Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o predlogu Odločbe Sveta o izvajanju Uredbe (ES) št. 168/2007 v zvezi s sprejetjem večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2007–2012 (KOM(2007)0515 – C6-0322/2007 – 2007/0189(CNS))

P6_TA(2008)0014 A6-0514/2007

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0515),

–   ob upoštevanju prvega odstavka člena 5 Uredbe (ES) št. 168/2007, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0322/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0514/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Uvodna izjava 1 (1)  Da bi Agencija lahko pravilno opravljala svoje naloge, je treba z večletnim okvirom, ki zajema pet let, kakor je določeno v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 168/2007, določiti natančna tematska področja njenega delovanja. (1)  Da bi Agencija lahko pravilno opravljala svoje naloge ob upoštevanju ciljev, zaradi katerih je bila ustanovljena, je treba z večletnim okvirom, ki zajema pet let, kakor je določeno v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 168/2007, določiti natančna tematska področja njenega delovanja. Sprememba 2 Uvodna izjava 2 (2)  Okvir mora med tematskimi področji delovanja Agencije vključevati boj proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti. (2)  Okvir bi moral med tematskimi področji delovanja Agencije vključevati boj proti rasizmu, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti ter zaščito pravic pripadnikov etničnih ali nacionalnih manjšin. Sprememba 3 Uvodna izjava 5 (5)  Okvir mora vključevati določbe, da se zagotovi komplementarnost z drugimi organi, uradi in agencijami Skupnosti ter Unije, in tudi s Svetom Evrope ter drugimi mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju temeljnih pravic. Agencije in organi Skupnosti, ki jih večletni okvir najbolj zadeva, so Evropski inštitut za enakost spolov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1922/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov, in evropski nadzornik za varstvo podatkov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, katerih cilje je treba upoštevati. (5)  Okvir bi moral vključevati določbe, da se zagotovi komplementarnost z drugimi organi, uradi in agencijami Skupnosti ter Unije, in tudi s Svetom Evrope ter drugimi mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju temeljnih pravic. Agencije in organi Skupnosti, ki jih večletni okvir najbolj zadeva, so Evropski inštitut za enakost spolov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1922/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega inštituta za enakost spolov, evropski nadzornik za varstvo podatkov, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov, ter evropski varuh človekovih pravic, katerih cilje in naloge je treba upoštevati. Sprememba 4 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  V skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 168/2007 lahko Agencija na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije deluje izven tematskih področij, določenih v večletnem okviru, pod pogojem, da njeni finančni in kadrovski viri to dopuščajo. Sprememba 5 Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Medtem ko okvir določa tematska področja, na katerih naj bi Agencija delovala, pa so naloge Agencije določene v členu 4 uredbe (ES) št. 168/2007, ki zlasti navaja nalogo zviševanja javne zavesti o temeljnih pravicah in dejavnega obveščanja o delu Agencije. Sprememba 6 Uvodna izjava 7 b (novo) (7b)  Vsi ljudje se rodijo enaki in zato so človekove pravice nedeljive in nedotakljive. Sprememba 7 Uvodna izjava 7 c (novo) (7c)  Treba je spremljati, ali institucije EU in vse države članice izpolnjujejo vse mednarodne konvencije o človekovih pravicah, katerih pogodbenice so države članice. Sprememba 8 Uvodna izjava 7 d (novo) (7a)  Agencija bi morala redno poročati Evropskemu parlamentu. Sprememba 9 Člen 1, odstavek 1 a (novo) 1a.  Komisija lahko na lastno pobudo ali na pobudo Sveta, Evropskega parlamenta ali upravnega odbora Agencije po preteku vsaj leta dni po sprejetju večletnega okvira predlaga revizijo tega okvira v skladu postopkom iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 168/2007. Sprememba 10 Člen 1, odstavek 2 a (novo) 2a.  Komisija, Svet in Evropski parlament lahko zahtevajo, da Agencija razišče določene ukrepe ali zadeve. Sprememba 11 Člen 1 a (novo) Člen 1a Naloge Agencija lahko oblikuje in objavlja sklepe in mnenja o tematskih področjih, ki niso zajeta v členu 2, če obstajajo izjemne in nujne okoliščine. V takšnih okoliščinah se obvestilo o začetih nalogah pošlje Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu. Sprememba 12 Člen 2, uvodni del Tematska področja so naslednja: Brez poseganja v določbe člena 1(2a) in člena 1a si bo Agencija v svojem delu na naslednjih tematskih področjih prizadevala opredeliti gospodarske, družbene in kulturne dejavnike, ki prispevajo k spoštovanju človekovih pravic na teh področjih ali ki so osnovni vzroki za kršitve človekovih pravic: Sprememba 13 Člen 2, točka (b) b) diskriminacija zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali diskriminacija pripadnikov manjšin; (b) diskriminacija zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali diskriminacija pripadnikov tradicionalnih nacionalnih in jezikovnih manjšin ali vsaka kombinacija teh razlogov (večplastna diskriminacija); Sprememba 14 Člen 2, točka (j) j) dostop do učinkovitega in neodvisnega sodstva. (j) dostop do učinkovitega in neodvisnega sodstva, kar zadeva pravice obtožencev in osumljencev. Sprememba 15 Člen 2, točka (j a) (novo) (ja) skrajna revščina in družbeno izključevanje. Sprememba 16 Člen 3, odstavek 1 1.  Agencija zagotovi ustrezno usklajevanje z zadevnimi organi, uradi in agencijami Skupnosti, državami članicami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo pod pogoji, določenimi v členih 7, 8 in 10 Uredbe (ES) št. 168/2007, za izvajanje okvira. 1.  Agencija zagotovi ustrezno sodelovanje in usklajevanje z zadevnimi organi, uradi in agencijami Skupnosti, državami članicami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo pod pogoji, določenimi v členih 7, 8 in 10 Uredbe (ES) št. 168/2007, za izvajanje okvira. Sprememba 17 Člen 3, odstavek 2 a (novo) 2a.  Agencija aktivno sodeluje z državami kandidatkami na področju temeljnih pravic in jim pomaga pri njihovem usklajevanju s pravom Skupnosti. Sprememba 18 Člen 3, odstavek 3 3.  Agencija bo obravnavala vprašanja, povezana z diskriminacijo zaradi spola, samo delno in v ustreznem obsegu glede na delo, ki ga mora opraviti v zvezi s splošnimi vprašanji o diskriminaciji iz člena 2(b) ob upoštevanju, da so splošni cilji Evropskega inštituta za enakost spolov, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1922/2006, prispevati k spodbujanju in krepitvi načela enakosti spolov, vključno z integracijo načela enakosti spolov v vse politike Skupnosti ter v s tem povezane nacionalne politike, in boja proti diskriminaciji zaradi spola ter ozaveščati državljane EU glede enakosti spolov z zagotavljanjem tehnične pomoči institucijam skupnosti, zlasti Komisiji in organom držav članic. 3.  Agencija bo obravnavala vprašanja, povezana z diskriminacijo zaradi spola, zlasti pojave večplastne diskriminacije, samo delno in v ustreznem obsegu glede na delo, ki ga mora opraviti v zvezi s splošnimi vprašanji o diskriminaciji iz člena 2(b) in ob upoštevanju ciljev in nalog Evropskega inštituta za enakost spolov, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1922/2006. V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 168/2007 bodo podrobnosti glede sodelovanja med agencijo in inštitutom opredeljene s posebnim memorandumom o soglasju.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o predlogu Sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) (KOM(2006)0817 – C6-0055/2007 – 2006/0310(CNS))

P6_TA(2008)0015 A6-0447/2007

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2006)0817),

–   ob upoštevanju člena 30(1)(b), člena 30(2) in člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0055/2007),

–   ob upoštevanju Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom,

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za ustavne zadeve (A6-0447/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   meni, da mora biti referenčni finančni znesek, naveden v predlogu Komisije, združljiv z zgornjo mejo iz razdelka 3a novega večletnega finančnega okvira 2007-2013 in z določbami točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006(1);

3.   opozarja, da mnenje Odbora za proračun ne vpliva na izid postopka iz točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma, ki se nanaša na ustanovitev Evropskega policijskega urada;

4.   poziva Komisijo, da ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

5.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

6.   zahteva od Sveta, da ponovno preuči, ali je treba predlog Komisije znatno spremeniti;

7.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v okviru Lizbonske pogodbe, če sklep Sveta o ustanovitvi Europola ne bo sprejet do junija 2008;

