju ugotovitev delegacije svojega Odbora za razvoj, poslane v Darfur, ki je obiskala Sudan in Čad od 30. junija do 6. julija 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o razmerah v Darfurju(1),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je izredno zaskrbljen zaradi vedno slabšega humanitarnega položaja v Čadu, kjer je zaradi čezmejnih posledic spora v Darfurju v 12 taboriščih vzdolž vzhodne čadske meje s Sudanom nastanjenih 238.000 beguncev iz Sudana, 44.600 beguncev iz Srednjeafriške republike ter 170.000 notranje razseljenih oseb,

B.   ker je zaskrbljen zaradi varnostnih razmer v vzhodnem Čadu, ki so od leta 2006 vedno slabše zaradi spopadov med čadskimi varnostnimi silami in čadskimi uporniki, ter zaradi vdorov milice džandžavidov in oboroženih skupin iz Sudana, pri čemer je treba omeniti tudi ropanje in napade na humanitarne organizacije,

C.   ker so uporniške sile iz Sudana napadale tudi civilno prebivalstvo v severovzhodni Srednjeafriški republiki,

D.   ker je treba prispevati k varnosti v tej regiji, prizadeti zaradi spora v Darfurju, s celovitim in regionalnim pristopom,

E.   ker je za dolgotrajno stabilnost v Sudanu, Čadu in Srednjeafriški republiki treba zagotoviti spoštovanje človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja,

F.   ker pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1769(2007), s katero je bila odobrena razporeditev 26.000 vojakov Afriške unije in Združenih narodov v Darfurju, ki bodo pripomogli k vzpostavitvi miru v celotni regiji v povezavi s policijskimi silami Združenih narodov in načrtovano operacijo EVOP v vzhodnem Čadu in severni Srednjeafriški republiki,

G.   ker so čadske oblasti in oblasti Srednjeafriške republike generalnemu sekretarju Združenih narodov izrazile svoje soglasje k tej večrazsežnostni prisotnosti Evropske unije,

H.   ker podpira prizadevanja generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, da poišče sporazumno rešitev za spor v Darfurju s spodbujanjem stikov med sudanskimi oblastmi in različnimi skupinami upornikov,

I.   ker pozdravlja dejstvo, da so vse čadske politične stranke 13. avgusta 2007 v N'Djameni podpisale sporazum, ki je usmerjen v krepitev demokratičnega procesa v Čadu,

J.   ker je seznanjen s prizadevanji regionalnih akterjev, da bi poiskali rešitev za notranji spor v Čadu s skupinami, ki niso podpisale prejšnjega sporazuma,

K.   ker pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1778(2007) z dne 25.9.2007, ki dovoljuje EU, da pošlje mirovne sile s čvrstim mandatom v Čad in Srednjeafriško republiko;

1.   opozarja, da nobena mirovna misija v vzhodnem Čadu in severni Srednjeafriški republiki ne more biti uspešna brez pravega političnega spravnega procesa;

2.   zato poziva Svet, Komisijo in Združene narode, da uskladijo svoja prizadevanja in s tem ustvarijo razmere, da bi različnim stranem, udeleženim v sporu na širšem območju Darfurja, vzhodnega Čada in severne Srednjeafriške republike, pomagali najti politično rešitev, s katero bi dosegli varnost in tako ustavili posledično humanitarno krizo na tem območju ter beguncem in notranje razseljenim osebam olajšali vrnitev v kraje, iz katerih izhajajo,

3.   podpira začetek operacije EVOP v vzhodnem Čadu in severni Srednjeafriški republiki, ki bo trajala eno leto, vendar je njegova dokončna odobritev odvisna od izpolnitve naslednjega:

4.   obžaluje, da te operacije EVOP iz številnih razlogov ni mogoče izvajati iz novo ustanovljenega operativnega centra Evropske unije v Bruslju;

5.   poudarja, da bo njegova končna odobritev operacije EVOP odvisna od njegove popolne obveščenosti o različnih fazah priprave operacije, kar vključuje med drugim koncept kriznega upravljanja, skupni ukrepi, koncept operacij, načrt operacij in proces oblikovanja sil;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter predsednikom, vladam in parlamentom Čada, Srednjeafriške republike in Sudana.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0342.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o Burmi

P6_TA(2007)0420 RC-B6-0363/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burmi, zlasti tiste z dne 6. septembra 2007(1),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je na čelu množičnega vala miroljubnih demonstracij proti represivni vojaški hunti v Burmi zveza vseh burmanskih budističnih menihov, ki zahteva svobodo za Aung San Su Či in druge politične zapornike,

B.   ker so kljub aretacijam in strahu, da se bodo vladne sile odzvale z nasiljem, demonstracije vse bolj množične,

C.   ker je dalajlama dne 23. septembra 2007 burmanske oblasti pozval, naj proti budističnim menihom in drugim protestnikom ne uporabijo nasilja,

D.   ker je Varnostni svet Združenih narodov 20. septembra 2007 le na kratko razpravljal o razmerah v Burmi,

1.   pozdravlja pogumno dejanje burmanskih menihov in deset tisočev drugih miroljubnih demonstrantov, ki so se soočili s protidemokratičnim in represivnim režimom v Burmi, in skrajno obsoja okruten odgovor burmanskih oblasti;

2.   ponovno poziva k takojšnji izpustitvi Aung San Su Či in njeni popolni svobodi gibanj in izražanja;

3.   izraža svojo grozo glede ubijanja miroljubnih demonstrantov, vztraja, da se varnostne sile vrnejo v vojašnice, in poziva k priznavanju legitimnosti izraženih zahtev, mednarodni medicinski pomoči za poškodovance in k izpustitvi aretiranih protestnikov ter drugih političnih zapornikov;

4.   poziva k ustavitvi nelegitimnega ustavnega postopka, ki se sedaj odvija, in njegovi nadomestitvi s popolnoma reprezentančno nacionalno konvencijo, ki bo vključevala Nacionalno ligo za demokracijo in druge politične stranke ter skupine;

5.   poziva Kitajsko in Rusijo, naj v celoti podpreta jasno izjavo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki obsoja uporabo okrutne sile v Burmi, ter poziva Varnostni svet Združenih narodov, naj generalnega sekretarja Združenih narodov pooblasti za ukrepe, ki bodo Burmi pomagali do nacionalne sprave in omogočili prehod v demokracijo, in poziva Generalno skupščino Združenih narodov, da stori enako;

6.   poziva Varnostni svet Združenih narodov, da zagotovi, da posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Ibrahim Gambari nujno obišče Burmo, kakor je bilo načrtovano, in naj se mu dodeli neomejena svoboda gibanja;

7.   poziva Svet EU, naj se nujno poveže z Združenimi državami Amerike, Združenjem držav Jugovzhodne Azije (Asean) in drugimi člani mednarodne skupnosti, da bi pripravili usklajen sklop dodatnih ukrepov, vključno z usmerjenimi gospodarskimi sankcijami, ki bi jih sprejeli proti burmanskemu režimu, če se ta zateče k nasilju in se ne odzove na pozive za vrnitev demokracije;

8.   prosi Komisijo, naj poskrbi za potrebna sredstva znotraj instrumenta za demokracijo in človekove pravice, da bi dejavno podprla gibanje za demokracijo in nevladne organizacije, ki delujejo v smeri krepitve dobrega upravljanja v Burmi;

9.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladam držav Aseana, Nacionalni ligi za demokracijo, Državnemu svetu za mir in razvoj ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0384.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o obveznostih ponudnikov čezmejnih storitev (2006/2049(INI))

P6_TA(2007)0421 A6-0294/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 95 in 153 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Sveta o odgovornosti dobaviteljev storitev (KOM(1990)0482),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o novih usmeritvah glede odgovornosti dobaviteljev storitev (KOM(1994)0260),

–   ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(1) (Direktiva o storitvah),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov (KOM(2006)0744),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o strategiji potrošniške politike EU 2007–2013 (KOM(2007)0099),

–   ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o varnosti storitev za potrošnike (KOM(2003)0313),

–   ob upoštevanju študije o obveznostih ponudnikov čezmejnih storitev iz marca 2007 na zahtevo odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–   ob upoštevanju odgovora Komisije z dne 12. januarja 2006 na pisno vprašanje poslanke Evropskega parlamenta Diane Wallis(2),

