Evropski parlament,

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2005 o akcijskem načrtu za biomaso (KOM(2005)0628),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Časovni načrt obnovljive energije – Obnovljiva energija v 21. stoletju: izgradnja trajne prihodnosti (KOM(2006)0848),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 1997 z naslovom "Energija za prihodnost: obnovljivi viri energije-Bela knjiga za strategijo in akcijski načrt Skupnosti" (KOM(1997)0599),

-   ob upoštevanju Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo(1),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 26. maja 2004 z naslovom "Delež obnovljive energije v EU – Poročilo Komisije v skladu s členom 3 Direktive 2001/77/ES, ocena učinka zakonodajnih instrumentov in drugih politik Skupnosti na razvoj prispevka obnovljivih virov energije v EU in predlogi za konkretne ukrepe" (KOM(2004)0366),

-   ob upoštevanju Odločbe št. 1230/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: Inteligentna energija - Evropa (2003 ‐ 2006) (2) in sporočila Komisijez dne 8. februarja 2006 z naslovom "Strategija EU za biogoriva" (KOM(2006)0034),

-   ob upoštevanju Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv ali drugih obnovljivih goriv za prevoz(3),

-   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003(4) z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(5),

-   ob upoštevanju Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola(6),

-   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije(7),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o deležu obnovljivih virov energije v EU in predlogih konkretnih ukrepov(8),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o spodbujanju nasadov kulturnih rastlin za neprehrambene namene(9),

-   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0034/2008),

A.   ker zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 26. Novembra 1997 določa cilj, ki je povečanje energije iz obnovljivih virov s 6 % v letu 1995 na 12 % do leta 2010,

B.   ker je Komisija v svojem zgoraj navedenem sporočilu z dne 7. decembra 2005 navedla, da se bo morala, če naj bi dosegli ta cilj, količina energije iz biomase več kot podvojiti,

C.   ker sta kmetijstvo in gozdarstvo v EU precej prispevala k ublažitvi učinkov podnebnih sprememb, saj so emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva od leta 1990 do leta 2004 padle za 10 % v EU-15 in za 14 % v EU-25; ker se pričakuje, da bo raven emisij iz kmetijstva EU leta 2010 za 16 % nižja kot leta 1990;

D.   ker je potencial za močan dvig proizvodnje bioplina velik, zlasti če upoštevamo možnosti, ki jih ponujajo živinoreja (živinski gnoj), blato iz čistilnih naprav, odpadki in rastline, neprimerne za hrano ali krmo, ki v proizvodnji bioplina veljajo za prednostne materiale; ker pa je treba upoštevati vpliv uporabe živinskega gnoja za namene energije na strukturo tal in na življenje v njem,

E.   ker je bilo do sedaj iz živinskega gnoja, energetskih rastlin, blata iz čistilnih naprav in organskih odpadkov letno proizvedenega samo 50 PJ bioplina, s tem da potencial zgolj iz gnoja znaša 827 PJ,

F.   ker so proizvodnja bioplina in obrati za pridobivanje bioplina v EU neenako porazdeljeni, kar še dodatno dokazuje, da potencial ni v celoti izkoriščen,

G.   ker se lahko bioplin uporablja na mnoge koristne načine, tudi za proizvodnjo električne energije, ogrevanje, hlajenje, avtomobilsko gorivo itd.,

H.   ker uporaba biomase za električno energijo prispeva k zmanjševanju količine toplogrednih plinov, njena uporaba za ogrevanje pa velja za eno najcenejših,

I.   ker se je razvoj obratov za proizvodnjo bioplina iz energetskih rastlin zaradi hitre rasti cen žita, oskrbe s hrano in okoljskih zadržkov močno upočasnil,

J.   ker pomisleki glede povezave med proizvodnjo bioenergije (predvsem bioetanola in biodizla) in rastočimi cenami žit in hrane na svetovnem trgu ne veljajo za proizvodnjo bioplina iz živinskega gnoja, blata iz čistilnih naprav, organskih odpadkov in stranskih proizvodov iz poljščin, ki niso primerni za proizvodnjo hrane in krme, poleg dejstva, da je varna predelava teh materialov v vsakem primeru potrebna,