8.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Navedba 1 a (novo) ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnost1 (finančna uredba), zlasti člena 185 Uredbe, _________________ 1 UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1). Sprememba 2 Navedba 1 b (novo) ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 20061, zlasti točke 47 Sporazuma, ______________ 1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sprememba 3 Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Svet še ni odobril okvirnega sklepa o varstvu osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Začetek veljave okvirnega sklepa je nujno potreben, da Europol lahko izpolni svoj mandat znotraj pravnega okvira, ki bo v celoti zagotavljal varstvo podatkov evropskih državljanov. Zato je nujno potrebno, da Svet okvirni sklep sprejme v najkrajšem možnem času. Sprememba 4 Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)  Evropski parlament je v svojem priporočilu Svetu glede Europola v zvezi s krepitvijo parlamentarnega nadzora in povečanja pristojnosti1 z dne 13. aprila 1999 pozval, da se Europol vključi v institucionalni okvir Evropske unije in da Parlament nad njim izvaja demokratični nadzor. _____________ 1 UL C 219, 30.7.1999, str. 101. Sprememba 5 Uvodna izjava 4 c (novo) (4c)  Evropski parlament je v svojem priporočilu Svetu o nadaljnjem razvoju Europola in njegovi polni vključitvi v institucionalni sistem Evropske unije1 z dne 30. maja 2002 ter v svojem priporočilu o prihodnjem razvoju Europola2 z dne 10. aprila 2003 pozval k skupnostnem statusu Europola. _______________ 1 UL C 187 E, 7.8.2003, str. 144. 2 UL C 64 E, 12.3.2004, str. 588. Sprememba 6 Uvodna izjava 5 (5)  Ustanovitev Europola kot agencije Evropske unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti, bo okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri nadzoru nad Europolom na podlagi vključenosti Evropskega parlamenta pri sprejetju proračuna. (5)  Ustanovitev Europola kot agencije Evropske unije, ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije, bo okrepila vlogo Evropskega parlamenta pri demokratičnem nadzoru nad Europolom na podlagi vključenosti Evropskega parlamenta pri sprejetju proračuna, kadrovskem načrtovanju in postopku razrešnice. Sprememba 7 Uvodna izjava 6 a (novo) (6a).  Ustanovitev Europola zahteva medinstitucionalni sporazum o določitvi osnovnih pogojev za urejanje evropskih regulativnih agencij, na podlagi katerega bodo obstoječe in prihodnje agencije oblikovane na način, ki pospešuje jasnost, preglednost in pravno varnost. Sprememba 8 Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Po razširitvi operativnih pooblastil Europola so še vedno potrebne nekatere izboljšave v zvezi z njegovo demokratično odgovornostjo. Sprememba 9 Uvodna izjava 13 (13)  Obstaja potreba po pooblaščencu za varstvo podatkov, ki bi moral v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 na neodvisen način zagotavljati zakonitost obdelave podatkov in skladnost z določbami tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno z obdelavo osebnih podatkov o osebju Europola. (13)  Obstaja potreba po pooblaščencu za varstvo podatkov, ki bi moral v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 na neodvisen način zagotavljati zakonitost obdelave podatkov in skladnost z določbami tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno z obdelavo osebnih podatkov o osebju Europola. Pooblaščenec za varstvo podatkov mora pri izvajanju nalog sodelovati s pooblaščenci za varstvo podatkov, imenovanimi v skladu z zakonodajo Skupnosti. Sprememba 10 Uvodna izjava 14 (14)  Poleg poenostavitve določb o obstoječih sistemih za obdelavo podatkov je treba povečati možnosti Europola za oblikovanje in upravljanje drugih orodij za obdelavo podatkov, ki bi podprla naloge Europola; takšna orodja za obdelavo podatkov je treba vzpostaviti in vzdrževati v skladu s splošnimi načeli varstva podatkov, vendar tudi v skladu s podrobnimi pravili, ki jih mora oblikovati Svet. (14)  Poleg poenostavitve določb o obstoječih sistemih za obdelavo podatkov bi bilo treba Europolu omogočiti oblikovanje in upravljanje drugih orodij za obdelavo podatkov, ki bi podprla naloge Europola; takšna orodja za obdelavo podatkov bi bilo treba vzpostaviti in vzdrževati v skladu s splošnimi načeli varstva podatkov, opredeljenimi v zakonodaji Skupnosti in konvenciji Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov in v skladu s podrobnimi pravili, ki jih mora po posvetu z Evropskim parlamentom oblikovati Svet. Sprememba 11 Uvodna izjava 19 (19)  Možnosti Europola za sodelovanje s tretjimi državami in organi je treba racionalizirati, da se zagotovi usklajenost s splošno politiko Unije na tem področju, nove določbe pa urejajo, kako naj bi takšno sodelovanje potekalo v prihodnosti. (19)  Možnosti Europola za sodelovanje s tretjimi državami in organi bi bilo treba racionalizirati, da se zagotovi usklajenost s splošno politiko Unije na tem področju ter da tretje države in organi zagotovijo ustrezno raven varstva osebnih podatkov, nove določbe, ki jih po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme Svet, pa urejajo, kako naj bi takšno sodelovanje potekalo v prihodnosti. Sprememba 12 Člen 1, odstavek 1 1.  S tem sklepom se ustanovi Evropski policijski urad, v nadaljnjem besedilu "Europol", kot agencija Unije. Europol ima sedež v Haagu na Nizozemskem. 1.  S tem sklepom se ustanovi Evropski policijski urad, v nadaljnjem besedilu "Europol", kot agencija Unije. Agencija se ustanovi v smislu člena 185 finančne uredbe in točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma. Europol ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Sprememba 13 Člen 5, odstavek 1, točka (a) (a) zbiranje, hramba, obdelava, analiza in izmenjava informacij ter obveščevalnih podatkov, ki so jih posredovali organi držav članic ali tretjih držav oziroma drugi javni ali zasebni subjekti; (a) zbiranje, hramba, obdelava, analiza in izmenjava informacij ter obveščevalnih podatkov, ki so jih posredovali organi držav članic ali tretjih držav oziroma drugi javni ali zasebni subjekti; kadar informacije izvirajo od zasebnih subjektov, se zakonito zberejo in obdelajo v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov1 in se šele potem posredujejo Europolu, dostop Europola do njih pa se dovoli le za vsak primer posebej, za točno določene namene in pod sodnim nadzorom v državah članicah; dodatne zaščitne ukrepe določi Europol po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in skupnim nadzornim organom; ____________________ 1 UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31. 10. 2003, str. 1). Sprememba 14 Člen 6, odstavek 2 2.  V primerih, ko se vzpostavi skupna preiskovalna enota za obravnavanje primerov ponarejanja valute eura, se lahko uradnika Europola imenuje za usmerjanje preiskave, ki je pod neposredno odgovornostjo vodje enote. Če imata tako imenovani uradnik Europola in vodja enote različno mnenje, prevlada mnenje slednjega. 2.  V primerih, ko se vzpostavi skupna preiskovalna enota za obravnavanje primerov ponarejanja valute eura ali izvajanje nalog iz člena 5(2), se lahko uradnika Europola imenuje za usmerjanje preiskave, ki je pod neposredno odgovornostjo vodje enote. Če imata tako imenovani uradnik Europola in vodja enote različno mnenje, prevlada mnenje slednjega. Sprememba 15 Člen 8, odstavek 2 2.  Nacionalna enota je organ za zvezo med Europolom in pristojnimi nacionalnimi organi. Vendar države članice lahko omogočijo neposredne stike med imenovanimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določi zadevna država članica, vključno s predčasno vključitvijo nacionalne enote. 2.  Nacionalna enota je edini organ za zvezo med Europolom in pristojnimi nacionalnimi organi. Vendar države članice lahko omogočijo neposredne stike med imenovanimi pristojnimi organi in Europolom v skladu s pogoji, ki jih določi zadevna država članica, vključno s predčasno vključitvijo nacionalne enote. Nacionalna enota hkrati prejme od Europola vse informacije, izmenjane pri neposrednih stikih med Europolom in imenovanimi pristojnimi organi. Odnose med nacionalno enoto in pristojnimi organi urejajo nacionalna zakonodaja in zlasti ustrezne ustavne določbe. Sprememba 16 Člen 9, odstavek 2, alinea 2 Dvostranska izmenjava, predvidena v točki (d) prvega pododstavka, lahko zajema tudi kazniva dejanja izven pristojnosti Europola, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja. Dvostranska izmenjava, predvidena v prvem pododstavku, točka (d), lahko zajema tudi kazniva dejanja izven pristojnosti Europola, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja. V takšnem primeru Europol ni odgovoren za vsebino kakršnih koli izmenjanih informacij. Sprememba 17 Člen 10, odstavek 2 2.  Europol lahko obdeluje podatke za določitev, ali so takšni podatki ustrezni za te naloge in se lahko vključijo v enega od teh informacijskih sistemov. 2.  Europol lahko obdeluje podatke za določitev, ali so takšni podatki ustrezni za te naloge in se lahko vključijo v enega od teh informacijskih sistemov. V takšnem primeru se podatki obdelajo zgolj zato, da se ugotovi njihova uporabnost. Sprememba 18 Člen 10, odstavek 3 3.  Kadar koli namerava Europol vzpostaviti sistem za obdelavo podatkov, ki ni Europolov informacijski sistem iz člena 11 ali ki niso delovne datoteke za analizo iz člena 14, Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi pogoje, pod katerimi to lahko Europol stori. Takšni pogoji zlasti zadevajo dostop in uporabo podatkov ter roke za shranjevanje in brisanje podatkov ob upoštevanju načel iz člena 26. 3.  Kadar koli namerava Europol vzpostaviti sistem za obdelavo podatkov, ki ni Europolov informacijski sistem iz člena 11 ali ki niso delovne datoteke za analizo iz člena 14, Svet s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi pogoje, pod katerimi to lahko Europol stori. Takšni pogoji zlasti zadevajo dostop in uporabo podatkov ter roke za shranjevanje in brisanje podatkov ob upoštevanju načel iz člena 26. Preden Svet takšno odločitev sprejme, se posvetuje s skupnim nadzornim organom Europola in z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Sprememba 19 Člen 10, odstavek 5 5.  Europol sprejme vse ukrepe, da s pomočjo naslednjih najboljših praks in uporabo odprtih standardov zagotovi interoperabilnost svojih sistemov za obdelavo podatkov s sistemi za obdelavo podatkov v državah članicah ter zlasti s sistemi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo povezani organi Skupnosti in Unije, s katerimi lahko Europol vzpostavi odnose v skladu s členom 22. 5.  Europol sprejme vse ukrepe, da s pomočjo naslednjih najboljših praks in uporabo odprtih standardov zagotovi interoperabilnost svojih sistemov za obdelavo podatkov s sistemi za obdelavo podatkov v državah članicah ter zlasti s sistemi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo povezani organi Skupnosti in Unije, s katerimi lahko Europol vzpostavi odnose v skladu s členom 22. Medsebojno povezavo odobri Svet z ustreznim sklepom, ki ga sprejme po posvetovanju s pristojnim uradnikom Europola za varstvo podatkov in s skupnim nadzornim organom ter v sklepu določi pravila in pogoje, še posebej za to, kdaj je uporaba medsebojne povezave potrebna, in v kakšne namene bodo osebni podatki uporabljeni. Sprememba 20 Člen 11, odstavek 1 1.  Europol vzdržuje Europolov informacijski sistem. Europolov informacijski sistem je neposredno na vpogled nacionalnim enotam, uradnikom za zvezo, direktorju, namestnikom direktorjev in pooblaščenim uslužbencem Europola. 1.  Europol vzdržuje Europolov informacijski sistem. Europolov informacijski sistem je neposredno na vpogled nacionalnim enotam, uradnikom za zvezo, direktorju, namestnikom direktorjev in pooblaščenim uslužbencem Europola. Neposreden dostop nacionalnih enot do informacijskega sistema glede oseb iz člena 12(1)(b) se omeji le na podrobnosti o identiteti iz člena 12(2). Če so podatki potrebni za posebno poizvedbo, dobijo enote vse podatke prek uradnikov za zvezo. Sprememba 21 Člen 12, odstavek 1, točka (b) (b) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstaja utemeljen sum, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je Europol pristojen. (b) osebe, za katere v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice obstajajo dejanski znaki ali utemeljen sum, da bodo storile kaznivo dejanje, za katero je Europol pristojen. Sprememba 22 Člen 12, odstavek 4 a (novo) 4a.  Posebne kategorije podatkov o rasnem ali narodnostnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravstvenem stanju se ne obdelujejo, razen če je to nujno potrebno in v sorazmerju z namenom določenega primera ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi. Sprememba 23 Člen 19, odstavek 1 1.  Osebni podatki iz katere koli datoteke Europola za obdelavo podatkov prenesejo ali uporabljajo le pristojni organi držav članic v namen preprečitve ali boja proti kriminalu, za katerega je Europol pristojen, ter boj proti drugim hujšim oblikam kriminala. Europol uporablja podatke samo za opravljanje svojih nalog. 1.  Osebne podatke iz katere koli datoteke Europola za obdelavo podatkov prenesejo ali uporabljajo le pristojni organi držav članic zgolj v namene, za katere so bili zbrani, in s temi združljive namene, za preprečitev ali boj proti kriminalu, za katerega je Europol pristojen, ter boj proti drugim hujšim oblikam kriminala. Europol uporablja podatke samo za opravljanje svojih nalog. Sprememba 24 Člen 20, odstavek 1 1.  Podatke v podatkovnih zbirkah Europol hrani le toliko časa, kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Potreba po nadaljnjem shranjevanju se preveri najpozneje v treh letih po vnosu podatkov. Pregled podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu, in njihovo brisanje opravi enota, ki jih je vnesla. Pregled podatkov, shranjenih v drugih podatkovnih zbirkah Europola, in njihovo brisanje opravi Europol. Europol tri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o izteku roka za pregled shranjevanja podatkov. 1.  Podatke v podatkovnih zbirkah Europol hrani le toliko časa, kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Ne glede na člen 10(3) se potreba po nadaljnjem shranjevanju preveri in dokumentira vsaj vsaki dve leti po vnosu podatkov. Pregled podatkov, shranjenih v informacijskem sistemu, in njihovo brisanje opravi enota, ki jih je vnesla. Pregled podatkov, shranjenih v drugih podatkovnih zbirkah Europola, in njihovo brisanje opravi Europol. Europol tri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o izteku roka za pregled shranjevanja podatkov. Sprememba 25 Člen 21 Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Evropske unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do pridobitve računalniškega dostopa do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so bodisi nacionalnega ali mednarodnega značaja, ima lahko Europol na ta način dostop do osebnih podatkov, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Dostop Europola do teh podatkov in njihovo uporabo s strani Europola urejajo veljavne določbe takšnih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov, v kolikor zagotavljajo strožja pravila od tega sklepa. Europol takšnih podatkov, ki so v nasprotju s tem sklepom, ne sme uporabljati. Če je Europol na podlagi pravnih instrumentov Evropske unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov upravičen do pridobitve računalniškega dostopa do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so bodisi nacionalnega ali mednarodnega značaja, ima lahko Europol na ta način dostop do osebnih podatkov le za vsak primer posebej če in samo, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog in je z njimi sorazmerno ter v skladu s strogimi pogoji, ki jih določi Europol po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in skupnim nadzornim organom. Dostop Europola do teh podatkov in njihovo uporabo s strani Europola urejajo veljavne določbe takšnih pravnih instrumentov Unije, mednarodnih ali nacionalnih pravnih instrumentov, v kolikor zagotavljajo strožja pravila od tega sklepa. Europol takšnih podatkov, ki so v nasprotju s tem sklepom, ne sme uporabljati. Sprememba 26 Člen 22, odstavek 1, točka (d a) (novo) (da) ustrezni oddelki generalnega sekretariata Sveta in skupni situacijski center Evropske unije. Sprememba 27 Člen 22, odstavek 5 a (novo) 5a.  Kadar osebne podatke pošiljajo institucije ali organi Skupnosti, se Europol šteje za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001. Sprememba 28 Člen 24, odstavek 1, uvodni del 1.  Europol lahko pod pogoji iz odstavka 4 sporoči osebne podatke, ki jih hrani, tretjim organom iz člena 23(1), kadar: 1.  V posebej izjemnih razmerah in različno od primera do primera lahko Europol pod pogoji iz odstavka 4 sporoči osebne podatke, ki jih hrani, tretjim organom iz člena 23(1), kadar: Sprememba 58 Člen 24, odstavek 2 2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Europol osebne podatke, ki jih hrani, sporoči tretjim organom iz člena 23(1) pod pogoji, določenimi v odstavku 4, kadar direktor Europola meni, da je prenos podatkov nujno potreben zaradi zaščite osnovnih interesov zadevnih držav članic v okviru ciljev Europola ali preprečitve neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi kaznivimi dejanji. Direktor Europola v vseh okoliščinah upošteva raven varstva podatkov, ki velja za zadevni organ, da bi bila ta raven varstva podatkov uravnotežena s temi interesi. 2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Europol od primera do primera osebne podatke, ki jih hrani, sporoči tretjim organom iz člena 23(1) pod pogoji, določenimi v odstavku 4, kadar direktor Europola meni, da je prenos podatkov nujno potreben zaradi zaščite osnovnih interesov zadevnih držav članic v okviru ciljev Europola ali preprečitve neposredne nevarnosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi kaznivimi dejanji. Direktor Europola v vseh okoliščinah upošteva raven spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava v tretji državi, v katero bi utegnili biti poslani podatki, namene, za katere bi se lahko uporabljalo podatke, raven varstva podatkov, ki velja za zadevni organ, da bi bila ta raven varstva podatkov uravnotežena s temi interesi, pa tudi vzajemnost pri izmenjavi podatkov, ter redno obvešča Evropski parlament, Svet in Komisijo ter nadzorne organe za varstvo podatkov o sklepih, sprejetih glede izvajanja tega člena. Sprememba 30 Člen 25, odstavek 2 2.  Upravni odbor določi izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s povezanimi organi in agencijami Skupnosti in Unije iz člena 22 ter izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in takšnimi organi in agencijami. Pred sprejetjem odločitve se upravni odbor posvetuje s skupnim nadzornim organom. 2.  Upravni odbor določi izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s povezanimi organi in agencijami Skupnosti in Unije iz člena 22 ter izmenjavo osebnih podatkov med Europolom in takšnimi organi in agencijami. Pred sprejetjem odločitve se upravni odbor posvetuje s skupnim nadzornim organom in evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Sprememba 31 Člen 26 Brez poseganja v posebne določbe tega sklepa Europol uporablja načela Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov. Europol ta načela upošteva pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov, ter tudi v zvezi z neavtomatiziranimi podatki, ki se hranijo v obliki podatkovnih zbirk, tj. pri kateri koli strukturirani skupini osebnih podatkov, dostopni v skladu z določenimi merili. Brez poseganja v posebne določbe tega sklepa in v potrebo po ohranitvi zaščitnih ukrepov, ki jih zagotavlja Konvencija o Europolu, Europol uporablja načela Okvirnega sklepa Sveta 2007/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov. Europol ta načela upošteva pri zbiranju, obdelavi in uporabi osebnih podatkov, ter tudi v zvezi z neavtomatiziranimi podatki, ki se hranijo v obliki podatkovnih zbirk, tj. pri kateri koli strukturirani skupini osebnih podatkov, dostopni v skladu z določenimi merili. Sprememba 32 Člen 27, odstavek 1 1.  Europol imenuje pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec ali pooblaščenka za varstvo podatkov je pod neposrednim nadzorom upravnega odbora. Pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil. 1.  Europol imenuje neodvisnega pooblaščenca za varstvo podatkov, ki je član osebja. Pooblaščenec ali pooblaščenka za varstvo podatkov je pod neposrednim nadzorom upravnega odbora. Pri opravljanju svojih nalog ne prejema nobenih navodil. Sprememba 33 Člen 27, odstavek 5 5.  Nadaljnja izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov sprejme upravni odbor. Izvedbena pravila se nanašajo predvsem na izbiro in odstavitev ter naloge, dolžnosti in pooblastila pooblaščenca za varstvo podatkov. 5.  Nadaljnja izvedbena pravila v zvezi s pooblaščencem za varstvo podatkov sprejme upravni odbor. Izvedbena pravila se nanašajo predvsem na izbiro in odstavitev ter naloge, dolžnosti, pooblastila in jamstva glede neodvisnosti pooblaščenca za varstvo podatkov. Sprememba 34 Člen 29, odstavek 4 4.  Dostop do osebnih podatkov se zavrne, če: 4.  Dostop do osebnih podatkov se zavrne le, če je takšna zavrnitev nujna, da se: (a) bi takšen dostop ogrožal katero od dejavnosti Europola; (a)  Europolu omogoči ustrezno izvajanje dejavnosti; (b) bi takšen dostop ogrožal katero koli nacionalno preiskavo, ki ji pomaga Europol; (b) zagotovi, da ne bo ogrožena nobena nacionalna preiskava, v kateri pomaga Europol; (c) bi takšen dostop ogrožal pravice in svoboščine tretjih strank. (c) zavarujejo pravice in svoboščine tretjih strank. Sprememba 35 Člen 29, odstavek 5 5.  Europol se, preden odloči, ali bo odobril dostop, posvetuje s pristojnimi organi kazenskega pregona zadevnih držav članic. Dostop do podatkov, ki so vneseni v delovne datoteke za analizo, je odvisen od soglasja med Europolom in državami članicami, ki sodelujejo pri analizi, in od soglasja med državo(-ami) članico(-ami), za katero(-e) sporočanje takšnih podatkov neposredno velja. V primeru, da država članica nasprotuje, da bi dala dostop do osebnih podatkov, o svoji zavrnitvi in razlogih za to obvesti Europol. 5.  Po splošnem načelu se pravice do dostopa ne zavrača. Odstopanje od te pravice se lahko sprejme le, če je to potrebno za zaščito kakšne druge temeljne pravice. Europol se, preden odloči, ali bo odobril dostop, posvetuje s pristojnimi organi kazenskega pregona zadevnih držav članic. Dostop do podatkov, ki so vneseni v delovne datoteke za analizo, je odvisen od soglasja med Europolom in državami članicami, ki sodelujejo pri analizi, in od soglasja med državo(-ami) članico(-ami), za katero(-e) sporočanje takšnih podatkov neposredno velja. V primeru, da država članica nasprotuje, da bi dala dostop do osebnih podatkov, o svoji zavrnitvi in razlogih za to obvesti Europol. Sprememba 36 Člen 29, odstavek 6 6.  Če ena ali več držav članic ali Europol nasprotujejo pridobitvi dostopa do podatkov za posameznika, Europol obvesti zadevno osebo o opravljenem preverjanju brez navedbe informacij, ki bi lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njo ali ne. 6.  Če ena ali več držav članic ali Europol nasprotujejo pridobitvi dostopa do podatkov za posameznika, Europol obvesti zadevno osebo o opravljenem preverjanju brez navedbe informacij, ki bi lahko razkrile, ali Europol obdeluje kakršne koli osebne podatke v zvezi z njo ali ne. Upravljavec podatkov mora navesti razloge za zavrnitev dostopa na način, ki omogoča, da se uporaba izjeme učinkovito preveri v skladu s Priporočilom št. R(87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju. Sprememba 38 Člen 36, odstavek 9, pododstavek 1 9.  Upravni odbor vsako leto sprejme: 9.  Upravni odbor, potem ko to potrdi Svet, vsako leto sprejme: (a) oceno predloga proračuna in predhodni predlog proračuna, ki ju je treba predložiti Komisiji, vključno s kadrovskim načrtom, ter končni proračun; (a) oceno predloga proračuna, ki jo je treba predložiti Komisiji, vključno z osnutkom kadrovskega načrta; (aa) proračun Europola in kadrovski načrt, po odobritvi proračunskega organa; (b) delovni program za prihodnje dejavnosti Europola ob upoštevanju operativnih zahtev držav članic ter posledic za Europol v zvezi s proračunom in kadri po prejetju mnenja Komisije; (b) po prejetju mnenja Komisije, delovni program za prihodnje dejavnosti Europola ob upoštevanju – kolikor je to mogoče – operativnih zahtev držav članic v skladu z razpoložljivimi finančnimi in človeškimi viri; (c) splošno poročilo o dejavnostih Europola med preteklim letom. (c) splošno poročilo o dejavnostih Europola med preteklim letom, v katerem se še posebej primerja dosežene rezultate s cilji letnega delovnega programa. Sprememba 39 Člen 36, odstavek 9, alinea 2 Ti dokumenti se predložijo Svetu v potrditev. Svet jih v vednost pošlje tudi Evropskemu parlamentu. Ti dokumenti se predložijo Evropskemu parlamentu, ki jih ima možnost proučiti, po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti. Sprememba 59 Člen 37, odstavki 1, 2 in 3 1.  Europol vodi direktor, ki ga imenuje Svet, ki odloča s kvalificirano večino, s seznama najmanj treh kandidatov, ki ga je predložil upravni odbor, za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja. 1.  Europol vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor v skladu s postopkom sodelovanja. Direktor je imenovan na podlagi njegovih ali njenih osebnih zaslug, izkušenj na področju pristojnosti Europola ter upravljavskih in vodstvenih sposobnosti. Omenjeni postopek sodelovanja je naslednji: (a) na podlagi seznama, ki ga Komisija pripravi po razpisu za predložitev kandidatur in preglednemu izbirnemu postopku, se kandidate pred njihovim imenovanjem zaprosi, da nastopijo pred Evropskim parlamentom in Svetom ter odgovarjajo na vprašanja; (b)  Evropski parlament in Svet nato lahko podata svoji mnenji in izrazita svoj prednostni vrstni red; (c) upravni odbor imenuje direktorja ob upoštevanju teh mnenj. Mandat direktorja traja štiri leta. 2.  Direktorju pomagajo namestniki direktorja, imenovani za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja, v skladu s postopkom iz odstavka 1. Njihove naloge podrobneje opredeli direktor. 2.  Direktorju pomagajo namestniki direktorja, imenovani za obdobje štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja. Njihove naloge podrobneje opredeli direktor. 3.  Upravni odbor določi pravila glede izbire kandidatov za delovno mesto direktorja ali namestnika direktorja. Takšna pravila odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino, preden začnejo veljati. 3.  Upravni odbor določi pravila glede izbire kandidatov za delovno mesto namestnika direktorja. Takšna pravila odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino, preden začnejo veljati. Sprememba 41 Člen 37, odstavek 4, točka (g a) (novo) (ga) izvajanje učinkovitih postopkov za spremljanje in vrednotenje v povezavi s storilnostjo Europola pri izpolnjevanju njegovih ciljev, Sprememba 42 Člen 38, odstavek 5 a (novo) 5a.  Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelovanje osebnih podatkov o osebju Europola. Sprememba 43 Člen 41, odstavek 1 1.  Prihodke Europola brez poseganja v druge vrste dohodkov sestavlja subvencija Skupnosti, upoštevana v splošnem proračunu Evropske unije (oddelek Komisija) od 1. januarja 2010. 1.  Prihodke Europola brez poseganja v druge vrste dohodkov sestavlja subvencija Skupnosti, upoštevana v splošnem proračunu Evropske unije (oddelek Komisija) od 1. januarja 2010. Financiranje Europola mora biti potrjeno s sporazumom obeh vej proračunskega organa, kot je določeno v Medinstitucionalnem sporazumu. Sprememba 44 Člen 41, odstavek 3 3.  Direktor pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje finančno leto in ga skupaj z začasnim kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru. Kadrovski načrt vsebuje stalna ali začasna delovna mesta in sklicevanje na dodeljene nacionalne strokovnjake ter navaja število, stopnjo in kategorijo osebja, ki ga zaposluje Europol za zadevno finančno leto. 3.  Direktor pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Europola za naslednje finančno leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta pošlje upravnemu odboru. Osnutek kadrovskega načrta vsebuje stalna ali začasna delovna mesta in sklicevanje na dodeljene nacionalne strokovnjake ter navaja število, stopnjo in kategorijo osebja, ki ga zaposluje Europol za zadevno finančno leto. Sprememba 45 Člen 41, odstavek 6 6.  Komisija predloži načrt skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu proračunski organ). 6.  Komisija predloži načrt skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije Evropskemu parlamentu, da ga lahko ustrezno preuči v skladu s svojimi pristojnostmi, in Svetu (v nadaljnjem besedilu proračunski organ). Sprememba 46 Člen 42, odstavek 8 a (novo) 8a.  Direktor Evropskemu parlamentu – na zahtevo slednjega – predloži vse podatke, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za posamezno proračunsko leto, kot to določa člen 146(3) finančne uredbe. Sprememba 47 Člen 42, odstavek 9 9.  Na priporočilo Sveta da Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 direktorju Europola razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N. 9.  Evropski parlament ob upoštevanju priporočila, ki ga s kvalificirano večino sprejme Svet, do 30. aprila leta N + 2 direktorju Europola podeli razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N. Sprememba 48 Člen 43 Po posvetovanju s Komisijo upravni odbor sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002, razen če je to potrebno za delovanje Europola. Za sprejetje katerih koli pravil, ki odstopajo od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002, se zahteva predhodno soglasje Komisije. Proračunski organ se obvesti o teh odstopanjih. Po posvetovanju s Komisijo upravni odbor sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Europol. Ta pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002, razen če je to izrecno potrebno za delovanje Europola. Za sprejetje katerih koli pravil, ki odstopajo od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002, se zahteva predhodno soglasje Komisije. Proračunski organ se obvesti o teh odstopanjih. Sprememba 49 Člen 44, alinea 1 Direktor bo vzpostavil sistem spremljanja, da se ugotovijo kazalci uspešnosti in učinkovitosti dela, opravljenega v okviru Europola. Direktor bo vzpostavil sistem spremljanja, da se ugotovijo kazalci uspešnosti in učinkovitosti dela, opravljenega v okviru Europola. O rezultatih tega spremljanja vsako leto poroča upravnemu odboru. Sprememba 50 Člen 44, alinea 4 a (novo) Predsednik upravnega odbora ali direktor Europola posebni mešani komisiji, sestavljeni iz poslancev Evropskega parlamenta in poslancev nacionalnih parlamentov, predstavi prednostne naloge Europola za naslednje leto, da se zagotovi demokratična razprava s civilno družbo in boljši nadzor nad njegovimi dejavnostmi. Sprememba 51 Člen 45 Upravni odbor na podlagi predloga direktorja in ne več kot šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa sprejme pravila o dostopu do Europolovih dokumentov ob upoštevanju načel in omejitev, določenih v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001. Upravni odbor na podlagi predloga direktorja in ne več kot šest mesecev po začetku veljavnosti tega sklepa po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme pravila o dostopu do Europolovih dokumentov ob upoštevanju načel in omejitev, določenih v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001. Sprememba 52 Člen 47 Predsednik upravnega odbora in direktor lahko nastopita pred Evropskim parlamentom za razpravljanje o splošnih vprašanjih v zvezi z Europolom. Predsednik upravnega odbora in direktor na zahtevo nastopita pred Evropskim parlamentom za razpravljanje o vseh vprašanjih v zvezi z Europolom. Sprememba 53 Člen 56, odstavek 1 1.  Z odstopanjem od člena 38 bodo vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu pred začetkom veljavnosti tega sklepa, veljale še naprej. 1.  Z odstopanjem od člena 38 bodo vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je Europol sklenil na podlagi Konvencije o Europolu pred začetkom veljavnosti tega sklepa, veljale še naprej. Možni dodatni izdatki za plače zaradi odstopanja od člena 38 se upoštevajo v sporazumu o financiranju Europola, ki mora biti sprejet po točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma. Sprememba 54 Člen 56, odstavek 2 2.  Vsem članom osebja, zaposlenega po pogodbah iz odstavka 1, je zagotovljena možnost, da sklenejo pogodbe v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, v okviru različnih razredov, predvidenih v kadrovskem načrtu. V ta namen bo organ za sklepanje pogodb v dveh letih po datumu začetka veljavnosti tega sklepa uvedel notranji izbirni postopek, ki bo omejen na osebje, ki ga je Europol zaposlil pred datumom začetka veljavnosti tega sklepa, da se preverijo pristojnosti, učinkovitost in vključenost tega osebja. Uspešnim kandidatom bo ponujeno delovno razmerje iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68. 2.  Vsem članom osebja, zaposlenega po pogodbah iz odstavka 1, je zagotovljena možnost, da sklenejo pogodbe v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, v okviru različnih razredov, predvidenih v kadrovskem načrtu. V ta namen bo po posvetovanju z Evropskim uradom za izbor osebja organ za sklepanje pogodb v dveh letih po datumu začetka veljavnosti tega sklepa uvedel notranji izbirni postopek, ki bo omejen na osebje, ki ga je Europol zaposlil pred datumom začetka veljavnosti tega sklepa, da se preverijo pristojnosti, učinkovitost in vključenost tega osebja. Ta izbirni postopek spremlja Komisija. Izid postopka se objavi. Uspešnim kandidatom bo ponujeno delovno razmerje iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68. V osnutku kadrovskega načrta, ki se posreduje proračunskemu organu skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropske unije, so jasno navedena delovna mesta, ki jih zaseda osebje, zaposleno v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ter delovna mesta, ki jih zaseda osebje, zaposleno v skladu s kadrovskimi predpisi Europola. Sprememba 55 Člen 57, odstavek 3, pododstavek 2 a (novo) Subvencija Skupnosti za Europol, kot je določena v tem sklepu, ne bo v nobenem primeru uporabljena za plačilo izdatkov, povezanih z obvezami Europola v skladu s konvencijo o Europolu, pred začetkom veljavnosti tega sklepa. Sprememba 62 Člen 62, odstavek 2 a (novo) 2a.  Ta sklep se pregleda v šestih mesecih od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem (2007/2076(INI))