–   ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2007, ki temelji na poročilu Preiskovalnega odbora o krizi družbe "Equitable Life Assurance Society"(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0294/2007),

A.   ker je gospodarski in socialni razvoj v EU zelo odvisen od storitvenega sektorja, ki neprestano raste in predstavlja skoraj 70 % BDP v EU,

B.   ker je zaupanje evropskih potrošnikov v čezmejno potrošnjo nizko, kar kaže dejstvo, da je v letu 2006 čez mejo prek spleta kupovalo le 6 % potrošnikov,

C.   ker je obseg čezmejne trgovine s storitvami v primerjavi s trgovino z blagom majhen,

D.   ker je bila direktiva o odgovornosti za proizvode z napako(4) sprejeta že leta 1985, direktiva o splošni varnosti proizvodov(5) pa leta 2001,

E.   ker se stanje varnosti in ravni varstva potrošnikov po posameznih državah članicah razlikuje zaradi čezmejnega opravljanja storitev, medtem ko v sektorju blaga mednarodna zakonodaja in zakonodaja Skupnosti zagotavljata zadovoljivo varstvo potrošnikov,

F.   ker je v nedavni raziskavi Evrobarometer 33 % potrošnikov navedlo, da podjetja niso želela prodati blaga ali izvesti storitve, ker naročnik ni prebival v isti državi,

G.   ker je potrošniška politika enako pomembna kot politika konkurence, saj dobro obveščeni potrošnik ustvarja konkurenčni pritisk na trgu,

H.   ker je sedanji pravni red EU o varstvu potrošnikov razdrobljen: v skladu z razdelitvijo pristojnosti v pogodbah je EU le za določene sektorje in storitve določila jasna pravila, kot so pogodbe pri prodaji na daljavo, nepoštena poslovna praksa, potrošniški krediti, organizirane počitnice in časovni zakupi,

I.   ker obstajajo dokazi, da lahko sedanja razdrobljenost zakonodajnega okvira odvrača potrošnike od opravljanja čezmejnih transakcij ter da lahko povzroča nedobrodošle možnosti za čezmejne goljufije in daje priložnosti goljufom,

J.   ker zelena knjiga o pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov ne obravnava obveznosti ponudnikov storitev,

K.   ker niti potrošniki niti ponudniki storitev ne morejo vedno jasno opredeliti, kateri pravni okvir se uporablja za posamezen vidik njihovih dejavnosti oziroma ali se uporablja pravo države gostiteljice ali matične države ali se uporablja regulativni okvir države gostiteljice ali matične države,

L.   ker so v nekaterih državah članicah uporabniki storitev, ki jih zagotavljajo zasebni subjekti, bolje zavarovani kot uporabniki storitev, ki jih opravljajo javni subjekti,

M.   ker obstoječa zakonodaja praviloma ne obravnava dejanskih obveznosti s strani ponudnika storitev in potrošnikom ne zagotavlja posebnih pravnih sredstev, v nasprotju z ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s prostim pretokom blaga,

N.   ker pomanjkanje pravne strukture na ravni Skupnosti, ki bi potrošnikom omogočala čezmejno kolektivno ukrepanje proti goljufom in slabim ponudnikom storitev, predstavlja vrzel v zakonodajnem okviru in še pomembneje oviro za potrošnike pri čezmejnem pridobivanju stroškovno učinkovitih pravnih sredstev in odškodnin,

O.   ker v nekaterih državah članicah noben organ ni pristojen za pomoč pri izvensodnih poravnavah sporov, obstoječe strukture na ravni Skupnosti, zlasti ECC-Net (Mreža evropskih centrov za potrošnike) in FIN-NET (Čezmejna mreža za izvensodno reševanje sporov v sektorju finančnih storitev v Evropskem gospodarskem prostoru), pa niso dovolj prepoznavne, poleg tega pa nimajo dovolj sredstev,

Notranji trg za storitve

1.   spodbuja razvoj ukrepov, ki dokončno vzpostavljajo notranji trg za storitve;

2.   prepričan je, da je za ponudnike storitev potreben enotnejši sistem obveznosti, saj postaja trg storitev vedno bolj čezmejen z namenom, da se še naprej omogoča razvoj brezhibnega notranjega trga storitev;

3.   se zaveda, da mora imeti Direktiva o storitvah, da bo prenesena v nacionalno pravo vseh držav članic do 28. decembra 2009, močan vpliv na zagotavljanje čezmejnih storitev, vendar ugotavlja, da se direktiva ne nanaša na bistvene obveznosti ponudnikov storitev;

4.   meni, da bo razjasnjevanje pravnega sistema o obveznostih ponudnikov storitev v EU povečalo konkurenčnost in izbiro za potrošnike, istočasno pa ne sme omogočiti neupravičene ovire za prosti pretok storitev na notranjem trgu;

5.   meni, da povzročajo različni zakoni in drugi predpisi v državah članicah negotovost in pomanjkanje preglednosti tako za ponudnike storitev kakor tudi za potrošnike in otežujejo uporabo skupnih virov EU, kljub temu pa omogočajo konkurenčnost v zaščiti potrošnikov;

6.   obžaluje, da zaradi mešanice pravnih instrumentov, ki vključuje kolizijska pravila in instrumente notranjega trga, ni mogoče natančno določiti njihovega vzajemnega delovanja, kar pomeni, da niti potrošniki niti ponudniki storitev ne morejo vedno jasno opredeliti, kateri pravni okvir se uporablja za posamezen vidik njihovih dejavnosti oziroma ali velja pravo države gostiteljice ali matične države ali regulativni okvir države gostiteljice ali matične države;

7.   je prepričan, da skušajo potrošniki ob občutku negotovosti glede varnosti in kakovosti storitev, miselne ovire postaviti pred tuje dobavitelje, kar jih odvrača od uporabe čezmejnih storitev in da potrošnik takrat, ko doživi negativno izkušnjo, le-to pogosto nepravično prenese na vse tuje ponudnike storitev;

8.   poudarja, da kupci v primeru opravljanja storitev v okviru zakonodaje Skupnosti niso tako dobro zaščiteni kot kupci blaga;

9.   izraža zadržke, vendar se pripravlja na popolno izvajanje Direktive o storitvah, kar zadeva daljnosežne, nove horizontalne instrumente za oblikovanje notranjega trga za storitve;

10.   meni, da so storitve pogosto zapletene strukture, ki vključujejo izmenjavo človeških virov in izbiro;

11.   je prepričan, da imajo lahko ne le potrošniki, temveč tudi in zlasti mala in srednje velika podjetja, tako v vlogi kupcev pa tudi prodajalcev čezmejnih storitev, koristi od dodatne pravne jasnosti, enostavnosti in znižanja stroškov;

12.   ponovno poudarja Splošni sporazum o trgovini s storitvami, ki navaja, da se čezmejne storitve izvajajo na različne načine (spletna trgovina, potovanje v drugo državo zaradi storitve ali potovanje ponudnika storitve v matično državo potrošnika), ki jih je treba upoštevati;

13.   ugotavlja, da je v pripravi več zakonodajnih pobud o zagotavljanju pravne varnosti, kar zadeva pravice in zlasti obveznosti ponudnikov čezmejnih storitev, in sicer predlog uredbe o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti (Rim I) (KOM(2005)0650), Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II)(6) in zelena knjiga Komisije o pregledu pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov;

14.   poudarja, da je člen 5 predloga Rim I ključen za določanje, ali velja zakonodaja o varstvu potrošnikov države izvora (ponudnika storitev) ali države stranke (potrošnika storitve); poudarja, da je treba počakati na izid tega zakonodajnega postopka;

15.   je prepričan, da je vzpostavitev notranjega trga za storitve, za katerega zakonski okvir temelji na temeljnih svoboščinah ustanavljanja in zagotavljanju storitev, kakor je določeno v Pogodbi in opredeljeno v Direktivi o storitvah, odvisna od ustreznih ukrepov tako s pravnega kot tudi praktičnega vidika;

Javni in zasebni izvajalci storitev

16.   poziva Komisijo, naj pri obveznostih izvajalcev storitev upošteva, da se ne razlikuje med javnimi in zasebnimi izvajalci storitev, ki bi morali biti enako predmet področja uporabe direktiv o varstvu potrošnikov;

17.   priznava, da ima lahko obstoječa zakonodaja EU, tako kot ta direktiva o storitvah in direktiva o nepoštenih poslovnih praksah(7), posredni vpliv na nacionalno zakonodajo na tem področju, čeprav ne vsebujejo nikakršnih posebnih določb, ki so namenjene urejanju čezmejnih odgovornosti ponudnikov storitev;