K.   ker je živinski gnoj v novih državah članicah v glavnem mešanica z 20 % ali več slame in ker lahko preteče dolgo časa med njegovim nastankom in odstranitvijo, zaradi česar ni primeren za nobeno obliko fermentacije,

Bioplin kot ključni vir

1.   priznava, da je bioplin ključni vir energije, ki prispeva k trajnostnemu gospodarskemu in kmetijskemu razvoju ter k razvoju podeželja in zaščiti okolja;

2.   poudarja prispevek bioplina k zmanjšanju energetske odvisnosti Evropske unije;

3.   poudarja, da proizvodnja bioplina iz živinskega gnoja, blata iz čistilnih naprav in živalskih ter organskih odpadkov prispeva k raznolikost energetskih virov in lahko s tem vse bolj prispeva k varnosti, konkurenčnosti in trajnosti evropske oskrbe z energijo, kmetom pa odpira nove možnosti za prihodke;

4.   meni, da bi lahko uporaba bioplina zlasti za proizvodnjo toplote in električne energije pomembno prispevala k zavezujočemu cilju 20 % deleža energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije v EU do leta 2020;

5.   poudarja, da bi z obnovljivimi viri energije, kot sta bioplin in biogoriva v kombinaciji s sončno energijo in energijo vetra, ob nadaljnjih intenzivnih raziskovalnih naporih dolgoročno gledano lahko dosegli višjo stopnjo neodvisnosti od fosilnih virov energije;

6.   spodbuja EU in države članice, naj izrabijo velik potencial bioplina z vzpostavitvijo ugodnega okolja, pa tudi z ohranjanjem in razvojem podpornih shem, ki bi spodbudile vlaganja v obrate za proizvodnjo bioplina in njihovo vzdrževanje;

Okolje, energetska učinkovitost in trajnost

7.   poudarja, da ima bioplin, pridobljen iz živinskega gnoja, številne okoljske prednosti, kot so zmanjšanje emisij metana in CO2, zmanjšanje emisij trdnih delcev in dušikovih oksidov, manj neprijeten vonj, higienizacija gnojnice in boljša sposobnost fertilizacije dušika pri predelavi gnoja, kar pomeni, da je za doseganje enakega učinka fertilizacije potrebno manj dušika.

8.   poudarja, da proizvodnja biogoriv iz odpadkov ne bi smela postati sama sebi namen; ugotavlja, da bi zmanjšanje odpadkov morala biti prednostna naloga v okoljski politiki EU in držav članic;

9.   poziva k večji uporabi gnojevke kot vira bioplina, saj ta vsebuje velik potencial, in hkrati spodbuja decentralizacijo obratov za pridobivanje bioplina, namenjenega proizvodnji energije; ugotavlja, da lahko povečana uporaba gnojevke omogoči znatno zmanjšanje izpusta metana pri njenem skladiščenju;

10.   poudarja, da lahko živinski gnoj, komunalne odplake in živilsko-predelovalni odpadki vsebujejo snovi (bakterije, viruse, zajedavce, težke kovine, škodljive organske snovi), ki lahko ogrozijo javno zdravje ali okolje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sprejeti ustrezni previdnostni ukrepi, da bi se izognili zastrupitvam in širjenju teh snovi ter boleznim, ki jih sprožajo;

11.   trdi, da bodo uporaba blata iz čistilnih naprav ali organski odpadki izboljšali učinkovitost obratov za pridobivanje bioplina; trdi, da se higienski problemi pri uporabi živalskih odpadkov razmeroma zlahka nadzorujejo;

12.   poziva tudi, naj se kot biomasa za obrate za pridobivanje bioplina uporabljajo proizvodi prvostopenjske predelave, kot so krompirjevi olupki ali sadno meso;

13.   poudarja, da bosta pričakovani tehnični napredek in napredek pri upravljanju v prihodnje še povečala okoljske in zdravstvene koristi obratov za proizvodnjo bioplina z uporabo živinskega gnoja, gnojevke in organskih odpadkov;