P6_TA(2008)0016 A6-0516/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o južnem Kavkazu, zlasti svoje resolucije z dne 26. februarja 2004 s priporočilom Evropskega parlamenta Svetu o politiki EU za južni Kavkaz(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje" (KOM(2007)0160),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike (ESP), sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo,

–   ob upoštevanju evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ESPI), ki je tesno povezan z izvajanjem skupaj sprejetih akcijskih načrtov in nadomešča tehnično pomoč, ki sta jo do zdaj zagotavljala TACIS in MEDA,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju konference Komisije o evropski sosedski politiki, ki je potekala dne 3. septembra 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(2),

–   ob upoštevanju priporočila 1771 (2006) in resolucije 1525 (2006) o paktu stabilnosti za južni Kavkaz parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki Črnega morja(4),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006 ter 21. in 22. junija 2007 ter poročila o napredku nemškega predsedstva z naslovom "Krepitev evropske sosedske politike" z dne 15. junija 2007,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic v Svetu o varnosti in razvoju z dne 19. in 20. novembra 2007 ter zaveze EU, da bo izvajala resolucijo Varnostnega sveta ZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti,

–   ob upoštevanju sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil devete seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Armenija z dne 30. januarja 2007,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil osme seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Azerbajdžan z dne 12. septembra 2007,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil devete seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Gruzija z dne 26. junija 2007,

–   ob upoštevanju nedavnih parlamentarnih volitev v Armeniji in Azerbajdžanu ter poročil opazovalnih misij OVSE/ODIHR,

–   ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN 1781 (2007) z dne 15. oktobra 2007 o gruzijsko-abhazijskem konfliktu in podaljšanju mandata opazovalne misije ZN v Gruziji,

–   ob upoštevanju izjav predsedstva Sveta 14818/07 o trenutnem položaju v Gruziji in 14809/07 o obsodbi Ejnulyja Fatulajeva v Azerbajdžanu,

–   ob upoštevanju pobude iz Bakuja o razvoju energetskega sodelovanja in memoranduma o soglasju med EU in Azerbajdžanom o strateškem partnerstvu na področju energije, podpisanega v Bruslju dne 7. novembra 2006,

–   ob upoštevanju zaveze EU, da bo spodbujala uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov in evropskega soglasja o razvoju(5),

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom "Varna Evropa v boljšem svetu", ki jo je Evropski svet odobril dne 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju poročil parlamentarne skupščine Sveta Evrope o spremljanju napredka,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0516/2007),

A.   ker je na seji Sveta za splošne zadeve z dne 26. februarja 2001 EU izrazila pripravljenost, da prevzame bolj dejavno politično vlogo v južnem Kavkazu ter da poišče načine, kako podpreti prizadevanja za preprečevanje in reševanje konfliktov v regiji ter sodelovati pri sanaciji in obnovi, ko se konflikti končajo,

B.   ker bo odprtje železniške proge Baku-Tbilisi-Kars odprlo nov prostor med južnim Kavkazom, Turčijo in zahodno Evropo, okrepilo pa bo tudi izolacijo Armenije in s tem kršilo cilje ESP; ker se bodo priporočila skupine na visoki ravni za promet vseeno izvajala in os prometnega koridorja Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA) ostaja poglavitna mednarodna os za Kavkaz, ki povezuje vse države v regiji,

C.   ker je širitev ESP na Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo pomemben korak naprej za prisotnost Unije v tej regiji, saj ustvarja pomembne pogoje za proaktivno sodelovanje EU v južnem Kavkazu, državam v regiji pa omogoča tesnejše sodelovanje z EU; ker je potrebnih več ukrepov, ki bi Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo spodbudili k hitrejšim reformam,

D.   ker ESP temelji na skupnih vrednotah in uspešni izvedbi političnih, gospodarskih in institucionalnih reform, katerih cilj je ustvariti prijazno soseščino z močnimi demokracijami, ki temeljijo na funkcionalnih tržnih gospodarstvih in pravni državi,

E.   ker je treba ESP razviti, da bi dosegli boljšo in učinkovitejšo politiko EU, ki zadeva to regijo, ter da bo EU začela opravljati vlogo varnostnega akterja in akterja stabilnosti, ki bi jo lahko imela; ker mora EU razviti jasno podobo in močnejšo prisotnost v regiji,

F.   ker vključitev držav južnega Kavkaza v ESP pomeni večje odgovornosti in zaveze tudi s strani teh držav; ker so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje temeljni elementi ESP,

G.   ker je mirna rešitev konflikta v Gorskem Karabahu – konflikta, ki zaostruje odnose med Armenijo in Azerbajdžanom ter gruzijskih notranjih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji bistvena za stabilnost soseščine EU ter za gospodarski in družbeni razvoj južnega Kavkaza,

H.   ker mora biti vprašanje nadaljnje internacionalizacije nerešenih postsovjetksih konfliktov eno od ključnih vprašanj pri odnosih med EU in Rusijo, da se učinkoviteje obravnavajo težave skupnih sosedskih držav,

I.   ker pozitivna prisotnost EU v tej regiji ni vezana le na njen geografski pomen, saj je prehodno območje za pretok energije iz osrednje Azije v Evropo, temveč temelji tudi na skupnem interesu, ki si ga delijo vsi vpleteni, namreč interes za razvoj regije, kar bi pripomoglo k večji demokratičnosti, blaginji in boljšem upoštevanju načela pravne države ter tako oblikovalo dober okvir za regionalni in medregionalni razvoj ter sodelovanje v južnem Kavkazu,

J.   ker regija postaja prizorišče tekmovanja med strateškimi interesi nekaterih velikih geopolitičnih akterjev; ker je zaradi posameznih akcijskih načrtov o partnerstvu, ki so jih vse tri države sklenile z Natom, zveza nov akter v regiji,

K.   ker lahko dialog in usklajevanje med EU, Rusijo in Združenimi državami pomagata pri spodbujanju demokracije, izboljšanju varnosti oskrbe z energijo in krepitvi regionalne varnosti v južnem Kavkazu,

L.   ker sta Gruzija in Armenija v zadnjih letih doživeli močno gospodarsko rast, Azerbajdžan pa sodi med najhitreje rastoča gospodarstva na svetu, saj je BNP v letu 2006 narasel za 34,5 %, v glavnem zaradi plinskih in naftnih zalog; ker družbe v teh treh državah, ne glede na te stopnje rasti, zaznamuje še vedno zelo visoka stopnja revščine in brezposelnosti, omejen dostop do osnovnih storitev socialnega varstva, nizek dohodek in neenaka razdelitev dohodka,

M.   ker v južnem Kavkazu poteka destabilizacijska oboroževalna tekma, za katero je značilno izjemno hitro povečevanje oborožitve,

Armenija, Azerbajdžan in Gruzija v okviru ESP

1.   pozdravlja vključitev Armenije, Azerbajdžana in Gruzije v ESP in podporo, ki so jo dvostranskim akcijskim načrtom ESP dne 14. novembra 2006 izrazili zadevni sveti za sodelovanje, ter izraža svojo podporo prizadevanjem za izvajanje teh načrtov, ki bi morala vključevati vse zainteresirane strani;

2.   poudarja, da pri oblikovanju politike do treh držav južnega Kavkaza ne bi smeli pozabiti na posebnosti teh treh držav; podpira privzeto razlikovanje pri izvajanju politike ESP do zadevnih držav ter poudarja potrebo po krepitvi odnosov EU s temi državami v skladu s prizadevanji posameznih držav pri uresničevanju akcijskih načrtov ESP;

3.   opozarja na geopolitični položaj Armenije, Gruzije in Azerbajdžana v njihovem razmerju do Rusije, Irana in Turčije ter na naraščajočo zanimanje, ki ga za to območje kažejo druge gospodarske sile, kot so Rusija, ZDA in Kitajska; zato meni, da bi bilo treba sodelovanju z južnim Kavkazom nameniti izredno pozornost, med drugim tudi kar zadeva vprašanja, povezana z energijo;

4.   ponovno potrjuje, da so glavni cilji EU v regiji spodbuditi razvoj držav južnega Kavkaza v odprte, mirne, varne in stabilne države, ki lahko prispevajo k dobrim sosedskim odnosom v regiji in regionalni stabilnosti ter so pripravljene na skupne evropske vrednote in razvoj institucionalnega ter pravnega sodelovanja med seboj in z EU; za uresničitev teh ciljev poziva EU, naj razvije regionalno politiko za južni Kavkaz, ki se bo izvajala skupaj z državami v tej regiji, dopolnjevale pa jo bodo posamezne dvostranske politike;

5.   poudarja, da je bil namen ESP, da s postopnim širjenjem območja demokracije, blaginje in varnosti preseže delitev Evrope; poziva EU in države južnega Kavkaza, naj prek programov pobratenja mest, izmenjav in drugih programov pomoči izkoristijo obsežno znanje in izkušnje novih držav članic glede družbenih in gospodarskih reform v evropskem integracijskem procesu, zlasti kar zadeva krepitev obmejnih in carinskih organov ter razvoj medsebojnega regionalnega sodelovanja;

6.   poudarja, da je treba preglede in financiranje ESP uporabljati za spodbujanje razvoja institucij, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, demokratizacije in regionalnega sodelovanja; ponovno potrjuje, da so potrebni nadaljnji trdni ukrepi EU za spodbujanje resničnega regionalnega sodelovanja in vključevanja; poziva Komisijo, naj redno poroča o napredku procesa regionalnega sodelovanja ter v skladu s tem prilagodi svoje politike in instrumente; pričakuje razvoj vedno bolj konstruktivnih odnosov med EU in drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti civilne družbe, v državah partnericah, kar bi dalo dinamičnost in transparentnost procesu ESP;

7.   ugotavlja, da je Azerbajdžan zaradi hitre in močne rasti BNP postal donator pomoči, medtem ko so mednarodni donatorji občutno zmanjševali svoje dejavnosti v državi; predlaga, da se EU osredotoči na prenos znanja in najboljših praks s programi pobratenja mest (Twinning), TAIEX in Sigma (v okviru ESPI);

8.   meni, da je trgovinska politika eden izmed glavnih dejavnikov pri zagotavljanju politične stabilnosti in gospodarskega razvoja, s čimer bi zmanjšali revščino v južnem Kavkazu, ter je ključnega pomena za nadaljnje povezovanje med to regijo in EU; poudarja, da je treba v zvezi s trgovinsko politiko upoštevati socialno razsežnost;

9.   podpira pobudo Komisije za izvedbo raziskave o izvedljivosti sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo in Armenijo; meni, da bo takšen sporazum koristil vsem stranem; medtem poziva Komisijo in Svet k izvajanju ukrepov, ki bodo Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu prinesli največje možne koristi od splošnega sistema preferencialov, hkrati pa poudarja pomen članstva Azerbajdžana v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), kar bi dodatno spodbudilo dvostranske trgovinske odnose; spodbuja azerbajdžanske oblasti, da še naprej odpravljajo preostale ovire do pristopa k STO, kot so visoke carine, nepreglednost, neizvajanje trgovinskih zakonov, korupcija in neuveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo, naj še naprej podpira Azerbajdžan v procesu pristopa k STO;

10.   ugotavlja, da je Gruzija bila pod velikim pritiskom zaradi gospodarskega embarga Rusije, ki je bil uveden pred enim letom in na podlagi katerega so bili tradicionalni trgi zaprti za gruzijsko blago, kar je ogrozilo preživetje številnih prebivalcev; poudarja, da je hitra sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo enako pomembna pri krepitvi odnosov med EU in Gruzijo ter zmanjševanju posledic embarga Rusije v državi;

11.   poudarja, da si bodo morale vse tri države še naprej prizadevati za zmanjšanje revščine in upoštevati načelo trajnostnega razvoja; predlaga sprejetje učinkovitih politik za zmanjšanje družbene polarizacije in zagotavljanje dostopa do sistemov socialne varnosti; poziva Komisijo, naj te tri države še naprej podpira pri krepitvi njihovih nacionalnih zmožnosti, da se izboljšajo in izvajajo politike za zmanjševanje revščine;

12.   verjame, da ESP zagotavlja odličen okvir za regionalno in subregionalno sodelovanje s ciljem oblikovanja resničnega območja varnosti, demokracije in stabilnosti tako v južnem Kavkazu kot v črnomorski regiji; meni, da pri raznolikemu dvostranskemu pristopu do treh držav južnega Kavkaza ne sme manjkati svetovna večstranska razsežnost, ki prispeva k razvoju regionalnega sodelovanja; zato:

Demokracija, človekove pravice in načelo pravne države

13.   pozdravlja notranje politične in institucionalne reforme, ki jih je sprejela Armenija ob upoštevanju ustavne reforme in v okviru izvajanja akcijskega načrta ESP; spodbuja armenske oblasti, naj nadaljujejo po tej poti in dodatno napredujejo pri krepitvi demokratičnih struktur, pravne države in varstva človekovih pravic; poziva zlasti k nadaljnjemu prizadevanju pri vzpostavljanju neodvisnega pravosodja, spodbujanju reform policije, javne uprave in lokalne vlade v boju proti korupciji in oblikovanju močne civilne družbe;ugotavlja, da mednarodna misija za opazovanje volitev izjavlja, da so bile parlamentarne volitve maja 2007 večinoma v skladu z mednarodnimi obveznostmi; verjame, da bodo armenske oblasti pri obravnavanju preostalih vprašanj tesno sodelovale z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetom Evrope za dodatno izboljšanje doseženih standardov ter popolno zagotovitev svobodnih in poštenih predsedniških volitev, ki bodo 19. februarja 2008; na splošno spodbuja vzpostavitev konstruktivnega dialoga med vlado in opozicijo za okrepitev pluralizma kot osrednjega elementa demokracije; poleg tega poziva armenske oblasti, naj raziščejo pritožbe o nasilju in zlorabah v policijskem priporu in kazenskih zavodih ter o korupciji in kršenju pravice do svobodnega izražanja;

14.   ponovno izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi vedno manjšega spoštovanja človekovih pravic in svobode medijev v Azerbajdžanu; poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo svobodo medijev; v zvezi s tem pozdravlja predsedniško pomilostitev z dne 28. decembra 2007, na podlagi katere je bilo šest novinarjev izpuščenih iz zapora, ter poziva azerbajdžanske oblasti, naj iz zapora nemudoma izpustijo vse preostale novinarje, naj prenehajo nadlegovati novinarje, zlasti z zlorabo zakonov o žalitvi časti in dobrega imena, in razglasijo moratorij na nadaljnjo uporabo zakonov o žalitvi časti in dobrega imena v znak svoje zavezanosti svobodi izražanja; pričakuje, da bodo azerbajdžanske oblasti upoštevale priporočila beneške komisije Sveta Evrope, da bi zagotovile spoštovanje svobode zbiranja in ne bodo omejevale dejavnosti političnih strank v zvezi z volitvami 2008 ter bodo zagotovile popolno izpolnjevanje standardov OVSE; azerbajdžanske oblasti poziva tudi, naj preprečijo policijsko nasilje in raziščejo vse pritožbe o zlorabah v priporu; ponovno poudarja pripravljenost EU, da pomaga Azerbajdžanu pri izvajanju reform, povezanih s spoštovanjem človekovih pravic in demokracije;

15.   ugotavlja, da se je gruzijska vlada po revoluciji vrtnic lotila obsežnih reform; spodbuja k nadaljnjemu napredku na področju pluralističnega upravljanja in dialoga med vlado in opozicijo, pri spoštovanju načela pravne države in pri upoštevanju obvez glede človekovih pravic, zlasti zadevajoč neodvisnost pravosodja, nepopuščanje policijskemu nasilju, reforme kazenskega prava in izboljšanje pogojev v priporu; poziva gruzijske oblasti, naj spoštujejo lastninske pravice ter svobodo združevanja, svobodo izražanja, pravice manjšin v skladu z Okvirno konvencijo za varstvo narodnostnih manjšin in svobodo medijev; pričakuje, da bo Gruzija izpolnila cilje akcijskega načrta ESP in priporočila Sveta Evrope glede dolgoročne trajnosti demokratičnega vodenja, zlasti glede spoštovanja pluralizma in opozicije, vgrajenih mehanizmov nadzora in ravnovesja moči ter institucionalne reforme;

16.   ponovno poudarja stalno podporo prizadevanju Gruzije pri uvedbi političnih in gospodarskih reform in krepitvi njenih demokratičnih institucij, vključno z reformo zakona o volitvah, ter s tem oblikovanju mirne in uspešne Gruzije, ki lahko prispeva k stabilnosti v regiji in drugje v Evropi; izraža globoko zaskrbljenost zaradi političnih dogodkov v Gruziji novembra 2007, ki so prerasli v nasilne policijske ukrepe na miroljubnih demonstracijah, zaprtje neodvisnih medijskih hiš in razglasitev izrednega stanja; izraža zadovoljstvo nad končno oceno mednarodne misije za opazovanje volitev, po kateri so predsedniške volitve 5. januarja 2008 na splošno potekale v skladu z večino zavez OVSE in Sveta Evrope in s standardi za izvedbo demokratičnih volitev; meni, da so bile volitve, čeprav so razkrile nekatera vprašanja, ki jih je treba nujno rešiti, prve resnično demokratične volitve, ki so gruzijcem omogočile, da izrazijo svojo politično voljo; poziva politične sile v Gruziji, naj si prizadevajo za kulturo demokratične politike, v kateri se politični nasprotniki spoštujejo in ima konstruktivni dialog za cilj podporo in krepitev krhkih gruzijskih demokratičnih institucij; poziva gruzijske oblasti, naj pred parlamentarnimi volitvami spomladi 2008 odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je v predhodnem poročilu omenila mednarodna misija za opazovanje volitev;

17.   pozdravlja mirno izvedbo predsedniških volitev 5. januarja 2008 in meni, da je to še en korak naprej v smeri nadaljnje demokratizacije gruzijske družbe ter vzpostavljanja in utrjevanja demokratičnih institucij v Gruziji; pričakuje, da bo novoizvoljeni predsednik s tem namenom sprejel ukrepe, potrebne za tvoren dialog z opozicijo; vseeno izraža zaskrbljenost glede splošne izvedbe predvolilne kampanje, ki je potekala v ozračju izjemne razdeljenosti, zaznamovanem s pomanjkanjem zaupanja in predirljivimi obtožbami o kršitvah ter z namernim prekrivanjem državniških dejavnosti bivšega predsednika s predvolilno kampanjo, kar je prispevalo k neenakopravnemu okolju med kampanjo;poziva gruzijske oblasti, naj se ustrezno in nujno odzovejo na vse pritožbe glede volilnega procesa; poziva gruzijske oblasti, naj ustrezno upoštevajo pripombe mednarodnih opazovalcev, da se rešijo vse težave, na katere so opozorili, ter naj primerno in temeljito pripravijo prihajajoče splošne volitve; poziva opozicijske sile, naj delujejo odgovorno, ob spoštovanju rezultatov volitev, in naj se konstruktivno vključujejo v politično razpravo v gruzijskih demokratičnih institucijah;