18.   poziva Komisijo, naj pozorno nadzoruje prenos in izvajanje obstoječe in prihodnje horizontalne in sektorske zakonodaje, ki je povezana z odgovornostjo čezmejnih izvajalcev storitev;

19.   poziva Komisijo, naj preuči ukrepe kot je uvedba standardov na ravni EU, kot sredstvo za spodbujanje varnosti storitev in zagotavljanje pravic potrošnikov, ki so povezani s čezmejnimi storitvami, ki jih ponujajo države članice;

20.   poziva Komisijo, naj še naprej razvija, namenja sredstva in spodbuja delo mrež evropskih centrov za potrošnike in omrežja FIN-NET, ter naj v primeru, da alternativni sistemi za reševanje sporov še naprej ne bodo na voljo v ključnih storitvenih sektorjih v državah članicah, premisli vsaj o priporočilu za to zadevo;

21.   poziva Komisijo, naj še naprej dejavno preučuje uvedbo pravnega instrumenta na ravni Skupnosti, da bi olajšali čezmejno kolektivno ukrepanje potrošnikov, da bi omogočili večji dostop do pravnih sredstev;

22.   priznava, da v vseh državah članicah obstajajo režimi odgovornosti za ponudnike storitev, pa čeprav na različnih stopnjah, vendar verjame, da je zaradi jasnosti in ustvarjanja zaupanja potrošnikov nujno vsaj nekaj konvergence, zlasti v ključnih čezmejnih sektorjih; meni tudi, da, kjer je to ustrezno, obstaja potreba po tesnejšem sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi in poklicnimi organizacijami;

Zahteva za predlog horizontalnega instrumenta o obveznostih ponudnikov storitev

23.   poziva Komisijo, naj, medtem ko nadaljuje delo na sektorski podlagi na ključnih področjih, v 12 mesecih predloži delovni program za primerno presojo vpliva obstoječe in prihodnje zakonodaje na notranjem trgu o ponudnikih čezmejnih storitev in potrebe po morebitnih obširnih horizontalnih instrumentih, ki bodo uskladili pravila ponudbe čezmejnih storitev, da se omogoči visoko raven varstva potrošnikov;

24.   meni, da bi morala taka presoja preveriti morebiten obširni instrument, ki bi moral vsebovati vsaj osnovna splošna pravila, ki zahtevajo primerne informacije o cenah, pogodbenih pogojih in sredstva v primeru nepopolnih storitev ali storitev, ki so bile opravljene prepozno;

25.   poziva Komisijo, naj jasno opredeli povezanost med instrumenti zasebnega mednarodnega prava in instrumenti notranjega trga, da se preprečijo dvomi o tem, kdaj se uporabljajo zakonodaja ali uredbe matične države ali države gostiteljice, in da se ne dopusti vrzeli v ureditvi odgovornosti, ki se uporablja za ponudnike storitev, če je to mogoče;

26.   meni, da bi morala Komisija upoštevati vpliv kakršne koli pobude na mala in srednje velika podjetja;

27.   poziva vse tiste, ki so v generalnih direktoratih Komisije vključeni v zakonodajo za storitveni sektor, naj še naprej sodelujejo v nadaljnjem delu skupnega referenčnega okvira, da vključijo dele o storitvenih pogodbah, zlasti na področjih, kjer je že ali pa najbrž še bo nastala čezmejna dejavnost, kot so na primer finančne storitve in zdravstveni sektor;

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 376, 27.12.2006, str. 36. (2) P-4797/05. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0264. (4) Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29). (5) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4). (6) UL L199, 31.7.2007, str. 40. (7) Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (2007/2094(INI))

P6_TA(2007)0422 A6-0278/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0278/2007),

Boj proti diskriminaciji

A.   ker je EU politični projekt, ki temelji na skupnih vrednotah, kot je varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so navedene v členu 6 Pogodbe EU in Listini o temeljnih pravicah, ter spodbuja enakost in nediskriminacijo s politiko in zakonodajo tudi na podlagi člena 13 Pogodbe ES,

B.   ker je pomembno, da politične izjave o boju proti diskriminaciji spremljata postopen razvoj ter dosledno in pravilno izvajanje politik in zakonov, predvsem direktiv za preprečevanje diskriminacije in projektov za spodbujanje enakosti, kot je evropsko leto enakih možnosti za vse,

C.  Izvajanje direktive o rasni enakosti

C. ker letno poročilo Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije za leto 2006 potrjuje, da je diskriminacija v državah članicah še vedno resen problem;

D.   ker nedavna raziskava Eurobarometra kaže, da 64 % državljanov v 25 državah članicah, vključenih v raziskavo, meni, da je diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti še vedno razširjena;

E.   ker je sprejetje Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1) pomemben korak k izboljšanju ravni varstva žrtev diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti ter k zagotavljanju boljših možnosti glede odškodnin,

Dokazno breme

F.   ker je določba o dokaznem bremenu ključni vidik direktive, saj prispeva k učinkovitemu uveljavljanju varstva, ki ga zagotavlja;

G.   ker sodna praksa na področju dokaznega bremena kaže, da med državami članicami še vedno obstajajo bistvene razlike v zvezi s tem, kaj je sprejeto kot dokaz prima facie na sodiščih; ker bi bilo zato treba države članice spodbujati, da v zvezi s tem izmenjajo mnenja, da bi ugotovile, ali je mogoče sodne postopke medsebojno uskladiti,

H.   ker bi k učinkovitemu izvajanju načela enakosti pripomoglo, če bi se pravila o dokaznem bremenu v civilnih in administrativnih zadevah razširila na sodne določbe proti viktimizaciji,

Organi za enako obravnavo

I.   ker imajo zdaj skoraj vse države članice organe za spodbujanje enakosti ali so naloge, ki jih izvajajo takšni organi, dodelile obstoječim organom;

J.   ker bi bilo treba vse države članice spodbujati, naj sprejmejo izredno pozitiven ukrep, s katerim bodo razširile področje pristojnosti organov za spodbujanje enakosti in tako zajele tudi diskriminacijo na podlagi drugih razlogov, ne le rase ali narodnosti,

K.   ker bi morali imeti organi za spodbujanje enakosti ustrezne vire tako kadrovske kot finančne,

L.   ker bi morali biti organi za spodbujanje enakosti sposobni delovati neodvisno od vlade in bi jih morali tudi tako obravnavati, t.j. da niso del vlade,

M.   ker v številnih državah članicah število zabeleženih pritožb kljub obstoju specializiranih organov za boj proti diskriminaciji in za spodbujanje enake obravnave ostaja nizko,

N.   ker organi za spodbujanje enakosti v praksi le malo zadev predložijo sodiščem, razlog za to pa je pomanjkanje finančnih in človeških virov; ker so pogosto nevladne organizacije tiste, ki žrtvam diskriminacije zagotavljajo celovito pomoč, dokler se ne zaključijo postopki,

O.   ker je usposabljanje javnih uradnikov za namene direktive bistveno zaradi njihove odgovornosti pri izvajanju,

Področje uporabe

P.   ker ločevanje med diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti ter diskriminacijo na podlagi vere, mnenja ali narodnosti ni vedno mogoče,

Q.   ker ni vedno enostavno določiti, ali diskriminacija temelji na spolu, etnični pripadnosti, rasi, socialnih pogojih, spolni usmerjenosti ali drugih dejavnikih,

Razširjanje informacij in osveščanje

R.   ker nedavna raziskava Eurobarometra potrjuje, da je ozaveščenost o obstoju protidiskriminacijske zakonodaje v EU precej majhna, in v povprečju le tretjina državljanov EU navaja, da pozna svoje pravice, če postanejo žrtve diskriminacije ali nadlegovanja,

S.   ker so nekatere države članice kljub temu sprejele številne pobude glede obveščanja in osveščanja (spletne strani, kampanje, televizijski in časopisni oglasi),

T.   ker so nekatere države članice sprejele pomembne pobude in so v nacionalno zakonodajo vključile obveznost, da morajo delodajalci svoje zaposlene obveščati o protidiskriminacjski zakonodaji,

U.   ker so nekateri specializirani organi v državah članicah vzpostavili odprte telefonske linije, ki zagotavljajo informacije in pomoč žrtvam diskriminacije,