14.   meni, da je nujno, da se trajnost in obseg obratov za pridobivanje bioplina in živinorejskih kmetij prilagodi posamezni regiji, da bi koristi za okolje prispevale tudi k boljšemu sprejemanju živinorejskih kmetij, ki se soočajo s številnimi težavami zaredi povečanega števila pritožb sosedov in javnosti;

15.   poudarja, da lahko obrat za pridobivanje bioplina iz živinskega gnoja , blata iz čistilnih naprav ali organskih odpadkov povzroči večji odstotek izpusta amoniaka; vendar ugotavlja, da bi bilo ta stranski učinek razmeroma lahko obvladovati, s tem da bi morali biti preprečevalni ukrepi, povezani z obrati za pridobivanje bioplina, vključeni v nacionalno zakonodajo in tudi upoštevani pri dodeljevanju pomoči zanje;

16.   poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da obrati za pridobivanje bioplina ne puščajo metana, saj bi to lahko onemogočilo ugoden vpliv na globalno segrevanje;

Sposobnost ekonomskega preživetja in sheme podpore

17.   ponovno poudarja, da mora vsa finančna podpora obratom za pridobivanje bioplina temeljiti na učinkovitosti, tehničnem razvoju in pozitivni bilanci glede toplogrednih plinov ter ustvarjanju dodane vrednosti na živinorejskih kmetijah, v podeželskih območjih in drugih ekonomskih in okoljskih prednostih teh obratov; poudarja, da varnost preskrbe prebivalstva s hrano ne sme biti ogrožena;

18.   z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da postaja konkurenca med uporabo nekaterih kmetijskih proizvodov, npr. koruze, za proizvodnjo energije in njihovo uporabo v prehrambeni verigi v številnih državah članicah vse večja; poudarja, da se je krma zaradi tega močno podražila;

19.   poziva Komisijo in države članice, naj pri bodočih predlogih glede ureditve sektorja za bioplin ne upoštevajo zgolj okoljskih vidikov, ampak tudi vplive na kakovostno in trajnostno pridelavo hrane;

20.   poudarja, da mora imeti proizvodnja bioplina iz živinskega gnoja, blata iz čistilnih naprav in iz živalskih in organskih odpadkov prednost, saj so trajnostne in okoljske koristi takšnih metod nedvomne;

21.   ugotavlja, da je najustreznejša velikost obrata za pridobivanje bioplina odvisna od različnih okoliščin, ki določajo ekonomijo obsega, zato bi morala biti temeljito preučena; meni, da je predvsem potrebno, da se poleg ocene gospodarskega učinka in ravnotežja toplogrednih plinov oceni vpliv obsega obratov na okoliško pokrajino v smislu širjenja monokulture na račun določenih drugih kulturnih rastlin;

22.   poudarja, da bi bilo z okoljskega in gospodarskega vidika najbolje, da bi izvajalci v takšnih obratih kombinirano uporabljali vse razpoložljive organske snovi;

23.   meni, da mladi in inovativni sektor za bioplin sicer potrebuje začetno spodbudo, da pa bi se morali ti spodbujevalni sistemi končati, ko bo tržno donosen;

24.   poudarja, da je treba še naprej financirati obrate za pridobivanje bioplina zgolj iz rastlin in hkrati skrbno spremljati ter se vseskozi osredotočati na najnaprednejše in najučinkovitejše obrate ali sisteme, da se zagotovi ekonomska in tehnična prednost EU na tem področju in se raziščejo prihodnje možnosti;

25.   poziva Komisijo, naj poroča, kako bi lahko merila za ekonomsko in okoljsko učinkovitost in trajnost vključili v področje energetskih rastlin, s čimer bi ta razmeroma nova tehnika postala bolj okolju prijazna, pa tudi proizvodnja hrane in oskrbe z njo bi bila ustrezno obravnavana,

26.   poziva k okrepitvi prizadevanj pri iskanju in pospeševanju novih tehnologij za pridobivanje bioplina, zlasti za izkoriščanje biomase (bioplina druge generacije) kot biogoriva in izboljšanje donosnosti obratov za pridobivanje bioplina, saj se lahko učinkovitost takih obratov bistveno poveča le z inovativnimi tehnologijami, ko so tehnike za predelavo plina;