18.   poudarja, da je jasna zaveza k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Armenije, Azerbajdžana in Gruzije nujna za opredelitev njihovih prihodnjih odnosov z EU; od teh držav pričakuje izpolnitev ciljev akcijskih načrtov ESP in priporočil Sveta Evrope v zvezi s tem; poziva Komisijo, da se na pogajanjih z vsemi tremi državami dogovori o vzpostavitvi pododborov za človekove pravice;

19.   pričakuje, da bodo armenske, azerbajdžanske in gruzijske oblasti zagotovile svobodo izražanja, svobodo združevanja in svobodo medijev pred volitvami leta 2008; poudarja, da je zmožnost držav, da omogočijo pošten in uravnotežen dostop do javnih in zasebnih medijev ter izvedejo volitve v skladu z mednarodnimi standardi, ključnega pomena za nadaljnje poglabljanje odnosov teh držav z EU;

20.   pozdravlja odločitev o imenovanju Poljske kot posrednice v imenu EU med gruzijsko vlado in opozicijskimi mediji med pripravami na volitve januarja 2008; meni, da je zelo pomembno sodelovanje novih držav članic, ki so v regiji kulturno in zgodovinsko tesno povezane;

21.   poudarja pomen podpiranja in krepitve civilne družbe in okrepljenih stikov med ljudmi pri spodbujanju razvoja demokracije in pravne države; spodbuja Komisijo, naj priložnosti, ki jih ponuja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, v polni meri uporabi za, med drugim, nadzor nad izvajanjem ESP; poudarja, da mora biti v procesu ESP, zlasti pri spremljanju njegovega izvajanja, civilni družbi omogočeno sodelovanje in posvetovanje; poziva Komisijo, naj z vzpostavitvijo dejanskih mehanizmov za posvetovanje s civilno družbo postavi zgled; poudarja, da je pomembno zagotoviti pravično razdelitev sredstev brez političnega vmešavanja države; poziva Komisijo, naj razvije smernice za lokalne in regionalne organe o njihovi posebni vlogi pri izvajanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike;

22.   poudarja pomen sodelovanja na področju svobode gibanja prek meja EU in njenih sosed; poziva Komisijo in Svet, da čim prej vzpostavita delovanje pododbora za pravico, svobodo in varnost EU–Gruzija ter storita vse potrebno za začetek pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Gruzijo ter za podpis sporazuma o partnerstvu za mobilnost z EU, obenem pa poudarja negativni učinek, ki ga ima odlaganje sprejetja teh sporazumov na notranje konflikte v Gruziji, in opozarja na težave, ki jih je povzročila odločitev ruskih oblasti o odobritvi izdaje ruskih potnih listov osebam, ki živijo v Abhaziji in Južni Osetiji; podpira začetek pogajanj o sporazumih z Armenijo in Azerbajdžanom; spodbuja države članice, da okrepijo sodelovanje ter tako izboljšajo učinkovitost konzularnih služb v državah v južnem Kavkazu in pospešijo ustanavljanje skupnih središč za sprejem vlog za izdajo vizumov; podpira raziskavo dodatnih spodbud v okviru razvoja globalnega pristopa do migracij v vzhodni in jugovzhodni Evropi;

23.   poziva Komisijo, naj poleg tega finančno podpre navzočnost evropskih nevladnih organizacij v Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji, da se bodo razširili njihovo znanje in izkušnje pri oblikovanju organizirane civilne družbe;

24.   poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi zbližala nevladne organizacije in predstavnike civilnih družb treh držav južnega Kavkaza, da bi se olajšal dialog, spodbudilo medsebojno razumevanje in temeljito obravnavale težave v regiji; poziva oblasti zadevnih držav, naj ne ovirajo nobene tovrstne pobude;

25.   poudarja, da je omogočanje gibanja oseb povezano z varnimi mejami, ter pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje regionalnega sodelovanja v južnem Kavkazu na področju integriranega upravljanja meja; poudarja, da je treba učinkovito olajšati vizumske obveznosti za obmejni promet; ugotavlja, da je pripravljenost na obeh straneh osnovni pogoj za sodelovanje ob celotni dolžini meje med Gruzijo in Rusijo; podarja pomen, ki ga ima preglednost proračuna in prihodkov pri zagotavljanju, da je javna poraba pregledna tudi za navadne državljane;

26.   poziva vse tri države, naj si bolj prizadevajo v boju proti korupciji in pri vzpostavitvi ugodnega naložbenega in poslovnega ozračja; poudarja pomen preglednosti proračuna, katere cilj je zagotoviti odgovornost vlade za javno porabo; poudarja, da je razvoj lastninskih pravic osnova za rast majhnih in srednjih podjetij ter za trajnostni gospodarski razvoj; spodbuja pospeševanje reform tržnega gospodarstva, katerih cilj je povečati konkurenčnost in utrditi zasebni sektor; podpira usklajevanje in nadaljnjo krepitev ukrepov liberalizacije v skladu z načeli STO; poudarja, da je pomembno, da gospodarske reforme spremljajo ustrezni socialni ukrepi;

27.   poziva oblasti vseh treh držav, naj zagotovijo, da se ukrepi za boju proti korupciji ne zlorabljajo v politične namene in da se preiskave, kazenski pregoni in sodni procesi izvajajo pošteno in pregledno;

28.   ugotavlja, da so nerešeni postsovjetski konflikti in negotovost, ki jo povzročajo, povečali izdatke za vojsko v državah regije ter s tem negativno vplivali na njihov gospodarski in družbeni razvoj; zato poziva države v regiji, naj ustavijo povečevanje izdatkov za vojsko;

Miroljubno reševanje konfliktov

29.   meni, da je miroljubno reševanje nerešenih postsovjetksih konfliktov bistveno za politično stabilnost in gospodarski razvoj v južnem Kavkazu ter tudi v razširjenem regionalnem smislu; poudarja, da ima EU pomembno vlogo pri prispevanju h kulturi dialoga in razumevanju v regiji ter pri zagotavljanju izvajanja omenjene resolucije Varnostnega sveta ZN 1325 (2000); zagovarja uporabo čezmejnih programov in dialoga med civilnimi družbami kot orodij za preoblikovanje konfliktov ter krepitev zaupanja čez ločnice; zlasti pozdravlja prizadevanja Komisije pri pomoči in širjenju informacij v Abhaziji in južni Osetiji; podpira pobudo posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz Petra Semnebyja, da bi odprli informacijske pisarne v obeh pokrajinah; poziva Komisijo in g. Semnebyja, naj razširita enako pomoč in širjenje informacij na Gorski Karabah;

30.   zavrača poskuse zunanjepolitičnih sil, da bi ustvarile ekskluzivna območja vpliva; poziva k konstruktivnemu udejstvovanju Rusije z vsemi državami v skupni soseski in poziva Rusijo, naj ne nasprotuje kakršnemu koli sodelovanju EU pri upravljanju sporov in mirovnih operacijah v južnem Kavkazu;

31.   ugotavlja, da nasprotje med načeloma samoodločbe in ozemeljske celovitosti prispeva k nadaljevanju nerešenih postsovjetskih konfliktov v južnem Kavkazu; meni, da se lahko ta težava odpravi le s pogajanji na podlagi načel iz Ustanovne listine ZN in Helsinške sklepne listine ter v okviru regionalnega povezovanja; ugotavlja, da ta proces ni mogoč brez podpore mednarodne skupnosti, in poziva EU, naj zato sprejme temu namenjene ukrepe; poleg tega meni, da sta izboljšanje odnosov med etničnimi skupinami na podlagi evropskih standardov in okrepitev pravic manjšin tako, da se okrepi družbena povezanost držav v južnem Kavkazu, bistvena za izpogajanje rešitve konfliktov v regiji;

32.   ponovno daje brezpogojno podporo ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Gruzije ter podpira trajna prizadevanja gruzijskih oblasti pri reševanju svojih notranjih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji; vendar obžaluje, da strani v sporu še naprej uporabljajo agresivno retoriko, ter podpira poziv generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, naj strani podvojijo svoja prizadevanja za izogibanje dejanjem, ki bi lahko pripeljala do obnovitve spopadov v Abhaziji; spodbuja strani, naj v celoti izkoristijo dialog in pogajanje, da dosežejo končno rešitev konflikta v Južni Osetiji; poziva dejanske oblasti, naj zagotovijo varne pogoje za vračanje notranje razseljenih oseb in spoštujejo neodtujljivost lastninskih pravic v konfliktnih območjih v skladu z zgoraj navedeno resolucijo Varnostnega sveta ZN 1781 (2007); poudarja, da bodo ustrezne rešitve vprašanj glede temeljnih človekovih pravic, kot so vračanje notranje razseljenih oseb in njihove lastnine ter ustrezne preiskave vojnih zločinov in primerov pogrešanih oseb na vseh straneh, igrale ključno vlogo pri doseganju kakršne koli trajne pomiritve; poziva vse vpletene strani, naj se vrnejo za pogajalsko mizo; pozdravlja prvo srečanje na visoki ravni med predstavniki Gruzije in Abhazije, ki je nedavno potekalo po dolgem premoru;

33.   meni, da odlašanje pri reševanju konflikta v Gorskem Karabahu ne bo koristilo nobeni od vpletenih strani, ampak bo ogrozilo regionalno stabilnost ter regionalni politični in oviralo gospodarski napredek; ponovno izraža svoje spoštovanje in podporo ozemeljski celovitosti in mednarodno priznanim mejam Azerbajdžana, kakor tudi pravici do samoodločbe narodov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in Helsinško sklepno listino; poziva Armenijo in Azerbajdžan, naj uporabita vsako priložnost za miroljubno reševanje konflikta v Gorskem Karabahu; ponovno izraža svojo močno podporo skupini OVSE iz Minska, vendar obžaluje, da ni bil dosežen bistven napredek pri pogajanjih; poziva zainteresirane strani, naj izvajajo zadevne resolucije Varnostnega sveta OZN in naj zlasti dovolijo varno in dostojanstveno vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb v njihove domove; svari pred militantno in provokativno retoriko, ki lahko spodkoplje pogajalski proces;

34.   obžaluje, da prizadevanje za zbližanje treh držav v regiji ovirajo trajni nerešeni postsovjetski konflikti zaradi ozemeljskih zahtev in separatizma; poudarja, da se konfliktna območja pogosto uporabljajo kot zatočišče za organizirani kriminal, pranje denarja, trgovino z drogami in tihotapljenje orožja;

35.   opominja zadevne oblasti, da beguncev in notranje razseljenih oseb ne bi smeli uporabljati kot orodij v konfliktu; poziva k odločnim ukrepom za izboljšanje življenjskih pogojev in socialne situacije notranje razseljenih oseb, preden se jim dejansko prizna človekova pravica do vrnitve domov;

36.   poziva Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo finančno podporo za prizadevanje Armenije, Azerbajdžana in Gruzije pri obravnavi položaja beguncev in razseljenih oseb, da pomagajo pri obnovi zgradb in gradnji cest, infrastrukture za oskrbo z vodo in elektriko, bolnišnic in šol, da se omogoči učinkovitejše povezovanje teh skupnosti, obenem pa se pospeši razvoj regij, v katerih živijo, ne da bi pozabili na lokalno prebivalstvo, ki prav tako pogosto živi pod pragom revščine; poudarja pomen reševanja težave glede številnih protipehotnih min, ki so posledica konflikta v Gorskem Karabahu ter še vedno poškodujejo in občasno ubijejo ljudi;

37.   poziva ključne akterje v regiji, naj prevzamejo konstruktivno vlogo pri reševanju nerešenih postsovjetskih konfliktov v regiji ter sprejmejo ukrepe za normalizacijo svojih odnosov s sosedami; ponovno poziva Turčijo, naj si začne resno in dejavno prizadevati za razrešitev še odprtih sporov z vsemi svojimi sosedami v skladu z Ustanovno listino ZN, zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta OZN in drugimi zadevnimi mednarodnimi konvencijami, zlasti pa iskreno in odprto obravnavati pretekle dogodke; ponovno poziva turško in armensko vlado, naj začneta s postopkom sprave za sedanjost in preteklost ter poziva Komisijo, naj omogoči ta postopek s pomočjo regionalnega sodelovanja znotraj ESP in politike sinergije Črnega morja; poziva Komisijo in Svet naj obravnavata odprtje turške meje z Armenijo z oblastmi obeh držav;

38.   predlaga ustanovitev konference 3+3 o varnosti in sodelovanju v južnem Kavkazu, ki bi vključevala tri države južnega Kavkaza na eni strani ter EU, Združene države in Rusijo na drugi, katere namen bi bil razprava o vprašanju varnosti in regionalnega sodelovanja v južnem Kavkazu, pri čemer bi bila pozornost namenjena zlasti oblikovanju pravega okvira za reševanje nerešenih postsovjetskih konfliktov v regiji;

Sodelovanje na področju energetike in prometa

39.   daje velik pomen odprtju plinovoda Baku-Tbilisi-Erzurum in naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan ter poudarja pomen projektov transkaspijskega energetskega koridorja, ki lahko prispevajo k gospodarskemu in trgovinskemu razvoju regije in k krepitvi varnosti in raznolikosti zagotavljanja oskrbe z energijo ter tranzitnih sistemov od Azerbajdžana in kaspijskega bazena do trga EU; vendar odločno zahteva, naj sodelujoče države in Komisija vključijo Armenijo v projekt plinovoda Baku-Tbilisi-Erzurum ter v projekte transkaspijskega energetskega koridorja, v skladu z regionalnim ciljem sodelovanja, ki ga spodbuja ESP;

40.   poudarja, da je pomembno poglabljati energetsko partnerstvo med EU in Azerbajdžanom iz zgoraj navedenega memoranduma o soglasju z dne 7. novembra 2006, in pozdravlja pripravljenost azerbajdžanske in gruzijske vlade, da sta še naprej dejavni pri spodbujanju tržne oskrbe z energijo in raznolikosti tranzitnih poti v regiji ter tako bistveno prispevata k evropski varnosti oskrbe z energijo;

41.   pozdravlja poročilo prej omenjene skupine na visoki ravni za promet z naslovom "Mreža za mir in razvoj" ter sporočilo Komisije o razširitvi glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države (KOM(2007)0032); ponovno izraža svojo podporo oblikovanju nove infrastrukture in donosnih prometnih koridorjev za diverzifikacijo tako dobaviteljev kot poti, kot na primer transkaspijskega energetskega koridorja, ki bo potekal prek črnomorske regije, plinovoda Nabucco ter projektov INOGATE in TRACECA (Transport Corridor Europe-Caucasus-Asia), ki povezujeta črnomorsko in kaspijsko regijo;

42.   upošteva nastanek nove stvarnosti, katere bistveni elementi so podnebne spremembe in varnost oskrbe; priznava, da je ustvarjanje raznolikosti oskrbe bistveno in se lahko doseže le z okrepljenim sodelovanjem s sosednjimi državami, zlasti državami v južnem Kavkazu in srednji Aziji ter spodbuja regionalni in medregionalni razvoj; meni, da mora biti uresničitev projektov diverzifikacije oskrbe z energijo ena od prednostnih nalog okrepljene ESP, in poziva k večji podpori za izboljšanje naložbenega ozračja in ureditvenega okvira na podlagi načel Pogodbe o energetski listini v energetskih sektorjih držav proizvajalk in tranzitnih držav;

43.   ugotavlja, da bo po ocenah azerbajdžanske plinske in naftne rezerve mogoče izkoriščati še naslednjih petnajst do dvajset let; ugotavlja, da vsebujejo naftna polja pod Kaspijskim morjem po zadnjih ocenah približno 14 milijard sodčkov in zalog plina je približno od 850 do 1370 milijard m³; ugotavlja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo Azerbajdžanu omogočili, da se izogne nevarnostim "prekletstva bogatih virov"; zato poudarja pomen trajnostnih alternativ s političnega in gospodarskega stališča; poziva azerbajdžansko vlado, naj sprejme ukrepe za vzpostavitev zakonodajnega in operativnega okvira, ki bo omogočil kar najboljšo izrabo pomoči EU na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

44.   z zanimanjem pozdravlja predlog Komisije za pripravo študije uresničljivosti mogočega sosedskega sporazuma o energiji ter v ta namen spodbuja partnerske države ESP, da spoštujejo mednarodno pravo in sprejete obveznosti na svetovnih trgih;

45.   podpira prizadevanja armenske vlade za hitro zaprtje stare enote jedrske elektrarne Medzamor in za iskanje ustrezne alternativne rešitve za oskrbo z energijo, kot je zahtevala EU, vendar izraža zaskrbljenost zaradi vladne odločitve o gradnji nove enote v isti jedrski elektrarni, ki je na potresnem območju, ter spodbuja armenske organe, naj najdejo alternativne rešitve za oskrbo z energijo;

46.   priporoča, da je treba pri sodelovanju na področju energetike upoštevati tudi lastne energetske potrebe in koristi držav zlasti glede dostopa do energije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da energetski projekti, ki se financirajo z uradno razvojno pomočjo iz ESPI, neposredno vplivajo na zmanjšanje revščine in da so ugodni za lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj okrepi podporo za prizadevanja treh držav v boju proti podnebnim spremembam in preuči dejanske rešitve glede vzorcev neučinkovite proizvodnje in porabe energije, vključno s prenosom tehnologije;

47.   opozarja na medregionalne pobude, kot je železniški projekt Baku-Tbilisi-Kars; verjame, da ta pobuda omogoča boljše gospodarsko in politično vključevanje tega dela sveta v evropsko in mednarodno gospodarstvo ter bo prispevala h gospodarskemu in trgovinskemu razvoju v regiji; vendar poudarja, da ta projekt obide obstoječo in v celoti delujočo železniško progo v Armeniji; poziva republike južnega Kavkaza in Turčijo, naj učinkovito vodijo politiko regionalnega gospodarskega povezovanja in se vzdržijo kakršnih koli kratkoročnih in politično vodenih regionalnih energetskih in prometnih projektov, ki kršijo načela ESP o uravnovešenem razvoju;

Druge opombe

48.   ponovno poziva posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz, da svoja redna poročila, vključno s končnim celovitim poročilom na koncu misije, da na voljo Parlamentu;

49.   pozdravlja sklep Komisije z dne 10. maja 2007, da poveča svoje predstavništvo v Erevanu in odpre predstavništvo v Bakuju do konca leta 2007; poziva Komisijo, da zagotovi, da ta predstavništva začnejo nemudoma delovati;

50.   meni, da je večja prepoznavnost posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz zelo pomembna za boljše seznanjanje zadevnih držav in njihovih prebivalcev s pristopom EU; meni, da je v zvezi s tem bistvena dejavna vključitev civilne družbe;

51.   poziva Komisijo in Svet, naj na podlagi posameznih dosežkov posamezne države preučita nove boljše sporazume z zadevnimi državami;

52.   poziva parlamente zadevnih držav, naj okrepijo delegacije parlamentarne opozicije v svojih delegacijah pri odborih za parlamentarno sodelovanje, ter podpira krepitev regionalnega parlamentarnega sodelovanja, vključno s parlamentarno skupščino črnomorskega gospodarskega sodelovanja in južnokavkaško parlamentarno pobudo;

53.   poudarja potrebo po uporabi obstoječih večstranskih organizacij za krepitev povezave med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza;

54.   ponovno potrjuje potrebo po uskladitvi institucij EU z drugimi dvostranskimi in večstranskimi akterji, da se zagotovi usklajenost akcijskih načrtov in obveznosti do Sveta Evrope, OVSE, Nata in ZN;

55.   poudarja, da je južni Kavkaz pomemben za EU ter da mora Parlament natančno spremljati izvajanje različnih akcijskih načrtov ESP;

o
o   o

56.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Armenije, Azerbajdžana in Gruzije ter vladam Turčije, Združenih držav in Ruske federacije ter generalnemu sekretarju ZN.

(1) UL C 98 E, 23.4.2004, str. 193. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0017. (5) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje (2007/2101(INI))

P6_TA(2008)0017 A6-0510/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje" (KOM(2007)0160),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Regionalno sodelovanje na območju Črnega morja: trenutno stanje, možni ukrepi EU za nadaljnji razvoj" (KOM(1997)0597),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o krepitvi evropske sosedske politike 2006 (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike (ESP), ki so jih sprejeli Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija in Ukrajina, ter sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, ki so bili podpisani s temi državami in ki potečejo leta 2008 ali 2009,

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, ki je začel veljati dne 1. decembra 1997 in je potekel leta 2007,

–   ob upoštevanju sklepa Sveta 2006/35/ES z dne 23. januarja 2006 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop s Turčijo(1) ("partnerstvo za pristop"),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Republiki Moldaviji, Ruski federaciji, Turčiji, Ukrajini in južnem Kavkazu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o brodolomih v Kerčenski ožini v Črnem morju in posledičnem onesnaženju(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 z naslovom: "Naproti skupni zunanji politiki na področju energetike"(5),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem in Odbora za regionalni razvoj (A6-0510/2007),

A.   ker leži črnomorska regija na križišču Evrope, osrednje Azije in Bližnjega vzhoda, za katerega so značilne tesne zgodovinske in kulturne vezi ter ogromne možnosti, hkrati pa je območje tudi zelo raznoliko; ker regija vključuje države članice EU - Bolgarijo, Grčijo in Romunijo, državo kandidatko - Turčijo in partnerice evropske sosedske politike - Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Republiko Moldavijo, Ukrajino in tudi Rusijo, s katero goji EU strateško partnerstvo na osnovi štirih skupnih prostorov,

B.   ker je Črno morje s pristopom Bolgarije in Romunije k EU do neke mere postalo notranje morje Unije in je s tem za EU pridobilo novo razsežnost v strateškem pomenu, s čimer so se pomnožili skupni izzivi in cilji ter so se odprle nove možnosti za okrepitev sodelovanja med EU in državami v regiji s ciljem oblikovanja resničnega območja stabilnosti, varnosti, demokracije in blaginje,

C.   ker je treba možnosti za sodelovanje pri razvoju in upravljanju sinergije v črnomorski regiji opredeliti glede na veliko število obstoječih regionalnih politik, struktur in pristopov,

D.   ker je Komisija prvotno strategijo za črnomorsko regijo predlagala v svojem zgoraj omenjenem sporočilu iz leta 1997 o regionalnem sodelovanju na območju Črnega morja,

E.   ker so posebni vidiki politike EU za južni Kavkaz obravnavani v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 17. januarja 2008 na to temo,

1.   pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje" in cilj okrepljenega sodelovanja s črnomorsko regijo in znotraj nje, ki bi se ga doseglo z novim regionalnim pristopom, ki bi dopolnjeval obstoječe dvostranske politike; ugotavlja, da je še zlasti zaradi vprašanj energetske varnosti in pristopnih pogajanj s Turčijo, pa tudi zaradi sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, ki se kmalu iztečejo, in pogajanj o njihovi prihodnosti, regionalno sodelovanje v črnomorski regiji eno prednostnih nalog zunanje politike EU; meni, da bi prihodnjemu razvoju Črnega morja dolgoročno zelo koristila neodvisna strategija Črnega morja;

2.   poudarja, da črnomorska regija potrebuje skladnejši, bolj trajnosten in strateški odgovor, ki bo vodil k oblikovanju politike Črnega morja, vzporedno s politiko severne dimenzije in evro-sredozemskim partnerstvom;

3.   meni, da morajo za sprejetje skladnega, učinkovitega in ciljno usmerjenega pristopa v zvezi z regionalno politiko sporočilu slediti skladni ukrepi EU za krepitev resnične regionalne dimenzije, prilagojene območju; prav tako je zaskrbljen, ker se ni izvedlo ustrezne ocene rezultatov črnomorske regionalne strategije od leta 1997; poziva Komisijo, da pripravi celovito oceno prejšnjih in sedanjih dejavnosti in svoje ugotovitve predstavi Parlamentu;

4.   pozdravlja namero Komisije, da leta 2008 pripravi prvo oceno sinergije Črnega morja, in jo poziva, naj pripravi konkretne predloge, kako spodbuditi regionalno sodelovanje in resnično partnerstvo v črnomorski regiji. Ti predlogi naj temeljijo na rezultatih ocene, v njih pa naj se upoštevajo tudi priporočila iz te in drugih resolucij, ki jih je o tej tematiki sprejel Parlament; spodbuja Komisijo, naj pri pripravi pregleda ali razširitve strategije za Črno morje uporabi izkušnje, ki jih je pridobila s severno dimenzijo;

5.   poudarja, da pristop k črnomorski regionalni politiki ne sme pomeniti alternativne možnosti članstvu v EU in ne sme opredeljevati mej EU; vseeno meni, da bi morali biti v tem dokumenti navedeni cilji skladen del širše zunanje politike EU do sosednjih držav in držav iz črnomorske regionalne strategije;

6.   meni, da bi se morale v regionalno sodelovanje v črnomorski regiji kot enakovredne partnerice vključiti EU, države iz evropske sosedske politike, država kandidatka Turčija in Rusija; meni, da bodo vse možnosti, ki jih ponuja evropsko sodelovanje v regiji, polno izkoriščene samo, če se bo v državah okoli Črnega morja postopno izoblikoval občutek soodgovornosti za skupne regionalne izzive, kamor sodijo tudi varnostna vprašanja; poziva Svet in Komisijo, naj k oblikovanju ustrezne politike dejavno pritegneta vse države črnomorske regije;

7.   meni, da mora biti nov regionalni pristop usmerjen k številnim prednostnim področjem, za katera bi morala Komisija oblikovati podroben akcijski načrt, ki bi predvidel konkretne cilje, merila uspešnosti in nadaljnje ukrepe ter ki bi oblikoval osnovo za okrepitev vključevanja EU v regijo in za sodelovanje znotraj regije; poudarja, da se mora EU osredotočiti na omejeno število prednostnih ciljev in paziti, da bi ne prišlo do razpršitve in podvajanja naporov;

Prednostna področja sodelovanja
Varnostni izzivi

8.   poudarja, da predstavljajo nerešeni konflikti, ki so še vedno prisotni v črnomorski regiji, veliko oviro za stabilnost in trajnostni razvoj regije ter za proces krepitve regionalnega sodelovanja; zato poziva k bolj dejavni in celostni udeležbi EU v prizadevanjih za rešitev konfliktov v skladu z mednarodnim pravom in načeli ozemeljske celovitosti, poziva pa tudi k bistveno dejavnejši vlogi, ki naj jo EU prevzame pri upravljanju konfliktov in operacijah za vzdrževanje miru; meni, da mora igrati EU ključno vlogo pri utrjevanju kulture razumevanja, dialoga in zaupanja v regiji;

9.   se zaveda precejšnje vojaške navzočnosti Rusije v regiji, ki ima v krimskem mestu Sevastopol zasidrano črnomorsko floto; poudarja, da se sporazum med Rusijo in Ukrajino o črnomorski floti izteče leta 2017; ugotavlja, da je ta še nerešena zadeva že sprožila trenja med rusko in ukrajinsko vlado; poziva EU, da se dejavno odzove na to strateško pomembno vprašanje in tesneje sodeluje z obema vladama;

10.   poudarja, da mora EU opredeliti jasen niz prednostih nalog na področju svobode, varnosti in pravice v okviru sinergije Črnega morja, da se doseže usklajenost in združljivost vseh področij politik;

11.  Ob upoštevanju visokih vizumskih dajatev, ki se za nekatere sosedske države uporabljajo od širitve schengenskega območja 21. decembra 2007, poziva Svet in Komisijo, naj nadzirata vizumske dajatve in jih znižata na sprejemljivo raven za državljane držav, ki sodelujejo v ESP ali v strateškem partnerstvu z EU;

12.   poudarja potrebo po reševanju vprašanj v zvezi s čezmejnim kriminalom, trgovino z ljudmi in nezakonitim priseljevanjem, seveda ob polnem spoštovanju načela nevračanja; poudarja, da morajo biti ukrepi na tem področju združeni z ustreznimi ukrepi za povečanje mobilnosti, s čimer bi spodbujali stike med ljudmi in tako širili evropske vrednote demokracije, pravne države in človekovih pravic; zato Svet in Komisijo poziva, naj skleneta sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka in sporazum o ponovnem sprejemanju s tistimi črnomorskimi državami, s katerimi sporazuma še nista sklenjena, od Sveta in Komisije pa tudi pričakuje, da bosta z vsemi drugimi možnimi sredstvi spodbujala mobilnost, vključno s podpisom sporazumov o partnerstvu za mobilnost z državami evropske sosedske politike; poudarja, da je učinkovita poenostavitev vizumskih postopkov še zlasti potrebna zaradi lokalnega čezmejnega prometa in specifičnih skupin prebivalstva, npr. študentov, poslovnežev in predstavnikov civilne družbe;

13.   poudarja pomen nadaljnjega razvoja čezmejnega sodelovanja in sodelovanja pri upravljanju mej, da bi dosegli cilje v zvezi z varnostjo in neoviranim gibanjem; meni, da je misija pomoči EU za mejne prehode med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) pomembna izkušnja pri odpravljanju varnostnih izzivov z večstranskim sodelovanjem, in je prepričan, da bi jo bilo treba še okrepiti in uporabiti kot zgled mejnega sodelovanja;

14.   poudarja potrebo po poglobljeni analizi določenih varnostnih razmer in izzivov v posameznih državah črnomorske regije; podpira predlog, da bi Europolu podelili mandat in sredstva za raziskave, povezane z regijo, zlasti v zvezi z migracijami;

Spodbujanje politične stabilnost in uspešne demokracije

15.   meni, da novi pristop k črnomorski politiki ne sme biti omejen le na gospodarsko sodelovanje, temveč si mora prizadevati tudi za oblikovanje območja trajnostne demokracije, vladavine prava in dobrega javnega upravljanja, ter nadalje poudarja še zlasti pomen politične in sodne reforme in učinkovitega uresničevanja zavez; poudarja, da je krepitev spoštovanja človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin eden izmed glavnih stebrov zunanje politike EU, in izpostavlja potrebo po vključevanju teh vrednot tako v dvostranske odnose kot v regionalni pristop, in to ne glede na stopnjo pripravljenosti, ki so jo pokazale partnerske vlade; poziva Evropsko unijo, naj vprašanja regionalnega sodelovanja na teh področjih izpostavi v dialogu o človekovih pravicah in posvetovanju s črnomorskimi državami, pa tudi na večstranskih forumih; spodbuja Komisijo, naj za spodbujanje regionalnega sodelovanja med civilnimi družbami v polni meri uporabi možnosti, ki jih ponujata evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ter sinergija Črnega morja;

16.   pozdravlja pobudo za oblikovanje črnomorske evroregije, katere namen bi bila krepitev regionalnega sodelovanja s spodbujenim sodelovanjem med regionalnimi in lokalnimi akterji; poudarja pomen projektov od spodaj navzgor in čezmejnega sodelovanja na lokalni ravni za oblikovanje resničnega prostora demokracije in vzpostavitev učinkovitega upravljanja v črnomorski regiji;

17.   poudarja, da je ključnega pomena vzpostavljanje in razvijanje dobrih sosedskih odnosov med državami črnomorske regije ter njihovih odnosov s sosedami na podlagi medsebojnega spoštovanja, ozemeljske celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih in prepovedi uporabe sile ali grožnje s silo kot temeljnih načel pri krepitvi regionalnega sodelovanja; poudarja pomen tesnega dialoga s civilno družbo in medkulturnega dialoga na tem področju ter poziva Komisijo, naj tak dialog naprej spodbuja, zlasti v okviru leta medkulturnega dialoga 2008, da se ustvari kultura medsebojne strpnosti, spoštovanja raznolikosti in regionalnega dialoga ter sodelovanja;

Sodelovanje na področju energije, prometa in okolja

18.   ugotavlja strateški pomen črnomorske regije za diverzifikacijo in varnost oskrbe z energijo v EU, saj je območje proizvodnje in prenosa energije; poziva Svet in Komisijo, naj nujno razmislita o povečanju svoje praktične podpore za infrastrukturne projekte strateškega pomena; ponovno izraža svojo podporo oblikovanju nove infrastrukture in trajnih prometnih koridorjev za diverzifikacijo tako dobaviteljev kot poti, kot na primer transkaspijskega energetskega koridorja, ki bo potekal prek črnomorske regije, plinovodov Nabucco, Konstanca – Trst in AMBO ter drugih načrtovanih tranzitnih projektov za plin in nafto čez Črno morje ter projektov INOGATE (sistem za transport nafte in plina v Evropo) in TRACECA (transportni koridor Evropa-Kavkaz-Azija), ki povezujeta črnomorsko in kaspijsko regijo; poziva k presoji vplivov gradnje takšnih novih tranzitnih infrastruktur na družbo in okolje;

19.   meni, da bi morala sinergija Črnega morja predstavljati ustrezen okvir za spodbujanje tržnih reform v regiji, ki so namenjene ustvarjanju konkurenčnih, predvidljivih in preglednih energetskih trgov;

20.   meni, da bi pobude za krepitev konkretnih povezav med vsemi črnomorskimi državami zelo pripomogle k regionalni skladnosti; meni, da sodelovanje na področju prometa in okolja ne bi smelo biti omejeno na energetska vprašanja, temveč bi moralo zajemati celosten pristop, ki bi upošteval potrebe regije; je seznanjen z načrti za gradnjo črnomorske avtoceste; poudarja pomen Črnega morja in Donave kot strateških prevoznih poti v regiji;

21.   poudarja pomen Donave kot ene glavnih prometnih osi in gospodarskih poti, ki povezuje EU in črnomorsko regijo; zato meni, da bi morala biti trajnostni razvoj Donave in njen gospodarski potencial za povezovanje črnomorskih držav med prednostnimi nalogami EU v regiji; naproša Komisijo, naj pripravi študijo, ki bo obravnavala morebitne konkretne pobude v zvezi s tem, vključno z okoljskimi vidiki; poudarja, da je za zagotavljanje intermodalnega prevoza in če želi EU v polni meri izkoristiti dostop do Črnega morja, bistvenega pomena, da se razvijajo infrastrukture v črnomorskih pristaniščih EU (Burgas, Constanţa, Mangalia in Varna) in v pristaniščih ob ustju reke Donave;

22.   je globoko zaskrbljen nad okoljskimi razmerami v črnomorski regiji, še zlasti stanjem Črnega morja, ki so posledica nenadzorovanega onesnaževanja in številnih ekoloških nesreč ter stanja Donave in njene delte; poudarja, da je treba doslednejše izvajati večstranske okoljske sporazume v regiji in vključiti presojo okoljskih vplivov v vse regionalne projekte, ter poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU in črnomorskimi državami, da bi se lažje soočili s številnimi okoljskimi izzivi v regiji;

23.   je posebno zaskrbljen nad nenadzorovanim onesnaževanjem z nafto in vplivi na prostoživeče živali in rastline; poudarja potrebo po sodelovanju, ki bo preseglo podporo, ki jo nudi Komisija s svojim centrom za spremljanje in obveščanje, zlasti na področju preprečevanja izlitja nafte, s posebnim poudarkom na večji varnosti pri pomorskemu prevozu za tankerje;

24.   opozarja na delto Donave, ki nudi edinstveni življenjski prostor za številne rastline in živali; poudarja, da je zelo pomembno izvesti presojo vplivov, ki jih imajo na okolje infrastrukture, kot je kanal reke Bistraja med Romunijo in Ukrajino;

25.   poziva Komisijo, naj pri reševanju okoljskih težav uporabi pristop delovne skupine DABLAS za Donavo in Črno morje in se osredotoči tudi na porečja Dnestra in Dnepra, ne le na Donavo;

Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje

26.   izpostavlja neenako, četudi močno gospodarsko rast celotne regije, vendar opozarja, da je ta rast bolj trajnostna v državah, ki izvažajo nafto in plin; izpostavlja krhkost zasebnega sektorja v številnih državah ob Črnem morju; poudarja, da je za prebivalce in trgovinske partnerje pomembno, da se v črnomorski regiji oblikuje prostor gospodarskih priložnosti in blaginje; poudarja potrebo po izboljšanju pogojev za naložbe, tako za domača kot za mednarodna podjetja, še posebej z okrepljenim bojem proti korupciji in goljufijam ter s spodbujanjem reform tržnega gospodarstva, namenjenih povečanju konkurenčnosti in ekonomske privlačnosti, kar bo ustvarilo raznoliko gospodarstvo in omogočilo trajnostno rast ter socialno pravičnost in skladnost; spodbuja usklajevanje in nadaljnjo liberalizacijo ukrepov ter podpira oblikovanje območja proste trgovine v skladu z načeli STO; meni, da mora imeti EU kot pomembna gospodarska partnerica črnomorskih držav vodilno vlogo pri doseganju navedenih ciljev in spodbujanju regije, da sprejme potrebne ukrepe;

27.   upošteva pomembno vlogo obalnega in morskega turizma kot osrednjega katalizatorja za trgovinski in gospodarski razvoj črnomorske regije; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju turistične infrastrukture in večji diverzifikaciji turističnih proizvodov, s čimer se bodo ohranila tradicionalna sredstva za preživljanje, bolje bodo izkoriščani naravni viri (na primer geotermalni viri, ki ponujajo pomembne poslovne priložnosti), boljša pa bo tudi kakovost življenja v regiji; poudarja, da bo poenostavitev vizumskih postopkov v soseščini vplivala na večjo mobilnost in spodbudila trgovinsko in gospodarsko dejavnost; verjame, da bi morala sinergija Črnega morja predstavljati ustrezen okvir za spodbujanje razvoja turizma v črnomorski regiji;

28.   opozarja na medregionalne pobude kot je železniški projekt Baku-Tbilisi-Kars; verjame, da ta pobuda omogoča boljše gospodarsko in politično vključevanje tega dela sveta v evropsko in mednarodno gospodarstvo ter da bo prispevala h gospodarskemu in trgovinskemu razvoju v regiji; vendar poudarja, da ta projekt obide obstoječo in v celoti delujočo železniško progo v Armeniji; poziva republike južnega Kavkaza in Turčijo, naj vodijo učinkovito politiko regionalnega gospodarskega povezovanja in se vzdržijo kakršnih koli kratkoročnih in politično utemeljenih regionalnih energetskih in prometnih projektov, ki kršijo načela evropske sosedske politike o uravnovešenem razvoju;

Izobraževanje, usposabljanje in raziskave

29.   poudarja pomen tesnejšega medkulturnega dialoga in poziva Komisijo, naj ga spodbuja še naprej;

30.   poudarja potrebo po tesnejših stikih med ljudmi, kar je mogoče doseči s spodbujanjem sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in raziskav prek obstoječih in razpoložljivih programov EU (Tempus, Erasmus Mundus, sedmi okvirni raziskovalni program); poziva EU in črnomorske države k okrepitvi sodelovanja na teh področjih;

31.   poudarja, da je treba poenostaviti postopke za dodeljevanje delovnih dovoljenj, med drugim s sistemom modre izkaznice, in tako v EU privabiti raziskovalce iz črnomorskih držav;

Institucionalni in finančni vidiki

32.   pozdravlja vodilno vlogo, ki naj jo igrajo države članice EU iz te regije pri spodbujanju tesnejšega sodelovanja z regijo in znotraj nje; meni, da Romunija, Bolgarija in Grčija kot države članice EU v črnomorski regiji lahko igrajo oziroma bi morale igrati vodilno vlogo v tem pogledu; poudarja posebno vlogo, ki naj jo te države članice igrajo pri prenosu strokovnega znanja in izkušenj prek programov Twinning, TAIEX in Sigma; meni, da bi bilo treba pri izmenjavi praks in izkušenj v polni meri izkoristiti izkušnje EU pri spodbujanju regionalnega sodelovanja v drugih sosednjih območjih, še posebej znotraj severne dimenzije;

33.   poudarja položaj Rusije in Turčije v črnomorski regiji in njun pomen za spodbujanje regionalnega sodelovanja; meni, da je za uspeh črnomorskega regionalnega sodelovanja pomembno, da na konstruktiven način vključuje omenjeni državi, skupaj z vsemi ostalimi državami, ki mejijo na območje;

34.   opozarja, da je na območju Črnega morja vzpostavljena že cela vrsta mehanizmov regionalnega sodelovanja; zato poudarja, da morajo EU in črnomorske države uskladiti dejavnosti in preprečiti podvajanje dela; meni, da bi lahko krepitev različnih regionalnih organizacij in pobud, kot so Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC), Črnomorski forum za dialog in partnerstvo, Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj ter druge sektorske organizacije, v skladu z njihovim posebnim znanjem in s tesnejšim sodelovanjem z njimi, po možnosti v okviru nove strukture,, predstavljala ustrezen okvir za ustvarjanje sinergije; meni, da bi se morala politična razsežnost dialoga in sodelovanja s črnomorsko regijo in znotraj nje še naprej razvijati;

35.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija pred kratkim pridobila status opazovalke pri BSEC, in je seznanjen s sedanjimi odnosi med Evropskim parlamentom in parlamentarno skupščino BSEC; meni, da je pomembno nadalje okrepiti parlamentarno razsežnost sodelovanja med Evropskim parlamentom in parlamenti črnomorskih držav;

36.   poudarja potrebo po razvijanju sodelovanja v črnomorski regiji tudi na nevladni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre oblikovanje združenja nevladnih organizacij za Črno morje, da se oblikuje okvir za izmenjavo med civilno družbo v regiji, poveča ozaveščenost o skupnih problemih in prispeva k izvedbi in spremljanju politik EU za to regijo;

37.   poziva k racionalni uporabi finančnih instrumentov Skupnosti, tako da bi izboljšali uskladitev evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, strukturnih skladov in predpristopnih skladov, ki so regiji na voljo; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami upravičenkami določi splošen sistem poročanja, preden bodo sredstva izplačana, da bo mogoče opazovati in oceniti, kako trajna in učinkovita je poraba teh sredstev in koliko je v skladu s splošnimi političnimi cilji EU;

38.   odobrava podvojitev finančnih sredstev, ki so v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta na voljo za financiranje čezmejnih projektov; poziva, naj načela, ki urejajo strukturne sklade, zlasti partnerstvo, trajnost, učinkovitost, nediskriminacija in decentralizacija, veljajo tudi za porabo teh finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj Parlament s kratkim poročilom vsaki dve leti obvešča o izrabi teh sredstev ter o doseženem napredku;

39.   poziva Komisijo, naj za medosebne projekte na področju čezmejnega sodelovanja omogoči uporabo decentraliziranega finančnega instrumenta "Small Project Funds" in posebno spodbuja uporabo tega instrumenta;

40.   poudarja potrebo po krepitvi usposobljenosti lokalnih in regionalnih interesnih skupin v črnomorski regiji za načrtovanje in priprave ter izvedbo projektov, da bi tako zagotovili učinkovito upravljanje finančnih instrumentov Skupnosti;

o
o   o

41.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh črnomorskih držav.

(1) UL L 22, 26.1.2006, str. 34. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0625. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0016. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o Keniji

P6_TA(2008)0018 RC-B6-0024/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predhodne izjave, ki jo je misija Evropske Unije za opazovanje volitev (EUEOM) podala v zvezi s Kenijo dne 1. januarja 2008,

–   ob upoštevanju izjave o poskusih posredovanja Afriške unije v Keniji, ki jo je dne 11. januarja 2008 v imenu Evropske unije dalo njeno predsedstvo,

–   ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981 ter Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju iz leta 2007,

–   ob upoštevanju deklaracije Afriške unije iz leta 2002 o načelih, ki veljajo za demokratične volitve v Afriki,

–   ob upoštevanju deklaracije o načelih za mednarodno opazovanje volitev in kodeksa ravnanja za mednarodne opazovalce volitev, ki so ju Združeni narodi razglasili dne 27. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (Sporazum iz Cotonouja), in spremenjenega v Luksemburgu dne 25. junija 2005, zlasti členov 8 in 9 Sporazuma,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je na predsedniških in parlamentarnih volitvah, ki so bile 27. decembra 2007 v Keniji, devet strank predlagalo predsedniške kandidate, vključno s predsednikom Mwaijem Kibakijem iz Stranke narodne enotnosti in Railo Odingo, vodjo Pomarančnega demokratičnega gibanja,

B.   ker sta dve največji stranki Stranka narodne enotnosti in Pomarančno demokratično gibanje dobili 43 oziroma 99 sedežev od 210 sedežev v nacionalnem parlamentu,

C.   ker na lanskih predsedniških volitvah v Keniji niso bila spoštovana osnovna mednarodna in regionalna merila za demokratične volitve in so volitvam sledili nemiri, ki so povzročili smrt skoraj 600 ljudi,

D.   ker je urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) objavil, da je politično nasilje, ki je sledilo volitvam, povzročilo razselitev 250 000 ljudi in prizadelo med 400 000 in 500 000 Kenijcev, zlasti iz mest Eldoret, Kericho in Kisumu,

E.   ker ima sedanja politična kriza svoje korenine v glavnem v napetostih v nekdanji Narodni mavrični koaliciji, ki je zmagala na volitvah v Keniji leta 2000, ko sta se Mwai Kibaki in Raila Odinga dogovorila, da si bosta delila oblast, vendar se tega dogovora nista držala,

F.   ker priporočila EUEOM iz leta 2002 niso bila upoštevana v zadostni meri, med drugim glede velikosti in meja volilnih okrajev za splošne volitve in glede tega, da bi morali poverjeniki kenijske volilne komisije svoje delo opravljati do šest mesecev po splošnih volitvah, kar bi okrepilo neodvisnost in strokovnost volilnega organa,

G.   ker je ozračje med volilno kampanjo 2007 označevala velika politična delitev na dva tabora, Kibakijev in Odingov, kar je povzročilo napeto ozračje v njunih etničnih skupnostih,

H.   ker so te predsedniške volitve izdale upanje in pričakovanja kenijskega ljudstva, ki se je zavzeto vključilo v volilni proces in se v velikem številu na miren in potrpežljiv način udeležilo volitev,

I.   ker intenzivno diplomatsko prizadevanje, vključno z misijo za posredovanje predsednika Afriške unije in predsednika Gane, Johna Kofija Agyekuma Kufuorja, in prizadevanje prejšnjih štirih predsednikov ni rešilo politične krize,

J.   ker je 8. januarja 2008 Mwai Kibaki enostransko imenoval 17 članov kabineta, torej še preden se je končalo mednarodno posredovanje, kar pomeni, da je dejansko spodnesel tristranska pogajanja, to pa je sprožilo nove masovne proteste ODM,

K.   ker je bila v času volilne kampanje v glavnem spoštovana svoboda združevanja, izražanja in zbiranja; ker so kljub temu kampanjo zaznamovala etnično-politična razhajanja, ki so prispevala k nestanovitnim razmeram pred volitvami,

L.   ker mednarodna skupnost ni posvetila dovolj pozornosti obstoječim etničnim trenjem in jih bo morala odslej upoštevati pri kakršnem koli prihodnjem posredovanju v trenutni kenijski krizi,

M.   ker je kenijska volilna komisija nadzorovala logistične in tehnične vidike volitev, izboljšala dostopnost centrov za vpis volivcev in usposobila volitveno osebje,

N.   ker kenijska volilna komisija vseeno ni pokazala potrebne nepristranskosti, preglednosti in zaupnosti, ki so osnovni pogoj za demokratične volitve, in ker se to odraža v spornih postopkih za imenovanje poverjenikov volilne komisije,

O.   ker so pristojni organi na voliščih sprejeli in pozdravili opazovalce misije EUEOM in so volitve potekale na običajen način,

P.   ker opazovalci EUEOM niso imeli enakega dostopa do volišč po začetku štetja glasovnic in so ugotovili, da je pomanjkanje preglednosti in ustrezne varnosti resno ogrozilo verodostojnost predsedniških volilnih izidov,

Q.   ker je udeležba na nekaterih volilnih mestih presegla 90 % in ker je kenijska volilna komisija izrazila dvome glede teh nerealno visokih odstotkov,

R.   ker so bile po ugotovitvah misije EUEOM splošno gledano volitve pred razglasitvijo izidov pravilno vodene in je vladalo prepričanje, da bodo parlamentarne volitve zelo uspešne,

S.   ker so predstavniki misije EUEOM ugotovili, da je bilo preštevanje glasov za predsedniške volitve neverodostojno in so zato izrazili dvom v točnost izidov,

T.   ker so po navedbah observatorija za zaščito zagovornikov človekovih pravic grozili članom pobude Kenijcev za mir z resnico in pravico (KPTJ), koalicije neodvisnih nevladnih organizacij, ki je bila ustanovljena neposredno po volitvah zaradi opozarjanja na volilne prevare in podpore svobodi združevanja in izražanja v državi,

U.   ker se je Kenija s Sporazumom iz Cotonouja obvezala, da bo spoštovala temeljne državljanske pravice in demokracijo, ki temelji na načelih pravne države, preglednosti in odgovornem vodenju,

1.   obsoja tragično izgubo življenj in kritične humanitarne razmere ter nujno poziva pristojne organe in udeležene strani, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se v Republiki Keniji zopet vzpostavi mir ter zagotovi spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države;

2.   podpira sklepe, ki jih je EUEOM predstavila v svoji predhodni izjavi;

3.   obžaluje, da kljub na splošno uspešnim parlamentarnim volitvam rezultati predsedniških volitev ne morejo veljati za verodostojne, saj obstaja množica poročil o volilnih nepravilnostih;

4.   obžaluje, da je Mwai Kibaki enostransko razglasil svoj kabinet, kar je resno spodkopalo prizadevanja za posredovanje;

5.   poziva sedanjega Mwaija Kibakija, naj spoštuje demokratične zaveze svoje države, zapisane v kenijski ustavi, v Afriški listini o človekovih pravicah in Afriški listini o demokraciji, volitvah in upravljanju, ter privoli v neodvisen nadzor glasovanja na predsedniških volitvah; poleg tega odločno poziva kenijske oblasti, naj prispevajo k preiskavi zaradi izboljšanja obstoječih razmer, povzročitelje volilnih nepravilnosti pa za njihova dejanja postavijo pred sodišče;

6.   odločno poziva kenijske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo fizično in psihološko celovitost članov pobude Kenijcev za mir z resnico in pravico ter vseh zaščitnikov človekovih pravic v državi ter naj zaustavijo vse dejavnosti nadlegovanja zaščitnikov človekovih pravic v Keniji;

7.   poziva obe strani, naj nemudoma pričneta s konkretnimi sanacijskimi ukrepi prek pogajanj; ob tem podpira prizadevanje za posredovanje skupine afriških voditeljev pod vodstvom nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana;

8.   poziva predsedstvo Evropske unije in Komisijo, naj pozorno spremljata misijo za posredovanje pod vodstvom Kofija Annana in po potrebi zagotovita takojšnje nadaljevanje tega prizadevanja z visoko delegacijo Evropske unije, po možnosti v okviru skupne pobude EU-AU; poziva Komisijo, naj kenijskim oblastem ponudi vso potrebno tehnično in finančno pomoč v postopku neodvisnega nadzora nad glasovanjem na predsedniških volitvah, prav tako pri izvajanju ukrepov, ki bodo ocenjeni kot nujni za izboljšanje razmer;

9.   pozdravlja dejstvo, da je novoizvoljeni parlament svojo samostojnost pokazal z izvolitvijo Kennetha Marende za svojega predsednika, in poudarja odločilno vlogo, ki jo bo novoizvoljeni parlament igral v procesu obnovitve civilnih svoboščin v Keniji;

10.   poziva h konkretnim ukrepom za ustanovitev zares nepristranske volilne komisije, ki bo bolje usposobljena za izvedbo svobodnih in poštenih volitev v prihodnje;

11.   opozarja na izjavo Samuela Kivuituja, predsednika kenijske volilne komisije, ki se je distanciral od rezultatov predsedniških volitev, objavljenih v medijih, in ki je pozval k neodvisni preiskavi domnevnih goljufij;

12.   poziva k novim predsedniškim volitvam, če bi se pokazalo, da ni mogoče organizirati verodostojnega in poštenega ponovnega štetja glasov predsedniških volitev, ki bi ga opravil neodvisni organ;

13.   obžaluje izgubljeno priložnost ob predsedniških volitvah leta 2007, ko bi bilo mogoče utrditi in dodatno razviti volilni in širši demokratični proces;

14.   poziva vodstva političnih strank, naj prevzamejo odgovornost za preprečevanje nadaljnjega nasilja v državi, izkažejo zavezanost načelom pravne države in zagotovijo spoštovanje človekovih pravic;

15.   je močno zaskrbljen ob socialnih posledicah sedanje gospodarske krize, njihovem škodljivem vplivu na družbeni in gospodarski razvoj države ter ob gospodarskih posledicah za sosednje države, ki so zelo odvisne od infrastrukture Kenije, sedanja kriza v tej državi pa spodkopava tudi njihove humanitarne razmere;

16.   poziva kenijsko vlado in Komisijo, naj pripravita hitro humanitarno pomoč za notranje razseljene osebe in poskrbijo za potrebno število humanitarnih delavcev;

17.   poziva pristojne organe, naj zagotovijo svobodno in neodvisno medijsko spremljanje in takoj spet vzpostavijo oddajanje v živo;

18.   obžaluje, da je takoj po volitvah Kibakijeva vlada prejela denarno pomoč Evropskega razvojnega sklada, kar je mogoče napačno razumeti kot politično pristransko pomoč, in poziva k zamrznitvi vse nadaljnje denarne pomoči vladi Kenije do politične rešitve obstoječe krize;

19.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladi Kenije, sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU ter predsednikoma Komisije in Izvršnega sveta Afriške unije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o vlogi žensk v industriji (2007/2197(INI))

P6_TA(2008)0019 A6-0519/2007

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 2, člena 3(2) ter členov 141 in 157 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Listine unije o temeljnih pravicah, podpisane dne 12. decembra 2007(1), zlasti členov 15, 23, 27, 28 in 31 Listine,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. oktobra 2005 z naslovom "Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki" (KOM(2005)0474),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu socialno-ekonomskemu odboru in Odboru regij z dne 18. julija 2007 z naslovom "Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi" (KOM(2007)0424),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o industrijskih odnosih v Evropi v letu 2006,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o nedavnih dosežkih evropskega sektorskega socialnega dialoga, objavljenega leta 2006,

–   ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela o enakosti med spoloma na področju dela,

–   ob upoštevanju okvira delovanja za spodbujanje enakosti med spoloma, ki so ga podpisali socialni partnerji na evropski ravni,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2002 o zastopanosti žensk v organih socialnih partnerjev Evropske unije(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2000 o sporočilu Komisije z naslovom "Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja"(4),

–   ob upoštevanju javne predstavitve o vlogi žensk v industriji, ki sta jo dne 5. junija 2007 organizirala Odbor za pravice žensk in enakost spolov,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0519/2007),

A.   ker je industrija v posameznih državah članicah Evropske unije strateško pomembna za ustvarjanje blaginje in delovnih mest, kar je treba ohraniti,

B.   ker stereotipi, ki pogojujejo izbiro izobraževalne in poklicne usmeritve, prispevajo k neenaki udeležbi žensk v industrijskem sektorju,

C.   ker bi morala vloga žensk v industriji vselej temeljiti na načelu enakih plač in poklicnih možnosti, s čimer bi spodbujali njihovo večjo prisotnost tudi v tistih vejah industrije, ki niso stereotipno ženske,

D.   ker se vloge žensk v industriji razlikujejo zaradi različne zastopanosti po panogah – v nekaterih sektorjih industrije so večinska delovna sila (tekstilna, oblačilna, čevljarska industrija, proizvodnja vezenin, izdelkov iz plute in kablov, električna, elektronska in živilska industrija), medtem ko so na področju visoke tehnologije premalo zastopane, zaradi česar se tudi srečujejo z različnimi težavami,

E.   ker ženskam njihova spolna pripadnost še vedno ovira napredovanje v industrijskem sektorju, kar je danes še bolj izrazito,

F.   ker v sektorjih s pretežno žensko delovno silo prevladujejo nižje plače, kar je dokaz, da je žensko delo obravnavano diskriminatorno; ker kolektivne delovne pogodbe na splošno ne upoštevajo dovolj razsežnosti spola in posebnih potreb žensk, zato je treba sprejeti bolj obvezne ukrepe za zagotovitev izvajanja veljavne zakonodaje;

G.   ker v povprečju 14 % zaposlenih žensk v EU dela v industriji, v nekaterih državah pa ta delež presega 25 %; ker je med njimi več kot 21 % zaposlenih s krajšim delovnim časom, in ker je 65 % zaposlenih s krajšim delovnim časom v industrijskem sektorju žensk,

H.   ker morajo vsa podjetja ne glede na njihovo velikost in področje dejavnosti spoštovati načelo enakosti pri delu;

I.   ker so ženske, ki imajo negotovo zaposlitev ali zaposlitev s skrajšanim delovni časom, s pogodbo za določen čas ali atipično pogodbo, pogosteje žrtve diskriminacije, zlasti ko imajo otroke, in ker imajo tudi na splošno manj možnosti za osnovno izobraževanje, vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje; ker ženske z negotovo ali občasno zaposlitvijo pogosto ne morejo redno prispevati v pokojninski sklad, zato so bolj izpostavljene revščini v poznejšem obdobju življenja;

J.   ker celovita vizija industrijske politike, ki jo predlaga Komisija v navedenem sporočilu z dne 5. oktobra 2005, kljub številnim ciljem, ekonomski in socialni koheziji, ne upošteva dovolj razsežnosti spola,

K.   ker je predelovalna industrija, ki zaposluje 86 % ženske delovne sile v industrijskem sektorju, v 99 % primerov sestavljena iz malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki pa zaposlujejo okoli 58 % celotne delovne sile v tem sektorju,

L.   ker je za današnji razvoj dela v industriji bolj značilno izginjanje tradicionalnih oblik dela kot pa izboljšanje delovnih razmer in poklicnih možnosti, zlasti za ženske,

M.   ker so pomanjkanje storitev varstva otrok, vsiljeno delo s polovičnim delovnim časom ter pomanjkanje možnosti za usposabljanje in pomoči pri ponovni vključitvi na trg dela med seboj tesno povezani, zaradi česar ostanejo ženskam na izbiro manj kvalificirana delovna mesta brez zadostnih poklicnih možnosti,

N.   ker je premalo podatkov o delitvi dela v različnih poklicnih skupinah in o višini plač v posameznih industrijskih sektorjih, ki bi bili ločeni glede na spol,

O.   ker so lahko zdravstvena tveganja in vrste poklicnih bolezni različne pri ženskih in moških in ker je treba podrobneje preučiti sedanje razmere in njihove posledice, pri tem pa upoštevati tudi posledice za materinstvo,

P.   ker se zaradi stalnega strokovnega izpopolnjevanja in pospešenega usposabljanja izboljšuje delovna učinkovitost žensk in njihov prispevek k razvoju gospodarstva,

Q.   ker je edino nujno delovno vzdušje takšno, ki ne dopušča diskriminacije in ki spodbuja učinkovitost delavcev in delavk ter ustvarjanje okolja, v katerem se spoštuje vsakega posameznika in njegove cilje,

1.   poudarja vlogo žensk v industriji in spodbuja njihovo napredovanje ob zagotavljanju enakega plačila, delovnih razmer, poklicnih možnosti in poklicnega usposabljanja ter ob spoštovanju materinstva in očetovstva kot temeljnih družbenih vrednot;

2.   spodbuja države članice, naj se zavzemajo za programe ženskega podjetništva v industrijskem sektorju in finančno podpirajo podjetja, ki jih ustanavljajo ženske;

3.   poudarja, da je treba ženske spodbujati k zaposlitvi v industrijskem sektorju, da bi nenehno pridobivale poklicno usposobljenost, potrebno za uspešno poklicno pot;

4.   opozarja, da na posamezne stopnje poklicnega razvoja vplivajo številni dejavniki, ki ustvarjajo negativno okolje za delo žensk v industrijskem sektorju, na primer zaposlitev in načini zaposlovanja, ki jim dejansko ovirajo dostop do dela, različna merila za ženske in moške, razlike pri dodeljevanju visokokakovostnih delovnih mest in razlike v plačilu med ženskami in moškimi; zato meni, da je treba vse prikrite vzroke obravnavati na specifičnih področjih politike na ravni Evropske unije in držav članic;

5.   priznava potrebo po celoviti industrijski politiki, ki bo upoštevala nujno gonilno silo – konkurenčnost – obenem pa delavcem zagotavljala socialne in ekonomske pravice;

6.   poziva Komisijo in države članice, naj velika podjetja spodbujajo k oblikovanju in obveznemu izvajanju sprejetih programov enakosti, k temu pa naj spodbujajo tudi MSP;

7.   meni, da je spodbujanje dostojnega dela vrednota Evropske unije, ter poziva države članice k sprejetju učinkovitih ukrepov za zagotovitev spoštovanja socialnih norm in dostojnega dela v različnih industrijskih sektorjih, da se delavcem, zlasti ženskam, zagotovi dostojni dohodek, pravico do varnosti in zdravja pri delu, socialnega varstva in sindikalne svobode ter s tem prispeva k odpravi vseh oblik diskriminacije med ženskami in moškimi pri delu;

8.   poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti izkoriščanju žensk pri delu, zlasti v nekaterih sektorjih, kot je tekstilni sektor, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic delavcev, zlasti žensk, in prepreči socialni damping;

9.   meni, da se vloga žensk v nobenem industrijskem sektorju ne more obravnavati neodvisno od stanja industrije v Evropski uniji na splošno, izzivov, s katerimi se sooča industrija v EU, ali potreb po ustreznih rešitvah;

10.   pozdravlja dejstvo, da je po najnovejših objavljenih statističnih podatkih delež izvoza v države zunaj EU v številnih sektorjih v skupnem prometu ostal enak, na podlagi česar se lahko sklepa, da je EU na teh področjih konkurenčna; vendar izraža zaskrbljenost zaradi nespremenjenega domačega povpraševanja v številnih državah članicah, vedno večjega uvoza iz držav zunaj EU in nenehne sektorske izgube delovnih mest v EU, ki pogosto prizadenejo ženske;

11.   poudarja, da je treba sprejeti nujne ukrepe za celovito in učinkovito izvajanje Direktive 75/117/EGS(5) za boj proti razlikam med plačami, zlasti z večjo dejavnostjo sindikalnih organizacij in izdelavo postopnih sektorskih načrtov z natančno opredeljenimi cilji, s pomočjo katerih bo mogoče odpraviti posredne in neposredne razlike med plačami;

12.   poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo zaščito pred spolnim nadlegovanjem in nadlegovanjem na podlagi spola;

13.   meni, da je treba globlje preučiti možnost vzpostavitve metodologije analize funkcij, ki bo zagotovila pravico do enakega plačila žensk in moških;

14.   meni, da je treba oceniti projekte v okviru pobude EQUAL, kar zadeva ponovno ovrednotenje dela za spodbujanje enakosti, in poudarja potrebo po podpori pilotnih projektov, ki globlje opredeljujejo analizo funkcij za zagotovitev pravic na področju enakosti plačil žensk in moških in priznavajo pomembnost oseb in poklicev;

15.   poudarja, da je treba spodbujati pobude, ki prispevajo k razvoju in izvajanju pozitivnih ukrepov in kadrovske politike v podjetjih za spodbujanje enakosti med spoloma, obenem pa tudi vrednotijo prakso krepitve ozaveščenosti in usposabljanja, ki omogoča spodbujanje, prenos in vključitev učinkovitih praks, uporabljenih v različnih organizacijah in podjetjih;

16.   poziva Komisijo in države članice, naj bodo dejavnejše in si prizadevajo za osveščanje ter nadzorujejo podjetja ob upoštevanju kodeksov ravnanja in meril, povezanih z družbeno odgovornostjo podjetij pri njihovem vsakdanjem delovanju, naj zagotovijo boljše delovne razmere ob upoštevanju delovnega časa, pravic do materinstva in očetovstva, zlasti z zagotavljanjem vrnitve na delovno mesto po materinskem ali očetovskem dopustu, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ter naj te pravice zakonsko določijo; poudarja, da je treba zagotoviti razmere, ki bodo olajšale delitev družinskih obveznosti;

17.   priporoča večjo izbiro na delovnem mestu, ki bi moškim in ženskam dala več možnosti za razvoj tako družinskega življenja kakor poklicne poti; meni, da bi morala biti zaposlitev moškim in ženskam veliko lažje dostopna, da bi lahko zadostili svoje spreminjajoče se potrebe;

18.   poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje ter zagotavljanje prožnosti in prenosljivosti pokojninskih pravic; želi spomniti na svoje stališče v prvi obravnavi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja(6);

19.   poudarja, da je treba vzpostaviti mrežo zanesljivih socialnih storitev in fleksibilnost v predšolskih in osnovnošolskih ustanovah, kar bo v pomoč zaposlenim ženskam v obdobju izobraževanja njihovih otrok;

20.   poudarja, da so delavci zaradi dolgega delovnega časa po velikim pritiskom, kar ogroža njihovo zdravje, dobro počutje in zadovoljstvo;

21.   poziva države članice, naj nagradijo podjetja, ki si prizadevajo za zagotavljanje enakosti med spoloma ter podpirajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s čemer prispevajo k širitvi zgledov dobre prakse na tem področju;

22.   poudarja, da je treba zagotoviti, da ukrepi za omogočanje usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ne bodo privedli do ločitve ustvarjanja stereotipov o vlogah moških in žensk ter da bodo v skladu s prednostnimi nalogami načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010, zlasti kar zadeva popolno in enakopravno udeležbo žensk na trgu dela ter njihovo finančno neodvisnost, ter poziva države članice, naj zagotovijo popoln in cenovno sprejemljiv dostop do socialnih storitev, kot so jasli, vrtci, centri za preživljanje prostega časa otrok ter pomoč starejšim občanom, za katere največkrat skrbijo ženske; poziva k zagotavljanju učinkovite tehnične in po možnosti finančne podpore ali spodbude za delodajalce v MSP, da bodo te ukrepe in prakse izvajali;

23.   poudarja, da je treba doseči sporazum in sprejeti kolektivne pogodbe za boj proti diskriminaciji žensk, zlasti na področju dostopa do dela, plač, delovnih pogojev, poklicnega napredovanja in usposabljanja;

24.   poziva Komisijo in socialne partnerje iz različnih sektorjev dejavnosti, naj opredelijo merila za zaščito zdravja pri delu, ki bodo na ravni raziskav, nadzora in preventivnih ukrepov upoštevali razsežnost spola, zlasti varstvo materinstva; ugotavlja, da so ženske prekomerno zastopane v sektorjih, v katerih so zaradi ponavljajočih gibov razširjene bolezni, na primer kostno-mišične okvare, zato je treba tem boleznim posvetiti posebno pozornost;

25.   poziva Komisijo in države članice, naj v nacionalnih študijah, javnomnenjskih raziskavah in anketah podrobneje razvijejo razsežnost spola;

26.   poudarja, da večina študij o delu revnih kaže na to, da so revna predvsem gospodinjstva z enim prihodkom, zlasti če denar služijo ženske; izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti mora biti še naprej prednostna naloga politike Evropske unije; Komisijo in države članice poziva, naj si zastavijo in izvajajo visok cilj, da bi zmanjšale število revnih delavcev v Evropi;

27.   poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje političnih ukrepov in programov poklicnega usposabljanja, vključno z razvijanjem osnovne računalniške pismenosti žensk, da bi se bolj udeleževale v različnih sektorjih industrije, ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti in z večjim spodbujanjem velikih podjetij ter MSP k izvajanju teh ukrepov in programov;

28.   poziva Komisijo, naj poveča podporo za programe poklicnega usposabljanja žensk v industrijskih MSP, ter podpira raziskave in inovacije, v skladu s sedmim okvirnim programom ter določbami Evropske listine o malih podjetjih, ki je bila odobrena v Prilogi III sklepov predsedstva Evropskega sveta, ki je potekal 19. in 20. junija 2000 v Santi Marii da Feiri;

29.   poziva Komisijo, naj podpira osnovnošolsko, visokošolsko in poklicno izobraževanje; poudarja, da je izobraževanje temeljno sredstvo, ki ženskam omogoča obstoj na trgu dela, kjer je prisotno ločevanje po spolu;

30.   poziva k čim obsežnejšem širjenju Agende strateškega raziskovanja evropske tehnološke platforme za prihodnost tekstilne in oblačilne industrije, vse zainteresirane strani pa tudi poziva, naj si prizadevajo za uporabo inovativnih tehnologij in poslovnih modelov, ki zagotavljajo uravnoteženo zastopanost žensk in moških na vseh ravneh;

31.   obžaluje nizko udeležbo žensk v organih socialnih partnerjev in slednje poziva, naj okrepijo usposabljanje na temo enakosti med spoloma za pogajalce in podpisnike kolektivnih pogodb ter povečajo udeležbo žensk v svojih organih odločanja;

32.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo enako udeležbo obeh spolov v upravnih odborih podjetij, zlasti v tistih z lastniškim deležem držav članic;

33.   poudarja, da je treba spodbujati vzpostavljanje ženskih mrež znotraj podjetij, med podjetji v posameznem industrijskem sektorju kot tudi med različnimi industrijskimi sektorji;

34.   izraža obžalovanje nad nizko udeležbo žensk v visokotehnološkem sektorju ter poudarja pomen operativnih programov izobraževanja in usposabljanja na področju znanosti in tehnologije, ki zagotavljajo kakovost in raznolikost ponudb za usposabljanje žensk v različnih državah članicah in spodbujanje mladih deklet k izbiri znanstvenega in tehničnega študija;

35.   poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo in izvajajo strategije za odpravo neenakosti v delovnem okolju ter na področju poklicnega razvoja žensk, zaposlenih v znanstvenem in tehnološkem sektorju;

36.   meni, da je treba širiti zglede dobre prakse na področju udeležbe žensk v industrijskih raziskavah in visokotehnološki industriji; v zvezi s tem poudarja, da je treba vodilne kadre v industrijskih podjetjih z nizko udeležbo žensk osveščati o vidiku spola, kar bi se moralo izraziti z določitvijo kvantitativnih ciljev;

37.   spodbuja države članice in Komisijo, naj na vseh povezanih področjih politike upoštevajo poseben položaj žensk v industriji, zlasti v panogah, ki so jih prizadele strukturne spremembe in ukrepi na področju zaposlovanja in poklicnega usposabljanja ali zdravja ter varnosti pri delu, sprejeti v sklopu mednarodne trgovine;

38.   poudarjapotrebo, da se ponovno usposobi ženske, ki so morale prenehati s svojo kariero, z namenom povečanja njihove zaposljivosti; poziva države članice, naj izboljšajo možnosti vseživljenjskega učenja;

39.   prizna, da je v nekaterih regijah zelo veliko podjetij v tekstilni in oblačilni industriji, od katere so v veliki meri odvisna delovna mesta žensk, zlasti v manj bogatih regijah EU; zahteva, da se posebno pozornost nameni zlasti uvozu izdelkov iz tretjih držav;

40.   poudarja, da je treba podpirati razvoj revnih regij, območij s stalnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, najbolj oddaljenih regij in območij, ki jih je prizadela nedavna deindustrializacija ali industrijska preobrazba, da bi se v njih povečala ekonomska in socialna kohezija ter vključenost žensk;

41.   meni, da je selitev proizvodnje podjetij prizadela industrijske panoge s prevladujočo žensko delovno silo (tekstilno, oblačilno, čevljarsko, keramično, kabelsko, elektro in elektronsko industrijo ter različne panoge živilske industrije), še najbolj pa v državah članicah z nižjo gospodarsko rastjo, kar je povzročilo brezposelnost ter ogrozilo ekonomsko in socialno kohezijo;

42.   poudarja, da je treba spremljati selitev proizvodnje podjetij v državah članicah in preurediti politiko dodeljevanja sredstev Skupnosti, da bi se zagotovila delovna mesta in regionalni razvoj;

43.   poziva, naj se pomoči Skupnosti ne dodeljuje podjetjem, ki so jo prejela v neki državi članici, nato pa svojo proizvodno dejavnost preselila v neko drugo državo, ne da bi v celoti izpolnila pogodbe, sklenjene z državo članico;

44.   priporoča Komisiji, naj pozorno spremlja trenutne postopke zapiranja in selitve industrijskih podjetij ter zahteva vračilo dodeljene pomoči, če se ugotovijo nepravilnosti;

45.   poziva države članice in Komisijo, naj pri dodelitvi pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji upoštevajo vidik spolov, da bi jo prejeli tudi sektorji s pretežno žensko delovno silo;

46.   poudarja, da se je treba osredotočiti na omejeno strukturno spremembo v tekstilnem sektorju in da je treba ženske preusmeriti in spodbujati k dodatnem usposabljanju, da bi izboljšale svojo "zaposljivost" v rastočih industrijskih panogah;

47.   poudarja pomen programov Skupnosti, ki spodbujajo ustvarjanje blagovnih znamk, zaščito označbe porekla proizvodnje in zunanjo promocijo industrijskih izdelkov Skupnosti iz panog s pretežno žensko delovno silo, zlasti na obrtnih in mednarodnih sejmih, pri tem pa spodbujajo delo žensk in jim zagotavljajo zaposlitev;

48.   meni, da mora Komisija v ukrepih, sprejetih zlasti v sklopu pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji, upoštevati ozadje in posebnosti, možnosti in izzive v posameznih sektorjih ter težave, s katerimi se soočajo države članice, predvsem na področju zaposlovanja in pravic žensk;

49.   poudarja, da je treba braniti pravice delavk in delavcev pri procesu prestrukturiranja v industrijskih podjetjih, njihovim strukturam, zlasti odborom evropskih podjetij, v tem procesu v celoti zagotavljati informacije in možnost odločilnega poseganja, vključno s pravico do veta, ter opredeliti merila za izplačilo odškodnin delavkam in delavcem, če podjetje ne spoštuje pogodbenih določb;

50.   se mu zdi pomembno olajšati vrnitev zaposlenih na delo po prekinitvi poklicne poti;

51.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 303, 14.12.2007, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0206. (3) UL C 273 E, 14.11.2003, str. 169. (4) UL C 309, 27.10.2000, str. 57. (5) Direktiva Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, 19.2.1975, str. 19). (6) Sprejeta besedila, 20.6.2007, P6_TA(2007)0269.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o drugem forumu o upravljanju interneta, ki je potekal od 12. do 15. novembra 2007 v Riu de Janeiru

P6_TA(2008)0020 B6-0041/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2005 o informacijski družbi(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje(2),

–   ob upoštevanju Ženevske deklaracije načel in akcijskega načrta Svetovnega vrha o informacijski družbi, sprejetih 12. decembra 2003 v Ženevi,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom H globalnemu partnerstvu v informacijski družbi: Udejanjanje ženevskih načel (KOM(2004)0480),

–   ob upoštevanju tuniške obveze in agende za informacijsko družbo, sprejetih 18. novembra 2005 v Tunisu,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Na poti k globalnemu globalnem partnerstvu v informacijski družbi: Spremljanje izvajanja tuniške faze Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS)" (KOM(2006)0181),

–   ob upoštevanju prispevka Sveta Evrope z dne 10. avgusta 2007 na drugem forumu o upravljanju interneta, ki je potekal v Riu je Janeiru od 12. do 15. novembra 2007,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je namen foruma o upravljanju interneta izpolniti nalogo s svetovnega vrha o informacijski družbi glede sklicevanja forumov za demokratičen in pregleden politični dialog vseh interesnih skupin,

B.   ker sta glavna vloga in namen teh forumov razpravljati o širokem spektru vprašanj, povezanih z upravljanjem interneta, in po potrebi izdajati priporočila mednarodni skupnosti,

C.   ker so bile na prvem forumu o upravljanju interneta, ki je potekal od 30. oktobra do 2. novembra 2006 v Atenah, opredeljene nekatere teme in oblike razprav, kot so dinamične koalicije, ki so jih podrobneje obravnavali v Riu in o katerih je treba nadaljevati razprave na prihodnjih forumih,

D.   ker je drugi forum o upravljanju interneta, ki je od 12. do 15. novembra 2007 potekal v Riu de Janeiru, pritegnil več kot 2000 udeležencev,

E.   ker so bile ad hoc delegacije Evropskega parlamenta skupaj s Komisijo na teh forumih osrednje gonilo pri spodbujanju evropskih vrednot ter sodelovanju s prisotnimi organizacijami civilne družbe in predstavniki nacionalnih parlamentov,

F.   ker igrajo informacijske in komunikacijske tehnologije pomembno vlogo pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja,

G.   ker je ena od najpomembnejših nalog Evrope v zvezi z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami premostiti digitalni razkorak na regionalni in svetovni ravni,

H.   ker so bile zaščita otrok na spletu, zaščita in spodbujanje svobode izražanja, nujna odprtost in dostopnost za ohranitev različnosti, IP (internetni protokol) naslavljanje in številčenje ter mrežna povezanost objektov v povezavi s širšim vprašanjem identifikacije radijskih frekvenc poglavitne prednostne naloge Evropske unije in Sveta Evrope na drugem forumu o upravljanju interneta,

I.   ker bodo ta vprašanja ponovno obravnavana na naslednjem forumu, ki bo potekal v New Delhiju od 8. do 11. decembra 2008,

1.   meni, da je Evropska unija kljub temu, da naloga foruma za upravljanje interneta ni sprejemanje formalnih odločitev, odgovorna za podpiranje tega procesa, saj daje pozitiven in konkreten okvir za oblikovanje prihodnosti interneta na osnovi pluralističnega pristopa;

2.   poudarja, da je iz plodnih izmenjav mnenj v okviru dosedanjih forumov o upravljanju interneta že mogoče pridobivati znanje, zlasti o regulativnih vidikih elektronskih komunikacij, varstvu podatkov in vprašanjih zasebnosti, in ga uporabljati v praksi; poudarja, da je treba v prihodnosti zagotavljati odprt in neodvisen internet, ki bo temeljil na pobudah in potrebah interesnih skupin ter svobodi izražanja;

3.   poziva ustrezne institucije EU, naj pri svojem zakonodajnem delu, kot so revizija okvira za elektronske telekomunikacije, revizija strategije i2010 in vsi naslednji zakonodajni predlogi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, upoštevajo tuniško agendo za informacijsko družbo; poudarja, da so npr. konkurenca med upravljavci in ponudniki storitev ter nevtralnost med tehnologijo in razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij sredstva, s katerimi je mogoče povečati dostopnost interneta za več ljudi;

4.   poudarja, da je pomembno okrepiti parlamentarni profil forumov o upravljanju interneta, in upa, da bo na naslednjem forumu v New Delhiju sodeloval z brazilskim in indijskim parlamentom ter drugimi zainteresiranimi skupščinami;

5.   poziva Svet in Komisijo, naj ohranjata forumu o upravljanju interneta visoko na svojih agendah;

6.   je seznanjen s ponudbo Litve, da bi organizirala forum o upravljanju interneta v letu 2010;

7.   priznava pomen nadaljnjega sodelovanja s Komisijo, npr. z rednimi sestanki po sestankih svetovalne skupine foruma o upravljanju interneta;

8.   poudarja pomen vključevanja nacionalnega in regionalnega interesa v proces forumov o upravljanju interneta, da bi se oblikovali nacionalni forumi, kot so že predlagali v Združenem kraljestvu;

9.   spodbuja organizacijo evropskega foruma za upravljanje interneta še pred sredino leta 2009, da se okrepi evropska razsežnost celotnega procesa teh forumov in svetovnega vrha o informacijski družbi; poziva svojega predsednika, naj pred forumom v New Delhiju omogoči pripravljalni sestanek, ki se ga bodo udeležili tudi poslanci nacionalnih parlamentov EU;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 133 E, 8.6.2006, str. 140. (2) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 133.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o priprtju kitajskega disidenta Huja Jiaja

P6_TA(2008)0021 RC-B6-0021/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o položaju človekovih pravic na Kitajskem,

–   ob upoštevanju zadnjih dveh krogov dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki sta potekala 17. oktobra 2007 v Pekingu ter 15. in 16. maja 2007 v Berlinu,

–   ob upoštevanju javne predstavitve, ki je potekala v organizaciji pododbora za človekove pravice 26. novembra 2007 na temo človekovih pravic na Kitajskem pred bližajočimi se olimpijskimi igrami 2008 v Pekingu,

–   ob upoštevanju sklepa o olimpijskem premirju, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov sprejela dne 31. oktobra 2007 in v katerem poziva države članice Združenih narodov, naj v času olimpijskih iger 2008 spoštujejo in spodbujajo mir,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je 27. decembra 2007 policija odpeljala borca za človekove pravice Huja Jiaja z njegovega doma v Pekingu z obtožbo, da ščuva k prevratu,

B.   ker sta Hu Jia in njegova žena Zeng Jinyan v zadnjih petih letih opozarjala na zlorabe človekovih pravic na Kitajskem in zaradi svojega aktivizma prestala več hišnih priporov,

C.   ker je zdravstveno stanje Huja Jiaja slabo, saj trpi zaradi bolezni jeter zaradi katere mora jemati zdravila,

D.   ker je leta 2006 revija Time Zeng Jinyan uvrstila med sto svetovnih herojev in pionirjev in ker je skupaj s Hujem Jiajem prejela posebno "kitajsko" nagrado Novinarjev brez meja za leto 2007 ter bila predlagana za nagrado Saharova,

E.   ker so organizacije za človekove pravice priprtje označile za nov poskus kitajskih oblasti, da bi pred olimpijskimi igrami 2008 utišale kritike,

F.   ker je 57 kitajskih intelektualcev nemudoma objavilo odprto pismo, v katerem pozivajo k takojšnji izpustitvi Huja Jiaja,

G.   ker je predsednik Evropskega parlamenta dne 31. decembra 2007 dal izjavo, v kateri je kitajske oblasti posvaril zaradi priprtja Huja Jiaja ter jih pozval, naj olimpijske igre 2008 izkoristijo kot priložnost, da se Kitajska, ki gosti najpomembnejši svetovni športni dogodek, izkaže kot država, zavezana mednarodno priznanim normam človekovih pravic, med drugim svobodi izražanja,

1.   ostro obsoja priprtje Huja Jiaja in zahteva njegovo takojšnjo izpustitev ter izpustitev vseh disidentov, ki so bili prijeti in zaprti zaradi mišljenjskih deliktov;

2.   poziva kitajske oblasti, naj v vseh okoliščinah zagotovijo fizično in psihološko integriteto Huja Jiaja, njegovih sorodnikov in odvetnikov;

3.   poziva Kitajsko, naj spoštuje svojo zavezanost človekovim pravicam in načelu pravne države, zlasti določbam deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina sprejela dne 9. decembra 1998, in preneha nadlegovati kitajske zagovornike človekovih pravic, ter tako v olimpijskem letu dokaže svojo zavezanost človekovim pravicam;

4.   poziva Kitajsko, naj olimpijskih iger 2008 ne uporabi kot pretveze za priprtje, nezakonito zadrževanje in zapiranje disidentov, novinarjev in aktivistom za človekove pravice, ki poročajo o zlorabah človekovih pravic ali demonstrirajo proti njim;

5.   ponavlja svoje mnenje, da bi bilo treba v pripravah na olimpijske igre 2008 posvetiti veliko večjo pozornost skrbi za človekove pravice in potrebi po spoštovanju splošnih osnovnih etičnih načel ter spodbujanju miroljubne družbe, ki si prizadeva za ohranjanje človekovega dostojanstva, kot je zapisano v členih 1 in 2 olimpijske listine;

6.   poziva Kitajsko, da reformira svoje kazensko pravo in tako novinarjem, pisateljem, samostojnim strokovnjakom, reporterjem itd., ki svetu poročajo o tako pomembnem dogodku, kot so olimpijske igre 2008, omogoči večjo svobodo izražanja; meni, da bo ta reforma tudi omogočila pojasnitev področja uporabe nekaterih nejasnih pravnih določb (npr. člena 105 kitajskega kazenskega zakonika) in dala svetu pozitiven znak, da je 17. kongres Komunistične partije Kitajske stranke zgladil pot večjemu spoštovanju različnih mnenj;

7.   poziva kitajske oblasti, naj Huju Jiaju in ostalim priprtim disidentom omogočijo medicinsko pomoč, če je to potrebno, ter naj upoštevajo, da pripor v neustreznih razmerah lahko škodi njihovemu zdravju;

8.   poziva kitajske oblasti, naj zaprejo tako imenovane "črne ječe", kraje za pridržanje, vzpostavljene za zadržanje povzročiteljev neredov pred olimpijskimi igrami 2008;

9.   poziva Svet Evropske unije, naj sprejme ukrepe v odnosu do kitajskih oblasti v zvezi s priprtjem Huja Jiaja in izginotjem Gaa Zhishenga 22. septembra 2007, znanega odvetnika za človekove pravice in prijatelja Huja Jiaja, ki je zastopal trpljenje več tisoč zagovornikov človekovih pravic, ki so trenutno zaprti na Kitajskem;

10.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, predsedniku države in predsedniku vlade Ljudske republike Kitajske ter Mednarodnemu olimpijskemu komiteju.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o razmerah v Demokratični republiki Kongo in posilstvu kot vojnem zločinu

P6_TA(2008)0022 RC-B6-0022/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zlorabah človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo,

–   ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU na zasedanju dne 22. novembra 2007 o položaju v Demokratični republiki Kongo, zlasti na vzhodu države, in o njegovem vplivu na regijo,

–   ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetega leta 1998, zlasti členov 7 in 8 Statuta, v katerem so posilstvo, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost, prisilna sterilizacija ali katera koli druga oblika primerljivo hudega spolnega nasilja opredeljeni kot zločini zoper človečnost in vojni zločini ter se enačijo z oblikami mučenja in hudih vojnih zločinov ne glede na to, ali so med mednarodnimi ali notranjimi spopadi storjeni sistematično ali ne,

–   ob upoštevanju štiriindvajsetega poročila generalnega sekretarja o misiji Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo z dne 14. novembra 2007,

–   ob upoštevanju izjave z dne 27. julija 2007 misije Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC),

–   ob upoštevanju publikacije organizacije Human Rights Watch z naslovom "Ponovna kriza v Severnem Kivuju" iz oktobra 2007,

–   ob upoštevanju publikacije organizacije Human Rights Watch z naslovom "Iskanje pravice: kazensko preganjanje spolnega nasilja v vojni v Kongu" iz marca 2005,

–   ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International za leto 2007,

–   ob upoštevanju humanitarnega akcijskega načrta Demokratične republike Kongo 2008 z dne 11. decembra 2007, ki ga podpira Organizacija združenih narodov,

–   ob upoštevanju dokumenta o humanitarnih novicah in analizi urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev z dne 13. decembra 2007,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker so vojna in nemiri v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo povzročili vsesplošno spolno nasilje proti ženskam zaskrbljujoče stopnje, ki ga izvajajo oborožene uporniške skupine ter vladna vojska in policijske sile,

B.   ker ženske v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo sistematično napadajo kot še nikoli doslej in ker je po poročilu podsekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve spolno nasilje v Demokratični republiki Kongo najhujše na svetu,

C.   ker se posilstva izvršujejo tudi v taboriščih za razseljene osebe, kamor se je zateklo mnogo civilistov pred boji, ki so z domov in vasi samo v letu 2007 pregnali več kot 400.000 ljudi,

D.   ker po poročilu posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN v Kongu grozodejstva nad ženskami obsegajo posilstvo, skupinsko posilstvo, spolno suženjstvo ter umore, kar ima daljnosežne posledice, vključno s telesnim in duševnim uničenjem žensk,

E.   ker je bilo po humanitarnem akcijskem načrtu za Demokratično republiko Kongo za leto 2008 prijavljenih 32.353 posilstev v letu 2007, kar je najverjetneje samo del vseh posilstev,

F.   ker je v resoluciji Varnostnega sveta ZN 1325 (2000) poudarjena odgovornost vseh držav, da prekinejo nekaznovanje in kazensko preganjajo zločine proti človeštvu in vojne zločine, vključno s tistimi, ki so povezani s spolnim ali drugim nasiljem nad ženskami in dekleti,

G.   ker se zdi, da je posilstvo uporabljeno kot način poniževanja žensk pred njihovimi družinami in skupnostmi ter za uničenje integritete, morale in povezanosti teh skupnosti,

H.   ker ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva, njihove družine ter skupnosti izpostavijo vsesplošni družbeni diskriminaciji in zavračanju, medtem ko so storilci nekaznovani, kar je še dodatni razlog, da samo del žrtev poroča o primerih posilstev,

I.   ker je izredno zaskrbljen, da so prizadevanja za izvedbo temeljitih preiskav teh zločinov neustrezna, da ni nobenih zaščitnih ukrepov za priče, žrtve in družine žrtev, da ni informacij v zvezi s primeri posilstev in medicinske oskrbe za žrtve,

J.   ker je bil učinek novega zakona o spolnem nasilju, ki ga je parlament Demokratične republike Kongo sprejel leta 2006 in ki naj bi pospešil kazenski pregon v primerih posilstev ter je določil strožje kazni, doslej le skromen,

K.   ker je bila v Nairobiju dne 10. decembra 2007 podpisana skupna izjava, ki sta jo podpisali Ruanda in Demokratična republika Kongo za celovito rešitev glede prisotnosti oboroženih skupin v Kivuju, ki so odgovorne za spolno nasilje in druge kršitve človekovih pravic,

L.   ker so dolga leta oboroženega spora imela za posredno ali neposredno posledico 4 milijone posrednih in neposrednih žrtev ter so povzročila razselitev najmanj 1,5 milijona ljudi, večinoma žensk in otrok, pa tudi uničenje socialne in gospodarske infrastrukture Demokratične republike Kongo,

1.   ostro obsoja uporabo posilstva kot orožja in opozarja, da je Mednarodno kazensko sodišče pristojno za sojenje za ta dejanja, kot je pristojna tudi Demokratična republika Kongo;

2.   zlasti poziva, da se storilce spolnega nasilja nad ženskami prijavi, se jih identificira, kazensko preganja in kaznuje v skladu z nacionalnim in mednarodnim kazenskim pravom;

3.   poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj prepreči, da bi zločini ostali nekaznovani, in izvaja novo zakonodajo, ki jo je sprejel njen parlament ter ki prepoveduje spolno nasilje in predvideva strožje kazni za storilce;

4.   poziva mednarodno skupnost, naj ukrene vse potrebno v podporo ustreznim nacionalnim organom pri preiskovanju teh dejanj in kazenskem preganjanju odgovornih;

5.   poziva EU, naj dodeli precejšnja sredstva za zagotavljanje medicinske, pravne in socialne pomoči žrtvam spolne zlorabe ter naj ženske in dekleta usposobi, da se tako preprečijo nadaljnje spolne zlorabe;

6.   poziva vse sile, ki sodelujejo v sporih na vzhodu Demokratične republike Kongo, naj spoštujejo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo, naj prekinejo vse napade na ženske ter druge civiliste in omogočijo humanitarnim organizacijam, da nudijo pomoč žrtvam;

7.   poziva EU in Združene narode, naj uradno priznata posilstvo, prisilno nosečnost, spolno suženjstvo in druge oblike spolnega nasilja za zločine proti človeštvu, hude vojne zločine in oblike mučenja, če se izvajajo sistematično ali pa ne;

8.   poziva države članice Združenih narodov, ki pošiljajo ljudi na mirovno misijo MONUC, naj spremljajo vse pritožbe o spolnih zlorabah in izkoriščanju, zlasti tiste, ki se nanašajo na mladoletnike, in naj posameznike, ki so zagrešili spolne zlorabe, čim prej privedejo pred sodišče; zato zahteva podaljšanje mandata misije MONUC v zvezi z varstvom civilistov pred spolnim nasiljem;

9.   poziva Združene narode, Afriško unijo in EU ter druge partnerje Demokratične republike Kongo, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da vzpostavijo učinkovit mehanizem spremljanja in dokumentiranja spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo ter zagotovijo učinkovito in primerno pomoč ter zaščito za ženske, zlasti na vzhodu države;

10.   izraža hudo zaskrbljenost, ker spolno nasilje povzroča množični beg iz vasi v mesta, in poudarja, da sistematično spolno nasilje ter vsesplošna "kultura spolnega nasilja" uničujeta vse socialne mreže in resnično ogrožata državo;

11.   pozdravlja otvoritev konference o miru, varnosti in razvoju v Gomi (Severni Kivu) in upa, da bo prenehanje sovražnosti med konferenco prvi korak k izgradnji zaupanja med vojskujočima se stranema; odločno poziva sodelujoče, naj obravnavajo vprašanje spolnega nasilja nad ženskami in dekleti ter se obvežejo, da bodo storilce privedli pred sodišče;

12.   poziva Komisijo, naj zagotovi pomoč, vključno s finančno, pri izvedbi mirovne konference v Kivuju, da se prebivalcem omogoči sodelovanje pri iskanju trajnih rešitev;

13.   poziva vlado Demokratične republike Kongo in misijo MONUC, naj članom humanitarnih organizacij zagotovijo primerno raven varnosti;

14.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, vladam držav članic EU, vladam Demokratične republike Kongo in držav regije velikih jezer, institucijam Afriške unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2008 o razmerah v Egiptu

P6_TA(2008)0023 B6-0023/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evro-sredozemskem partnerstvu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o resnih dogodkih, ki ogrožajo obstoj krščanskih in drugih verskih skupnosti(1),

–   ob upoštevanju barcelonske deklaracije iz novembra 1995,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 21. maja 2003 z naslovom "Nov zagon dejavnostim EU na področju človekovih pravic in demokratizacije v sodelovanju s sredozemskimi partnericami – strateške smernice" (KOM(2003)0294),

–   ob upoštevanju prve konference Evro-sredozemske mreže za človekove pravice dne 26. in 27. januarja 2006 v Kairu,

–   ob upoštevanju konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–   ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–   ob upoštevanju člena 19 Mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Egipt ratificiral leta 1982,

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–   ob upoštevanju delovnega programa, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad novembra 2005 na vrhu v Barceloni,

–   ob upoštevanju sklepov pete konference evropskih predsednikov parlamentov, sprejetih dne 26. novembra 2005 v Barceloni,

–   ob upoštevanju resolucij, ki jih je dne 27. marca 2006 sprejela Evro-sredozemska parlamentarna skupščina, in deklaracije njenega predsednika,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki(2),

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker sta Evropska unija in Egipt marca 2007 v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-sredozemskim sporazumom, podpisala skupni akcijski načrt, ki uvaja sodelovanje med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani; ker navedeni akcijski načrt določa prednostne naloge s posebnim poudarkom na izboljšanju učinkovitosti institucij, katerih namen je krepiti demokracijo in pravno državo ter v vseh pogledih uveljavljati spoštovanje človekovih pravic,

B.   ker je uveljavljanje spoštovanja demokracije, človekovih pravic in civilnih svoboščin temeljno načelo in cilj Evropske unije in predstavlja skupno osnovo za razvoj evro-sredozemskega območja,

C.   ker so odnosi z Egiptom zelo pomembni in ker meni, da so pravične in pregledne volitve edini način za napredovanje k bolj demokratični družbi; poudarja, da so Egipt in odnosi med EU in Egiptom pomembni za stabilnost in razvoj evro-sredozemskega območja,

D.   ker so egiptovske oblasti obljubile, da bodo prenehale zapirati novinarje, vendar ta obljuba še ni bila izpolnjena,

E.   ker opozicijski predsedniški kandidat Ajman Nur še vedno prestaja petletno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena na nepoštenem sojenju leta 2005 na podlagi politično motiviranih obtožb, in ker se zaradi prestajanja zaporne kazni slabša njegovo zdravje,

F.   ob upoštevanju zaprtja centra za sindikate in delavce ter njegovih podružnic, kar je prvi primer, da je bila z izvršilnim sklepom zaprta odvetniška nevladna organizacija, in zaprtja združenja za pravno pomoč na področju človekovih pravic ter kasnejše sodbe proti aktivistu za človekove pravice, generalnemu koordinatorju omenjenega centra, Kamalu Abasu, češ da je obrekoval Mohameda Mostafa po njegovi objavi eseja v publikaciji Kalam Sanya,

G.   ker kopti, bahaji, šiiti, koranisti in člani drugih verskih manjšin še vedno resno trpijo zaradi izključevanja verskih sekt,

1.   priznava vlogo, ki jo ima Egipt v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu, in pomembnost odnosov med EU in Egiptom za vse evro-sredozemsko območje in pri boju proti mednarodnemu terorizmu in fundamentalizmu, vendar poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic temeljna vrednota pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom ter ponovno poudarja pomembnost evro–sredozemskega partnerstva za spodbujanje pravne države in temeljnih svoboščin;

2.   meni, da nedavne aretacije in ukrepanje proti nevladnim organizacijam in zagovornikom človekovih pravic spodkopavajo zaveze egiptovske vlade o temeljnih pravicah in svoboščinah ter demokratični proces v državi; podpira kampanjo nevladnih organizacij za svobodo združevanja, ki jo je 13. maja 2007 začelo 34 nevladnih organizacij po prvem kolektivnem poročilu o upravnem in varnostnem nadlegovanju;

3.   poziva egiptovsko vlado, naj preneha z vsemi oblikami nadlegovanja, vključno s sodnimi sredstvi, pripori oseb, ki se poklicno ukvarjajo z mediji, ter na splošno zagovornikov in aktivistov človekovih pravic, ki zahtevajo reforme, in naj v celoti spoštuje svobodo izražanja v skladu s členom 19 Mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah;

4.   spodbuja egiptovsko vlado, naj se drži svoje obveze, da bo 31. maja 2008 preklicala izredne razmere; poziva egiptovske oblasti, naj spremenijo zakon št. 25 iz leta 1966 o vojaških sodiščih, ki predstavlja eno največjih ovir za popolno uživanje temeljnih svoboščin, in zagotovijo, da bodo vsi sprejeti ukrepi in zakonodaja za boj proti terorizmu v celoti v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah;

5.   močno podpira ukrepe za zagotovitev akademske svobode, svobode medijev in osebnih verskih prepričanj; tu poziva k odpravi samovoljnih upravnih ukrepov, kot pri primerih centra za sindikate in delavce ter združenja za pravno pomoč na področju človekovih pravic; poziva k izpustitvi Kamala Abasa in drugih aktivistov; opozarja, da zakon o združevanju ne bi smel vpeljevati samovoljnih omejitev za mirne dejavnosti organizacij civilne družbe;

6.   poziva k takojšni izpustitvi Ajmana Nurja v luči poročil o njegovem poslabšanem zdravstvenem stanju in zahteva takojšen obisk kvalificiranega medicinskega osebja;

7.   poudarja, da je treba v celoti izvajati načela Konvencije Organizacije afriške enotnosti iz leta 1969 o urejanju posebnih vidikov problemov beguncev v Afriki in Mednarodne konvencije iz leta 1993 o pravicah in zaščiti delavcev migrantov in njihovih družin; podpira sklepne ugotovitve odbora Združenih narodov o delavcih migrantih iz maja 2007, kjer je pozval k ponovni preiskavi umora 27 sudanskih prosilcev za azil decembra 2005;

8.   zahteva prekinitev vsakršne oblike mučenja in trpinčenja ter poziva naj se raziščejo primeri, pri katerih obstaja upravičen sum o mučenju; poziva egiptovsko vlado, naj odobri obisk posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje;

9.   poudarja, da je pomembno zagotoviti in okrepiti neodvisnost sodstva, tako da se spremenijo ali prekličejo vsi pravni predpisi, ki kršijo ali nezadostno zagotavljajo njegovo neodvisnost; poudarja potrebo po spoštovanju in varstvu svobode združevanja in izražanja sodnikov v skladu s členom 8 in 9 osnovnih načel Združenih narodov o neodvisnosti sodstva;

10.   pozdravlja prizadevanja Egipta za varovanje meje z Gazo in spodbuja vse zadevne strani, naj okrepijo boj proti tihotapljenju preko predorov v Gazo;

11.   poziva EU, naj vprašanje človekovih pravic postavi zelo visoko na svojem dnevnem redu za naslednje srečanje evropsko-egiptovskega pododbora za politična vprašanja; poziva Svet in Komisijo, naj Parlamentu o temu poročata in ga vključita v proces ocenjevanja;

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje egiptovski vladi in parlamentu, vladam in parlamentom držav članic in sredozemskim tretjim državam, ki so podpisnice barcelonske deklaracije, predsedniku Evro-sredozemske parlamentarne skupščine ter Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0542. (2) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 312.