V.   ker so bile dejavnosti obveščanja in osveščanja v več državah članicah izvedene pomanjkljivo, v nekaterih državah pa jih sploh ni bilo,

W.   ker bi si morali zlasti v okviru evropskega leta enakih možnosti institucije EU in države članice resnično prizadevati, da državljane obveščajo o njihovih pravicah, in ker bi morali zagotoviti, da se bodo ukrepi, ki so se začeli izvajati leta 2007, nadaljevali tudi leta 2008, ko je evropsko leto medkulturnega dialoga,

Zbiranje podatkov

X.   ker je zbiranje podatkov bistveno v boju proti diskriminaciji in so lahko etnično ločeni statistični podatki bistveni za prikazovanje posredne diskriminacije, politiko obveščanja in razvijanje strategij pozitivnih ukrepov, pri čemer pa se pojavljajo številna etična in pravna vprašanja,

Y.   ker takšno zbiranje podatkov ne sme kršiti človekove zasebnosti z razkrivanjem posameznih identitet ali biti podlaga za etnično ali rasno profiliranje,

Pravna sredstva

Z.   ker alternativni postopki reševanja sporov ne bi smeli vnaprej zagotavljati dostopa do sodišč,

AA.   ker številne žrtve diskriminacije pritožbe na sodišče ne vložijo zaradi različnih razlogov, vključno s stroški in strahom pred maščevanjem,

AB.   ker se lahko cilji boja proti diskriminaciji dosežejo le, če se pravni ukrepi kombinirajo s pozitivnimi ukrepi na ravni EU in držav članic,

AC.   ker ima Agencija Evropske unije za temeljne pravice nalogo, da zbira in analizira pomembne, zanesljive in primerljive informacije ter podatke v zvezi s temeljnimi pravicami,

1.   ponovno poudarja pomen Direktive 2000/43/ES;

2.   opozarja, da je Direktiva Sveta 2000/43/ES najnižji standard in mora zato delovati kot temelj, na katerem se oblikuje celovita protidiskriminacijska politika;

3.   pozdravlja Sporočilo Komisije o izvajanju Direktive 2000/43/ES z 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (KOM(2006)0643), katere cilj je vzpostavitev okvira za boj proti diskriminaciji na podlagi rase ali etničnega porekla, da se zagotovi okrepitev načel enakosti pred zakonom, enakih možnosti in enakega obravnavanja v državah članicah ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti in v skladu z različnimi nacionalnimi tradicijami in postopki; kljub upoštevanju pregleda izvajanja direktive iz poročila Komisije, ugotavlja, da bi bilo koristno, če bi bil dan na razpolago podroben opis načina, kako se določbe Direktive 2000/43/ES vključujejo v nacionalno pravo, kakor je to določeno v sami direktivi; nadalje ugotavlja, da se je Komisija zavezala ne le, da bo zbrala podrobne podatke, temveč tudi, da bo o tem poročala Parlamentu in Svetu, in da je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. junija 2006 o nediskriminaciji in enakih možnostih za vse – okvirna strategija(2) pozval Komisijo, naj nemudoma oceni kakovost in vsebino zakonov, s katerimi se izvajajo protidiskriminacijske direktive;

4.   poziva države članice, da čim prej prenesejo vso protidiskriminacijsko zakonodajo Skupnosti in uporabijo vse razpoložljive instrumente, vključno s pozitivnimi ukrepi, da zagotovijo enakost v praksi;

5.   poudarja, da direktiva ne velja le za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, temveč velja tudi za področja, kot so izobraževanje, socialna zaščita, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom, socialne ugodnosti in dostop do blaga in storitev ter oskrba z njimi, da se zagotovi razvoj demokratičnih in strpnih družb, ki dopuščajo sodelovanje vseh ne glede na raso ali narodnost;

6.   izraža zadovoljstvo, ker je večina držav članic sprejela ukrepe za izvajanje direktive, vendar z razočaranjem ugotavlja, da so le nekatere ustrezno v celoti prenesle vse njene določbe;

7.   poudarja, da v številnih državah članicah niso bile pravilno prenesene predvsem določbe direktive, ki zajemajo opredelitve neposredne in posredne diskriminacije, nadlegovanja ter dokaznega bremena;

8.   poziva zlasti k natančnemu nadzoru nad uporabo določbe o deloma obrnjenem dokaznem bremenu, ki je zlasti učinkovita v sporih, povezanih z zaposlovanjem;

9.   izraža zaskrbljenost, ker so države članice iz področja uporabe direktive izvzele več področij dejavnosti, kot je zaželeno ali upravičeno;

10.   opozarja, da je bila direktiva sprejeta junija 2000 in da bi jo morale države članice prenesti do junija 2003, kar je dovolj časa za sprejetje potrebnih izvedbenih ukrepov; poziva Komisijo k proaktivnejšemu pristopu, na primer z objavo razlagalnih sporočil in smernic za izvajanje, s katerim bo zagotovila popolno in pravilno izvajanje s strani držav članic; poziva Komisijo, naj nadaljuje s pozornim spremljanjem pravilnega izvajanja direktive, čim prej objavi ocenjevalno študijo ter da, kjer je to potrebno, nemudoma, v vsakem primeru pa pred koncem leta 2007, začne s postopki za ugotavljanje kršitev;

11.   ponovno poudarja, da morajo biti sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu z Direktivo 2000/43/ES, učinkovite, sorazmerne in odvračilne;

12.   poziva k vzpostavitvi nacionalnih integriranih akcijskih načrtov za učinkovit boj proti vsem oblikam diskriminacije;

13.   poziva države članice, ki izvajajo ali uveljavljajo nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu in diskriminaciji, da na ključna področja politike, kot so enakost in nediskriminacija, socialna vključenost, povezanost Skupnosti, povezovanje, spol, izobraževanje in zaposlovanje, vključijo zbiranje in preverjanje podatkov;

14.   poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži poseben akcijski načrt o mehanizmih in metodah opazovanja in ugotavljanja učinka nacionalnih izvedbenih ukrepov; poudarja pomen razvoja mehanizmov za zbiranje podatkov o diskriminaciji, zlasti kar zadeva delovna razmerja, ob osredotočanju na nezakonito, neprijavljeno, slabo plačano in nezavarovano delo (v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov) kot učinkovitega orodja za ugotavljanje, nadzorovanje in pregled politike in postopkov boja proti diskriminaciji ob spoštovanju nacionalnih modelov vključevanja; poziva Komisijo, naj določi skupne standarde za podatke, tako da se bo dalo posredovane informacije učinkovito primerjati; opozarja, da je pomembno preučiti ne le vsebino izvedbene zakonodaje, temveč tudi njeno učinkovitost;

15.   poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da v svojih letnih poročilih o izvajanju Direktive 2000/43/ES analizirajo učinkovitost protidiskriminacijske zakonodaje v boju proti vzorcem sistematičnega ločevanja manjšin in žensk, zlasti v izobraževalnem sektorju in pri dostopu na trg dela, do zdravstvenega varstva ter blaga in storitev, ter da vključijo tudi možnost enakosti spolov v poročila kot način za odpravljanje večkratne diskriminacije, s katero se mnogi srečujejo;

16.   opozarja Komisijo, da želi Parlament prejeti dokument s seznamom izjem v zakonodajah držav članic, da bi se o teh izjemah lahko javno razpravljalo;

17.   opozarja, da morajo države članice izvajati neodvisne revizije glede vpliva nacionalnih rokov in učinkovitosti varstva pred viktimizacijo;

18.   je zaskrbljen zaradi nizke stopnje ozaveščenosti o protidiskriminacijski zakonodaji med državljani v državah članicah ter poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo prizadevanja za dvig ravni te ozaveščenosti;

19.   meni, da romska skupnost in druge priznane etnične skupnosti potrebujejo posebno družbeno zaščito, zlasti po širitvi, saj je problematika zlorabe, diskriminacije in izključevanja po njihovem mnenju postala še bolj pereča;

20.   poudarja, da so zakoni učinkoviti le, če državljani poznajo svoje pravice in imajo enostaven dostop do sodišč, saj je sistem varstva iz direktive odvisen od državljanov, ki prevzamejo pobudo;

21.   poudarja, da člen 10 Direktive državam članicam nalaga obveznost, da javnost obveščajo o ustreznih določbah direktive z vsemi primernimi sredstvi;

22.   poziva države članice, naj v okviru metode odprtega usklajevanja sprejmejo minimalne standarde, s katerimi bodo otrokom iz etničnih manjšin, zlasti deklicam, zagotovile dostop do visoko kakovostne izobrazbe in enakih pogojev, ter da sprejmejo pozitivno zakonodajo, s katero bodo odpravile ločevanje v šolah in določile natančen načrt za odpravo ločenega, nižje kakovostnega izobraževanja za dečke in deklice iz etničnih manjšin;

23.   opozarja države članice, da je njihova dolžnost pomembne informacije posredovati državljanom ter spodbujati in podpirati kampanje za osveščanje o obstoječi zakonodaji in organih, vključenih v boj proti diskriminaciji;

24.   poziva države članice, naj vsem pripadnikom etničnih manjšin, zlasti ženskam, zagotovijo dostop do osnovnega, preventivnega in nujnega zdravstvenega varstva, naj oblikujejo in izvajajo politiko, ki tudi najbolj izključenim skupnostim zagotavlja popoln dostop do sistema zdravstvenega varstva, ter organizirajo usposabljanje in osveščanje zdravstvenih delavcev, da se odpravijo predsodki;

25.   poziva vlade držav članic, naj v politiki zaposlovanja in politiki socialne vključenosti zagotovijo enako obravnavanje in enake možnosti, obravnavajo izjemno visoke stopnje brezposelnosti, zlasti med ženskami iz etničnih manjšin, ter naj predvsem obravnavajo resne ovire, ki jih predstavlja neposredna diskriminacija pri postopkih zaposlovanja;

26.   verjame, da je usposabljanje uradnikov v zvezi s cilji in določbami direktive izjemno pomembno z vidika njihove odgovornosti za izvajanje direktive znotraj družbe kot celote in zato, da se znotraj samih vladnih organov odpravijo vsa tveganja institucionalnega rasizma; poziva države članice, da vlagajo v tako usposabljanje, in spodbuja države članice in Komisijo, da pripravijo evropske programe za izmenjavo med različnimi upravnimi vladnimi organi;

27.   poziva države članice, naj zbirajo, združujejo in letno objavljajo izčrpne, točne, zanesljive in po spolu razčlenjene statistične podatke v zvezi s: trgom dela, stanovanjskim sektorjem, izobraževanjem in usposabljanjem, dostopom javnosti do blaga in storitev, kazenskim pravnim sistemom ter civilno in politično participacijo ter naj določi jasne, kvantitativne cilje in kazalce v okviru smernic za zaposlovanje in socialno vključevanje, ki bodo omogočali merjenje napredka pri razmerah migrantov in/ali manjšin;

28.   priporoča, da države članice ustrezno financirajo in pooblastijo svoje organe za spodbujanje enakosti, da lahko uspešno izvajajo svojo pomembno nalogo in da lahko, kadar imajo organi za spodbujanje enakosti znatna pooblastila, ta v celoti izvajajo;

29.   priporoča državam članicam, da nevladnim organizacijam, dejavnim na področju obveščanja državljanov in zagotavljanja pravne pomoči v primerih diskriminacije, zagotovijo ustrezna sredstva in pooblastila;

30.   poudarja, da nevladne organizacije nosijo precejšen delež bremena pri obveščanju državljanov in zagotavljanju pravne pomoči, ne da bi za to imele ustrezen status in prejemale finančna sredstva s strani držav članic;

31.   priporoča, da Komisija pozorno spremlja neodvisno delovanje organov za spodbujanje enakosti, pri čemer se lahko sklicuje na načela, povezana s statusom nacionalnih institucij (pariška načela), iz resolucije Generalne skupščine ZN št. 48/134 z dne 20. decembra 1993, ki vključuje načela o ustreznem financiranju takih organov;

32.   opozarja Komisijo na stališče Parlamenta, da morajo države članice neodvisnim organom dati na voljo ustrezna finančna sredstva za zagotovitev, da se bodo pritožbe obravnavale brezplačno za osebe, ki ne morejo same finančno prispevati, ter poziva Komisijo, da z državami članicami razpravlja o doseganju tega cilja;

33.   priporoča, da države članice izkoristijo najboljše prakse drugih držav članic, kot je omogočanje organom za spodbujanje enakosti, da začnejo sodne postopke v imenu žrtev ali da v sodnih postopkih sodelujejo kot amicus curiae;

34.   priporoča, da se podatki iz pritožb in odločitve iz pomembnih postopkov, ki jih vodijo sodišča, specializirani organi, drugi organi ali sodišča, razčlenijo glede na vzrok diskriminacije, kar bi izboljšalo ocenjevanje učinkovitosti izvajanja zakonodaje, zlasti v državah, v katerih se specializirani organi in/ali sodišča ukvarjajo z vsemi vzroki diskriminacije;

35.   priporoča, da države članice svojim organom za spodbujanje enakosti zagotovijo dovolj osebja in zadostna finančna sredstva, da lahko uspešno izvajajo svojo pomembno nalogo, vključno z zagotavljanjem ustrezne pomoči žrtvam diskriminacije; meni, da bi bilo treba tem organom podeliti tudi potrebna pooblastila za preiskovanje primerov;

36.   spodbuja države članice, naj pospešijo dialog z nevladnimi organizacijami, ki se borijo proti vsem oblikam diskriminacije ter da jih popolnoma vključijo v politike, ki si prizadevajo za spodbujanje načela enakega obravnavanja;

37.   poudarja, da bi bilo treba žrtvam diskriminacije v pravnih postopkih pomagati, ter s tem v zvezi opozarja, da lahko organizacije, ki so ali niso zakonsko določene, zelo pomagajo žrtvam;

38.   poziva države članice, naj zbirajo pomembne, zanesljive in primerljive informacije ter podatke in jih posredujejo Agenciji Evropske unije za temeljne pravice (Agencija za temeljne pravice);

39.   priporoča, da države članice tem organizacijam zagotovijo ustrezna sredstva;

40.   poziva Komisijo, naj pozorno preuči različna pravna vprašanja in merila v zvezi z vprašanjem zbiranja podatkov ter predstavi predloge za boljše beleženje primerov diskriminacije, vključno z zagotavljanjem, da zbiranje takšnih podatkov ne krši zasebnosti posameznikov z razkritjem njihove identitete ali da se ne uporablja kot podlaga za etnično ali rasno profiliranje; zagotoviti bi bilo treba, da bodo na voljo primerljivi sklopi podatkov iz vseh držav članic; v tem trenutku ti podatki niso na voljo za vse države članice, primerljivi podatki pa so pomembni za pridobitev trdne podlage za oblikovanje politike;

41.   poudarja občutljivost obravnave podatkov v zvezi z raso in narodnostjo ter opozarja na uporabo direktiv o varstvu podatkov za podatke, ki se obravnavajo pri uporabi te direktive; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti dodatna jamstva za podatke o rasi in narodnosti, ker se ti podatki lahko preusmerijo in uporabijo za druge namene na področju pravosodja in notranjih zadev, na primer za etnično profiliranje; ponovno poudarja svojo zahtevo po sprejetju okvirnega sklepa o varstvu podatkov, tudi za zagotovitev, da za vsak medsebojni vpliv podatkov med prvim in tretjim stebrom veljajo stroga pravila o varstvu;

42.   priporoča, da države članice pri zbiranju statističnih podatkov uporabljajo ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, da se prepreči etnično profiliranje, o zastopanosti etničnih in rasnih skupin na različnih področjih družbe, vključno z javnim in zasebnim sektorjem, ter na podlagi teh podatkov oblikujejo politiko, ki bo prispevala k zagotovitvi enakega dostopa do zaposlitve, samozaposlitve, poklica, izobraževanja, socialne zaščite in socialnega varstva, socialnih nadomestil in blaga ter oskrbe z njim;

43.   poziva Komisijo, naj izvede študijo, v kateri naj preveri, katere države članice imajo določbe o pozitivnih ukrepih, kateri preskusi morajo biti izpolnjeni, kako vladni ali nevladni organi te določbe uporabljajo v praksi in kako uspešne so;

44.   poziva države članice, da javno objavijo podrobne statistične podatke o rasnih kaznivih dejanjih ter pripravijo raziskave o kaznivih dejanjih in/ali žrtvah kaznivih dejanj, ki bodo omogočile zbiranje količinskih in primerljivih podatkov o žrtvah in rasnih kaznivih dejanjih;

45.   poziva Komisijo, naj pregleda in predloži podatke o večkratni diskriminaciji;

46.   poziva Komisijo, naj pozorno spremlja prikrito diskriminacijo na podlagi "resničnih in odločilnih poklicnih zahtev" ter medsebojne vplive različnih oblik diskriminacije, ki temeljijo na uporabi te izjeme na podlagi vere v okviru Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)(3) in njenih posledicah za raso in narodnost, ter da posebno pozornost nameni diskriminaciji na področju izobraževanja;

47.   ponovno poudarja politično, socialno in pravno zaželenost odprave hierarhije varstva pred različnimi vzroki diskriminacije ter v zvezi s tem pozdravlja namen Komisije, da predloži predlog za razširitev področja uporabe Direktive 2000/43/EC na vse ostale vzroke diskriminacije, kakor je navedeno v njenem letnem zakonodajnem programu za leto 2008; zato pričakuje, da bo Komisija že letos začela pripravljalna dela za čimprejšnjo predložitev predloga, v vsakem primeru pa pred koncem leta 2008;

48.   pozdravlja zanimanje Komisije za vprašanje večvrstne diskriminacije in začetek študije na to temo; poziva Komisijo, naj sprejme širok koncept večvrstne diskriminacije, v katerem bo lahko upoštevana možnost, da so lahko posamezniki hkrati izpostavljeni diskriminaciji na podlagi več dejavnikov;

49.   poziva države članice, da večjo pozornost namenijo dokazom o diskriminaciji; priporoča, da sledijo smernicam v zvezi z dokazi o diskriminaciji, ki jih je na predlog Agencije za temeljne pravice pripravila Mednarodna organizacija dela, ter da usposabljajo ljudi za pripravo dokazov na ključnih področjih zaposlovanja in dela, izobraževanja, stanovanj in bivališč, zdravstva, dostopa do blaga in storitev ter v zvezi z rasnim nasiljem;

50.   poziva Komisijo, naj Agencijo za temeljne pravice vključi v protidiskriminacijski zakonodajni okvir Skupnosti na način, ki je v skladu s pristojnostjo te agencije, da ji omogoči pomembno vlogo z zagotavljanjem rednih, pravilnih in posodobljenih informacij, ki so pomembne za pripravo osnutkov prihodnje zakonodaje;

51.   poziva institucije EU, naj položaj etničnih manjšin, zlasti žensk in mladoletnikov, v državah prosilkah še naprej uporabljajo kot merilo za ocenjevanje pripravljenosti za pristop k Evropski uniji;

52.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL C 300 E, 9.12.2006, str. 259. (3) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2007 (2007/2065(INI))

P6_TA(2007)0423 A6-0290/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 3(2) in 141 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enakosti med spoloma – 2007 ("poročilo Komisije o enakosti med spoloma") (KOM(2007)0049),

–   ob upoštevanju okvirne strategije Skupnosti za enakost med spoloma (2001–2005), (KOM(2000)0335) in letnih poročil Komisije za leto 2000, 2001, 2002, 2004, 2005 in 2006 (KOM(2001)0179, KOM(2002)0258, KOM(2003)0098, KOM(2004)0115, KOM(2005)0044 in KOM(2006)0071),

–   ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel marca 2006,

–   ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo ministri držav članic EU, pristojni za politiko enakosti med spoloma, sprejeli dne 4. februarja 2005,

–   ob upoštevanju Načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092),

–   ob upoštevanju mnenja o razlikah v plačah med ženskami in moškimi, ki ga je Svetovalni odbor za enake možnosti žensk in moških sprejel dne 22. marca 2007,

–   ob upoštevanju okvira delovanja za enakost med spoloma, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli dne 22. marca 2005,

–   ob upoštevanju člena 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6–0290/2007),

A.   ker so se Komisija in države članice pred nedavnim ponovno zavezale za enakost med spoloma, in sicer z omenjenim Načrtom za enakost med ženskami in moškimi ter z Evropskim paktom za enakost med spoloma,

B.   ker je del demografskega izziva, s katerim se sooča Evropa, tudi vprašanje enakosti med spoloma, politika enakosti med spoloma pa je temeljno sredstvo za spopad s tem izzivom,

C.   ker vključevanje načela enakosti med spoloma dejansko pomeni ocenitev, v kakšni meri politični, upravni in družbeni ukrepi vplivajo na življenje ter položaj žensk in moških, ter, kjer je potrebno, sprejem odgovornosti za ponovni pregled teh ukrepov, da se spodbuja enakost med spoloma,

D.   ker je usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja za ženske in moške bistveno za spodbujanje vstopa, ponovnega vstopa in obstoja žensk na trgu dela; ker si odgovornost za otroke delita oba starša ne glede na spol,

E.   ker so razlikovanje v izobraževanju, ohranjanje spolnih stereotipov pri izbiri področja študija ter diskriminacija deklet in mladih žensk v izobraževanju še vedno zelo razširjeni in negativno vplivajo na primerljivi položaj žensk na nekaterih področjih trga dela, zlasti tistih, ki so povezana z napredno tehnologijo, znanostjo, raziskovanjem in inženirstvom,

F.   ker je Svet na zasedanju Evropskega sveta marca 2006 ponovno priznal, da je politika enakosti med spoloma ključni instrument za gospodarsko rast,

G.   ker je vključevanje načela enakosti med spoloma v Lizbonski agendi opredeljeno kot ključna zahteva in ker se še vedno premalo izvaja ter pogosto ni zajeto v nacionalne akcijske načrte za zaposlovanje in socialno vključevanje,

H.   ker poročilo Komisije o enakosti med spoloma poudarja pozitiven rezultat dosežen glede deležev zaposlenih žensk, saj so šest od osmih milijonov delovnih mest, ki so bila ustvarjena v EU od leta 2000, zasedle ženske, hkrati pa ugotavlja, da se stopnja zaposlovanja pri različnih starostnih skupinah in poklicih bistveno razlikuje in da se je delež zaposlenih žensk povečal pretežno v tistih sektorjih, kjer so ženske že v večini, medtem ko je obžalovanja vredno, da je večina novih delovnih mest za ženske s skrajšanim delovnim časom in da so nekatera negotova z nizkimi in počasi naraščajočimi plačami,

I.   ker poročilo Komisije o zaposlovanju v Evropi za leto 2006 kaže, da 32,3 % žensk, zaposlenih v EU, dela s skrajšanim delovnim časom v primerjavi s samo 7,4 % moških,

J.   ker v zvezi z razlikami v plačah med ženskami in moškimi (ki je v EU povprečno 15 % in v nekaterih evropskih državah do 30 %) ni bistvenega razvoja od prejšnjega poročila, kar jasno dokazuje, da ni bilo pravega napredka pri izvajanju načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki je bilo uvedeno pred tridesetimi leti z Direktivo Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za ženske in moške(2); prav tako pa ni enako porazdeljeno premoženje med moškimi in ženskami v EU,

K.   ker je raziskava Eurobarometra leta 2003 pokazala, da glavni dejavniki, ki očete odvračajo od prevzemanja večje odgovornosti za dom in družino, niso samo finančni, ampak je med njimi tudi strah, da bo to imelo negativne posledice na razvoj kariere,

L.   ker je dolgotrajna brezposelnost sorazmerno višja med ženskami in ker je višja stopnja brezposelnosti vidna pri ženskah, ki skrbijo za otroke, stare pet let ali manj, v primerjavi z ženskami brez otrok,

M.   ker je ustrezen dostop do storitev otroškega varstva in oskrbe za starejše in druge, ki potrebujejo oskrbo, bistven za enakopravno udeležbo moških in žensk na trgu dela,

N.   ker imajo države članice, ki so sprejele politiko usklajevanja za ženske in moške, večjo rodnost, večji delež žensk na trgu dela in večji delež zaposlenih,

O.   ker imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri opredelitvi ukrepov za enakost med spoloma na evropski, nacionalni, regionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij in ker uspešna politika usklajevanja zahteva partnerski odnos med delodajalci, sindikalnimi organizacijami, zaposlenimi in javnimi organi,

P.   ker najboljše prakse dokazujejo, da se z ukrepi usklajevanja na mikroekonomski ravni doseže manjšo fluktuacija zaposlenih in manjšo odsotnost z dela, večjo prizadevnost in produktivnost ter pritegne učinkovita in motivirana delovna sila,

Q.   ker člen 16(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(3) določa, da države članice in Komisija zagotavljajo, da se na različnih stopnjah izvajanja teh skladov podpira tako enakost med moškimi in ženskami kot vključevanje vprašanja enakosti med spoloma,

1.   pozdravlja prizadevanja Komisije za okrepitev ukrepov za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi;

2.   pozdravlja dejstvo, da je poročilo Komisije o enakosti med spoloma osredotočeno na vprašanja s področja zaposlovanja, kot so razlike v plačah med spoloma, usklajevanje in direktive o enakem obravnavanju, saj je ekonomska neodvisnost žensk ena od prednostnih nalog Načrta za enakost med ženskami in moškimi;

3.   pozdravlja kulturo enakosti v EU, vključno z načrtom Komisije za enakost med ženskami in moškimi in Evropskim paktom Sveta za enakost med spoloma, ter poziva k njenemu izvajanju s konkretnimi ukrepi in financiranjem;

4.   poudarja, da so za boljše izvajanje vključevanja načela enakosti med spoloma na različnih področjih politike potrebna nadaljnja prizadevanja ter dodatni ukrepi za odpravo zastarelih vzorcev odločanja in vedenja, zlasti v upravi;

5.   opozarja, da vključevanje načela enakosti med spoloma na ravni EU temelji na dvojni strategiji, ki hkrati zagotavlja upoštevanje enakosti moških in žensk na vseh področjih politike in odločanja ter z namenskimi ukrepi omogoča odpravo diskriminacije žensk;

6.   poziva Komisijo, naj poleg pristopa za vključevanje načela enakosti med spoloma predlaga vrsto posebnih ukrepov, ki bodo zajemali kampanje ozaveščanja, izmenjavo najboljših praks, dialog z državljani in pobude javno-zasebnih partnerstev;

7.   priznava potencial socialne kohezijske politike za spodbujanje enakosti med spoloma;

8.   vztraja, da je treba vzdrževati jasno in trajno povezavo med letnimi poročili o enakosti ter prednostnimi nalogami, določenimi v Načrtu, da bi bilo mogoče zagotoviti učinkovit ciklus načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja politike enakosti med spoloma; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva doseči ta ciklus;

9.   ponovno izraža zahtevo iz svoje resolucije z dne 2. februarja 2006 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji(4), naj Komisija spremlja skladnost držav članic s pravnim redom Skupnosti na področju enakosti med ženskami in moškimi pri vseh politikah, zlasti pri zaposlitveni, pa tudi pri politiki dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi; zato poziva Komisijo, naj izvede študijo o tem, kako države članice izvajajo zakonodajo Skupnosti na področju enakosti, in sprejme ustrezne ukrepe v primeru, da države zakonodaje niso prenesle ali jo kršijo;

10.   poziva države članice, naj podprejo Komisijo pri spremljanju izvajanja nacionalnih ukrepov, da se oceni učinkovitost politik in spoštovanje načela enakosti, zlasti v zvezi z zakonitimi pravicami ter pokojninskimi sistemi in sistemi socialne varnosti;

11.   poziva države članice, naj predlagajo posebne ukrepe za boj proti neenakosti med ženskami in moškimi, ki jo povzročajo predvsem prekinjeni vzorci zaposlovanja zlasti zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za oskrbo vzdrževanih oseb, zmanjšajo njihove negativne učinke na poklicno kariero, plačo in pokojninske pravice ter si prizadevajo za plače in pokojnine, nevtralne glede na spol; poziva Komisijo, naj najde ustrezne načine boja proti razlikovanju po spolu na trgu dela in olajša vstop žensk v netradicionalne sektorje;

12.   poziva Komisijo, naj z namenom preučevanja vpliva pokojninskih reform na življenje žensk v EU izvede analizo spolov in načelo enakosti med spoloma, s ciljem individualizacije pokojninskih pravic ter sistemov socialne varnosti in davčnih sistemov;

13.   pozdravlja postopek posvetovanja s socialnimi partnerji, ki ga je začela Komisija za izboljšanje zakonodajnega in nezakonodajnega okvira za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja; spodbuja Komisijo, naj nemudoma začne drugo fazo posvetovanj;

14.   poziva Komisijo, naj zbira informacije o in širi dobre prakse v zvezi s politiko delovnega okolja, ki omogoča učinkovito ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, in vključuje ukrepe za vzpodbujanje večje vključenosti moških v družinsko življenje; poziva države članice in socialne partnerje, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje spolnega in psihičnega nadlegovanja na delovnem mestu in boj proti njemu; vztraja, da je treba ženske podpreti na njihovi poklicni poti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje razlik v plačah med ženskami in moškimi ter spodbujanje starševskega dopusta za moške in očetovskega dopusta;

15.   ugotavlja, da je usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja pomembno vprašanje ter ena od bistvenih sestavin za povečanje zaposlenosti in zmanjšanje bremena staranja prebivalstva; poudarja, da mora vsa politika na tem področju temeljiti na načelu svobodne izbire in da mora biti prilagojena različnim življenjskim obdobjem;

16.   obžaluje, da se Komisija pri pripravi zelene knjige o posodobitvi delovnega prava ni posvetovala s socialnimi partnerji (KOM(2006)0708);

17.   ugotavlja, da je globalizacija pozitivna sila, ki je ki je omogočila ženskam po vsem svetu, da razvijejo svoj potencial, še posebej z boljšim dostopom do izobrazbe in zdravstvenega varstva; ugotavlja pa tudi, da je liberalizacija trga ustvarila istočasne in nasprotujoče si težnje, na eni strani z učinkovitim spodbujanjem formalizacije delovnih razmerij na številnih področjih in na drugi strani z razširitvijo neformalnega gospodarstva z novimi vrstami dela in prihodka za ženske, kot so delo doma, podizvajalsko delo in mikro podjetja;

18.   ugotavlja, da je eden od učinkov globalizacije feminizacija revščine in da bi bilo treba opraviti temeljite raziskave, da bi se ocenilo skupni vpliv globalizacije na sposobnost žensk, da se preživljajo;

19.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo vsi prihodnji trgovinski sporazumi, na primer tisti v okviru STO, temeljito preučili tudi z vidika enakosti med spoloma;

20.   poziva Komisijo, naj se še posebej posveti preprekam, ki ženskam onemogočajo dostop do najvišjih delovnih mest, da se ugotovi strukturna razsežnost tega pojava; zato pozdravlja ukrepe, ki bodo ženskam zagotovili enake možnosti za vstop na trg dela kot moškim, in jih bodo spodbujali k podjetništvu, ter vztraja, da je treba odpraviti sedanje predsodke in diskriminacijo zaradi spola, ki vplivajo na konkurenčnost in zaposljivost žensk, zlasti na višjih delovnih mestih;

21.   poudarja, da je treba odpraviti velik demokratični primanjkljaj, povezan z nižjo zastopanostjo žensk pri političnem odločanju, in poziva države članice, naj raziščejo dejavnike, ki ženskam preprečujejo polno sodelovanje v politični areni in pridobitev višjih vodstvenih položajev na vseh ravneh javne uprave, ter poziva k sprejetju ukrepov za njihovo odpravo;

22.   poziva, naj se posebna pozornost posveti položaju priseljenk in žensk, ki pripadajo etničnim manjšinam, saj je njihova marginalizacija še večja zaradi večplastne diskriminacije tako v njihovih skupnostih kot zunaj njih; priporoča sprejetje nacionalnih integriranih akcijskih načrtov, s katerimi bi se učinkovito spopadli z večplastno diskriminacijo, še posebej tam, kjer se različni organi ukvarjajo z vprašanji diskriminacije v določeni državi članici;

23.   izpostavlja, da je pomembno, da se priseljenci, ki vstopajo v EU, zavedajo vrednot, veljavnih zakonov in družbenih pravil povezanih z enakostjo med spoloma v družbah držav gostiteljic, da ne bi prihajalo do diskriminacije zaradi nepoznavanja kulture;

24.   poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izmenjavo najboljših praks o nediskriminaciji na trgu dela, da se spodbudi dinamika glede enakosti in učinkovitosti ob upoštevanju nacionalnih posebnosti;

25.   poziva države članice, naj znotraj Strategije socialnega vključevanja EU opredelijo posebne cilje na področju enakosti med spoloma za boj proti revščini in socialni izključenosti, ki bodo vključevali vrsto političnih ukrepov za podporo netradicionalnim in enostarševskim družinam ter posebne politične ukrepe za podporo ženskam, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, kot so migrantke, begunke, ženske iz etničnih manjšin, starejše ženske in invalidne ženske;

26.   poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri zbiranju ustreznih podatkov in izvajanju ukrepov, s katerimi bi preprečili trgovino z ljudmi za spolno izkoriščanje in prisilno delo;

27.   poziva Komisijo, naj se osredotoči na instrumente in mehanizme za preprečevanje izkoriščanja delavcev migrantov, med katere sodita tudi priznavanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic nezakonitih migrantov, ne pa samo na njihovo zatiranje;

28.   poziva države članice, naj sistem nadomestil za porodniški in starševski dopust preoblikujejo v vzajemnega, da se zagotovi, da ženske ne bodo več dražji vir dela kot moški;

29.   poziva države članice, naj se skupaj s socialnimi partnerji borijo proti diskriminaciji nosečnic na trgu dela in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki bodo materam zagotavljali visoko raven zaščite; poziva Komisijo, naj podrobneje oceni skladnost z zakonodajo Skupnosti na tem področju in odloči, ali jo je treba spremeniti;

30.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ženske kljub vsemu doseženemu napredku bolj izpostavljene tveganju izključenosti in revščine, zlasti starejše ter samohranilke;

31.   poziva države članice in socialne partnerje, naj si prizadevajo, da bi lahko vsem ženskam, ki si želijo delati s polnim delovnim časom, ponudili takšno delo in ne delo s skrajšanim delovnim časom, ki je pogosto negotovo;

32.   pozdravlja prizadevanja Komisije, da da nov zagon za doseganje ciljev, o katerih je soglašal Evropski svet v Barceloni leta 2002, za zmanjšanje ovir za enakopravno udeležbo žensk in moških na trgu dela in uvajanje otroškega varstva do leta 2010 za 90 % otrok med tretjim letom in šoloobvezno starostjo ter za najmanj 33 % otrok, mlajših od treh let, predvsem z uporabo strukturnih skladov; spodbuja Komisijo, naj, kot je bilo predvideno, leta 2008 predstavi sporočilo, v katerem bodo določeni nadaljnji ukrepi, ki jih je treba izvesti na vseh ravneh, da se ti cilji dosežejo; meni, da je treba vsem otrokom zagotoviti pravico do kakovostnega pedagoškega varstva;

33.   meni, da morajo države članice vsem, ki potrebujejo geriatrično oskrbo zaradi bolezni ali invalidnosti, zagotoviti dostop do kakovostne oskrbe in nege;

34.   vztraja, da je potrebno razviti politike, ki se osredotočajo na boj proti spolnim stereotipom v izobraževanju že od zgodnjega otroštva, vključno z izločitvijo stereotipov iz šolskih učnih načrtov in učbenikov, učitelje in študente pa mora o tem ozaveščati ter spodbujati interes fantov in deklet za netradicionalne izobraževalne poti;

35.   poziva Komisijo, naj razvije dialog z mediji in jih spodbuja, naj glede na njihovo družbeno odgovornost spodbujajo enakost med spoloma ter preprečujejo stereotipno prikazovanje žensk in moških;

36.   priporoča razvoj vseevropskih ukrepov s ciljem povečanja osveščenosti o nični strpnosti do seksističnih opazk in poniževalnega prikazovanja žensk v medijih in komercialnih sporočilih;

37.   priporoča, naj se v izobraževalnem sistemu bolj upoštevajo različne individualne potrebe pri razvoju deklic in fantov ter pri tem preprečujejo stereotipi;

38.   meni, da trg delovne sile v večini držav EU ne odraža ustrezno niti višje povprečne ravni izobrazbe niti boljših akademskih dosežkov žensk;

39.   priporoča, da je treba pri izobraževanju spodbujati znanje in da se določijo razumna merila, ki omogočajo svobodo, samostojnost, pa tudi enakost, tako da se bodo mlade ženske lahko vključile v družbo; poleg tega meni, da je treba okrepiti ključne sposobnosti, kot sta podjetniška miselnost ter znanstveni in tehnološki pristop, še posebej med ženskami;

40.   poudarja, da je treba zagotoviti stalno usposabljanje v času starševskega dopusta, kar bo ženskam pomagalo uspešno spopadanje s spremenjenimi delovnimi nalogami;

41.   poudarja, da je pomembno imeti ustrezne primerljive statistike, in pri tem obžaluje, da v evropskih statistikah niso razvidne določene kategorije ljudi, kot na primer zakonski partnerji na družinskih kmetijah, ki so na splošno, če gre za ženske, evidentirane kot "gospodinje"; poziva EUROSTAT, naj to kategorijo ljudi vključi v svojo statistiko in tako opozori na delo žensk;

42.   poudarja, da ženske kot družinske članice v kmetijskem sektorju pogosto opravljajo znaten delež dela; meni, da bi to delo lahko bilo ustrezno upoštevano v politiki razvoja podeželja;

43.   opozarja na veliko število zakonskih partnerjev (zlasti žensk), ki delajo na družinskih kmetijah in katerih pravni položaj je negotov v številnih državah članicah, kar lahko privede do posebnih finančnih in pravnih težav pri dostopu do porodniškega in bolniškega dopusta, pridobivanju pokojninskih pravic, dostopu do socialne varnosti ter v primeru ločitve;

44.   poudarja, da je treba izboljšati pravni položaj žensk, ki delajo v kmetijskem sektorju, tako glede socialne varnosti z zagotovitvijo neposrednega dostopa do nje kot glede njihove vloge na kmetijah, s posebnim poudarkom na solastništvu družinskih kmetij, dostopu do posojil ter njihovih pravicah v dednem pravu;

45.   v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 21. februarja 1997 o položaju zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim osebam(5), v kateri je pozval k izboljšanju položaja zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim v kmetijstvu z okrepitvijo Direktive Sveta 86/613/EGS z 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom(6) z uvedbo pravnega statusa za zakonce, ki pomagajo, tako da jim ne bo več mogoče odreči priznanja, da so delavci, ampak bodo vključeni v sistem socialnega varstva ter bodo imeli bolniško, invalidsko in nezgodno zavarovanje in pokojninske pravice;

46.   opozarja na visoko stopnjo revščine in osamitve žensk ponekod na podeželju ter poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe, na podlagi katerih bodo ženskam zagotovljene enake možnosti, kar mora biti osrednji cilj v vseh instrumentih skupne kmetijske politike in drugih zadevnih politik Skupnosti;

47.   meni, da je bistvenega pomena izboljšati kakovost življenja žensk, ki živijo na podeželju, in sicer z izboljšanjem dostopa do izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vseživljenjskega učenja, nove medijske infrastrukture, učinkovitih in ustreznih lokalnih javnih zdravstvenih storitev ter infrastrukture za otroke in družine, zlasti lokalnih jasli, vrtcev, šol, kulturnih ustanov in tržnic;

48.   poudarja, da mora Evropski socialni sklad podpirati posebne ukrepe za izboljšanje dostopa in vključevanja žensk na trg dela ter vključevanja načela enakosti med spoloma; meni, da je treba v regionalnih skladih uvesti proračunsko vrstico za spodbujanje enakosti med spoloma (priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola), ki bi zagotovila finančna sredstva za spodbujanje enakosti med spoloma in študije o učinkih politik na položaj žensk;

49.   ponovno opozarja, da je treba v strategije za regionalni razvoj vključiti nove pristope in inovativne instrumente, ter poudarja, da je treba zagotoviti usposabljanje nosilcev odločitev na regionalni in lokalni ravni na področju metodologije ter sredstev za vključevanje načela enakosti med spoloma; poziva Komisijo, naj nadalje oblikuje smernice za upravni sektor o vključevanju načela enakosti med spoloma na področju delovanja strukturnih skladov;

50.   poziva Komisijo, naj s pomočjo Evropskega inštituta za enakost spolov vključi dejstva in statistične podatke iz držav pristopnic in kandidatk v prihodnja letna poročila o enakosti med ženskami in moškimi;

51.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 364, 18.12.2000, str. 1. (2) UL L 45, 19.2.1975, str. 19. (3) UL L 210, 31.7.2006, str. 25. (4) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 73. (5) UL C 85, 17.3.1997, str. 186. (6) UL L 359, 19.12.1986, str. 56.