27.   opozarja Komisijo in države članice, da nadaljnji napredek na področju bioplina ni mogoč brez dodatnega financiranja; opozarja, da mora biti financiranje usmerjeno v raziskave in razvoj, prenos rezultatov posebnih projektov v obrate in v večjo podporo "zeleni električni energiji" in "zelenemu plinu";

28.   opozarja, da imajo tiste države članice, ki z ustreznimi subvencijami k cenam ali drugimi ukrepi nudijo posebne spodbude zeleni energiji, tudi največ uspeha pri spodbujanju proizvodnje in uporabe bioplina;

29.   meni, da bi morala biti proizvodnja "zelenega plina" subvencionirana na isti način kot "zelena električna energija";

30.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo sredstva iz EU in nacionalnih programov dobili najučinkovitejši in v trajnostnem smislu najnaprednejši obrati, še posebej tisti, ki proizvajajo električno energijo in toploto, ali da bodo namenjena vzpostavljanju zmogljivosti in omrežij za izboljšanje kakovosti bioplina in oskrbo z njim prek omrežij zemeljskega plina;

31.   s tem v zvezi poudarja, da mora dovajanje električne energije , toplote in zemeljskega plina v omrežje potekati nediskriminatorno, in poziva, naj bo bioplin izenačen z zemeljskim plinom, da bo lahko po dovajanju v omrežje zemeljskega plina polnovredno izkoriščen;

32.   meni, da lahko poenostavitev postopkov za trgovanje s CO2 veliko prispeva k ekonomski utemeljenosti in trajnostni naravnanosti obratov za pridobivanje bioplina;

33.   poudarja, da lahko obrati za pridobivanje bioplina pomagajo kmetovalcem, ki nimajo zadostnih zmogljivosti za skladiščenje živinskega gnoja, rešiti ta problem na gospodarsko zadovoljiv način;

34.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da vzpostavitve obratov za pridobivanje bioplina in odobritve uporabe organskih odpadkov in blata iz čistilnih naprav ne bodo ovirali nepotrebno dolgi upravni postopki in predpisi;

35.   opozarja na glavne razlike pri dolžini in vsebini nacionalnih postopkov za odobritev obratov za pridobivanje bioplina in poziva države članice, naj preprečijo, da bi zahteve na nacionalni ravni pri regionalnem načrtovanju in podeljevanju licenc in odobritev predstavljale oviro;

36.   poziva k uvedbi poenostavljenega postopka za pridobitev gradbenih dovoljenja za obrate za pridobivanje bioplina;

37.   poziva Komisijo, naj sestavi skupni pozitivni seznam izdelkov, ki se jih lahko uporabi v obratih za pridobivanje bioplina in s tem zagotoviti enotne pogoje delovanje kmetom v različnih državah članicah;

38.   spodbuja kmetovalce, naj sodelujejo pri vzpostavitvi in upravljanju obratov za pridobivanje bioplina;

Potreba po reviziji zakonodaje EU

39.   poziva Komisijo in države članice, naj na področju bioplina razvijejo skladno politiko; poziva Komisijo, naj predstavi posebno poročilo o bioplinu in spodbujanju njegove uporabe v EU s poudarkom na potrebnih spremembah v zakonodaji Skupnosti in nacionalnih zakonodajah, da bi omogočili nadaljnjo širitev sektorja za bioplin, ter izpostavi najučinkovitejše načine uporabe evropskih sredstev in programov, pa tudi najboljše primere iz prakse; v zvezi s tem tudi prosi za oceno vpliva različnih oblik pridobivanja bioplina na podnebje, krajino in svetovno varnost preskrbe s hrano;

40.   predlaga, da se spodbujanje bioplina celovito vključi v okviru predlagane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (KOM(2008)0019) s posebnim poudarkom na naslednjih elementih:

41.   poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog za direktivo o bioloških odpadkih, vključno s standardi kakovosti; poziva Komisijo, naj razišče možnost za skupno direktivo o bioplinu in bioloških odpadkih;

42.   poziva Komisijo, naj predstavi predloge za zakonodajo o uporabi ostankov iz obratov za pridobivanje bioplina; poziva Komisijo, naj zagotovi uporabo zgolj organskega materiala, katerega ostanki se lahko uporabijo v obratih za pridobivanje bioplina brez nevarnosti za okolje; poziva Komisijo, naj razmisli o prepovedi uporabe takšnih spodbujevalcev rasti v živalski krmi, ki vsebujejo težke kovine, če bi to predstavljalo problem v vsej EU pri poznejši uporabi ostankov bioplina na poljih.

43.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja(10), direktiva o nitratih(11), direktiva o blatu iz čistilnih naprav(12), okvirna direktiva o vodah(13), direktiva o pticah(14), direktiva o habitatih(15) in zakonodaja o težkih kovinah učinkovito uveljavljene v vseh državah članicah in regijah, saj bo to vzbudilo več zanimanja za obrate za pridobivanje bioplina, pridobljen iz živinskega gnoja in blata iz čistilnih naprav;

44.   poziva Komisijo, naj čim prej predstavi strategijo za vključitev obratov za pridobivanje bioplina v kjotski mehanizem, na primer prek zelenih certifikatov, posebne premije ali kredite za davke na elektriko in toploto iz obratov za pridobivanje bioplina ali druge ukrepe; poudarja, da bi to povečalo stroškovno učinkovitost obratov za pridobivanje bioplina in hkrati omogočilo večjo preglednost prizadevanj kmetijskega sektorja na področju podnebnih sprememb;

45.   poziva k oceni odvečnosti direktive o nitratih po tem, ko bo direktiva o vodah v celoti prenesena;

46.   ponovno poudarja, da uporaba umetnih gnojil v zakonodaji EU ne bi smela imeti prednosti pred uporabo živinskega gnoja in stranskih proizvodov iz obratov za pridobivanje bioplina; zato vztrajno poziva k reviziji opredelitve živinskega gnoja iz direktive o nitratih kot prvemu koraku;

47.   poziva Komisijo, naj oskrbo z bioplinom prek omrežij zemeljskega plina pospešijo s priporočili ali direktivo;

48.   poziva Komisijo, naj čim prej predloži svoje predloge za nadaljnje izboljšanje uporabe živalskih stranskih proizvodov in stranskih proizvodov kmetijskih poljščin za proizvodnjo bioplina, kakor je napovedano v zgoraj navedenem sporočilu Komisije z dne 7. decembra 2005;

49.   poziva države članice, ki v obstoječe nacionalne razvojne programe niso prenesle nobenih ukrepov ali so jih prenesle premalo, da bioplin vključijo v vmesno vrednotenje obstoječih programov za razvoj podeželja in regij ter predlagajo ukrepe za prihodnost;

50.   poziva Komisijo, naj s pomočjo prenosa znanja in tehnologije zagotovi sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, tudi tistimi, ki trenutno nimajo nobenega obrata za pridobivanje bioplina ali jih imajo zgolj nekaj, da bi se med seboj seznanjale z najboljšimi praksami na področju tovrstnih obratov;

51.   poziva Komisijo naj najpozneje do 15. decembra 2008 Parlamentu predstavi usklajeno poročilo o proizvodnji bioplina v EU in o prihodnjih obetih na tem področju, vključno z oceno vpliva, ter pri tem upošteva predloge Parlamenta in doseženi napredek;

52.   poziva sedanje in prihodnja predsedstva Sveta Evropske unije, naj podprejo nadaljnje razprave o tem, kako spodbujati trajnostno proizvodnjo bioplina; ugotavlja, da bi moralo s tem v zvezi trajnostno financiranje obratov za pridobivanje bioplina vključevati tudi kombinirano proizvodnjo toplote in električne energije.

o
o   o

53.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 283, 27.10.2001, str. 33. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/108/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 414). (2) UL L 176, 15.7.2003, str. 29. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12). (3) UL L 123, 17.5.2003, str. 42. (4) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1). (5) UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008. (6) UL L 49, 19.2.2004, str. 1. (7) UL L 283, 31.10.2003, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100). (8) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 599. (9) UL C 292 E, 1.12.2006, str. 140. (10) UL L 24, 29.1.2008, str. 8. (11) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1). Direktiva, kakor je bila spremnjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1). (12) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36). (13) Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). Direktiva, spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1). (14) Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368). (15) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES.