Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sklepa, ki ga je dne 3. oktobra 2005 sprejel Svet, da s Hrvaško začne pristopna pogajanja,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2006(1),

–   ob upoštevanju poročila o napredku Hrvaške za leto 2007, ki ga je Komisija objavila dne 6. novembra 2007 (SEK(2007)1431),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 10. decembra 2007 v zvezi s Hrvaško,

–   ob upoštevanju obiska delegacije Odbora za zunanje zadeve na Hrvaškem dne 6. in 7. februarja 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6–0048/2008),

A.   ker je Hrvaška na dobri poti k polnopravnemu članstvu v Evropski uniji ter še naprej izpolnjuje köbenhavnska merila in uspešno izvaja stabilizacijsko-pridružitveni sporazum;

B.   ker je Hrvaška demokratična evropska država, ki podpira evropsko povezovanje in je zavezana premagovanju obstoječih razdeljenosti in doseganju sprave med narodi, kar pomeni prostovoljen prenos pooblastil na nekaterih ključnih političnih področjih, in ker so bila prizadevanja Hrvaška v zvezi s tem znatna in uspešna ter so prinesla vidne rezultate,

C.   ker ima proces pristopa Hrvaške k EU širše regionalne posledice ter se obravnava kakor preskus obvez, ki jih je EU prevzela v zvezi z zahodnim Balkanom, in lahko postane pomembna spodbuda za vse ostale zadevne države,

D.   ker Hrvaška še naprej izpolnjuje köbenhavnska politična merila, ker se ji priznava, da ima delujoče tržno gospodarstvo, in ker je brez večjih težav v veliki meri nadaljevala z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma,

E.  E ker je resna zavezanost Hrvaške pristopnim pogajanjem obrodila sadove, kar je dober znak za proces integracije Hrvaške, pa tudi ostalih držav v regiji v EU,

F.   ker je Hrvaška v zadnjih dveh letih pogajanj bistveno in hvalevredno napredovala na večini področij, zajetih v pravnem redu Skupnosti,

G.   ker so potrebna še večja prizadevanja in obnovljena politična zavezanost za obravnavanje nekaterih bolj problematičnih sektorjev, v katerih so potrebne korenite reforme, preden Hrvaška lahko pristopi k Evropski uniji,

H.   ker sklepi Evropskega sveta v Solunu leta 2003 nakazujejo, da je prihodnost vseh držav zahodnega Balkana dejansko v Evropski uniji, kar potrjujejo številne resolucije Parlamenta,

I.   ker izjava, ki so jo podale EU in države zahodnega Balkana in ki so jo dne 11. marca 2006 v Salzburgu soglasno potrdili zunanji ministri Evropske unije in zunanji ministri držav zahodnega Balkana, poudarja pomen dobrih sosedskih odnosov ter potrebo po iskanju vzajemno sprejemljivih rešitev za odprta vprašanja s sosednjimi državami,

1.   čestita hrvaškim oblastem za pozitivne rezultate, ki so jih dosegle doslej, zlasti glede na število odprtih pogajalskih poglavij;

2.   meni, da je cilj sedanjih pristopnih pogajanj doseči dogovor o ukrepih, ki bi lahko bili potrebni za olajšanje integracije, z jasno zavezo v imenu države kandidatke, da bo sprejela in izvajala pravni red Skupnosti ter zasledovala politične cilje Pogodb, pa tudi, da se pogajanj ne bi smelo uporabljati kot vzvod pri urejanju dvostranskih političnih sporov, ki ne sodijo v področje uporabe pravnega reda Skupnosti in ciljev procesa;

3.   pozdravlja dejstvo, da je Hrvaška dobro napredovala pri izpolnjevanju meril za odprtje novih poglavij, in podpira hrvaško vlado in parlament v njunih prizadevanjih za izpolnjevanje meril pri ostalih poglavjih;

4.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil velik del hrvaškega prava že usklajen s standardi EU, vendar hrvaške oblasti opozarja, da je sedaj bistveno pospešiti razvoj upravnih zmogljivosti, ki so potrebne za izvajanje nove zakonodaje; v zvezi s tem poziva hrvaške oblasti, naj začnejo s temi postopki in naj vključijo civilno družbo v spremljanje izvajanja;

5.   poziva Hrvaško, naj pospeši proces reform javnih služb v lokalni in regionalni samoupravi ter naj zagotovi sredstva in usposabljanje, ki so potrebna za izvajanje teh reform;

6.   pozdravlja korake, storjene na ključnem področju reforme pravosodja, vendar soglaša z mnenjem Komisije, da so potrebne nadaljnje izboljšave, zlasti glede:

7.   čestita hrvaškim oblastem za njihova stalna prizadevanja za nepristransko preganjanje domačih vojnih zločinov in jih poziva, naj izvajajo stalni nadzor, da bi se izognile tveganju pristranskih odločitev, povezanih z narodnostjo, in zagotovile, da se izvedejo vsi potrebni ukrepi za zaščito neoporečnosti sodnih postopkov; v zvezi s tem se zavzema za nujne dodatne ukrepe za zaščito prič, vključno s sprejetjem poostrenih zakonskih predpisov;

8.   pozdravlja dejstvo, da Hrvaška še naprej v celoti sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo(ICTY); vendar je zaskrbljen zaradi negativnega učinka, ki so ga imele sodbe ICTY v primerih, povezanih z vojnimi zločini na območju Vukovarja, na javno mnenje na Hrvaškem;

9.   v zvezi s tem poziva hrvaške oblasti, naj zagotovijo strogo izpolnjevanje pogojev za začasno izpustitev obtoženih, ki so bili poklicani pred ICTY;

10.   pozdravlja okrepitev mandata Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) in povečanje števila primerov korupcije, ki so sodno preganjani, ter pričakuje uspešne preiskave v primerih korupcije na visoki ravni; poziva, naj se ta prizadevanja nadaljujejo, da se odpravi v nekaterih primerih nesprejemljivo visoka stopnja korupcije, ki spodkopava gospodarski razvoj države;

11.   čestita Hrvaški za vzorni ustavni zakon o nacionalnih manjšinah in izraža pohvalo ukrepom, ki so bili sprejeti za olajšanje vključevanja manjšin v skupno družbeno in politično življenje;

12.   pozdravlja pomembno odločitev, da se imenuje predstavnika srbske manjšine za podpredsednika vlade za regionalni razvoj, obnovo in vračanje;

13.   spodbuja vlado in parlament, naj vložita napore v odpravo vseh oblik diskriminacije in predsodkov, tudi glede romske skupnosti; v zvezi s tem poziva vlado, da sprejme celostno protidiskriminacijsko strategijo in da jo učinkovito izvaja na državni in lokalni ravni;

14.   opozarja, da je treba zagotoviti ustrezno izvajanje ustavnega zakona za narodne manjšine, zlasti v zvezi z dvojezičnim poukom v šolah in dvojezičnostjo v javni upravi ter načrtovanimi zagotovili za ustrezno zastopanost manjšin med zaposlenimi v sodstvu in javni upravi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v okviru instrumenta za predpristopno pomoč dovolj pozornosti nameni izvajanju določb ustavnega zakona za narodne manjšine;

15.   meni, da so mednarodni ukrepi za krepitev zaupanja bistven element pri zagotavljanju stabilnosti države in balkanskega območja v njeni soseščini;

16.   meni, da bi moral izobraževalni sistem na Hrvaškem ob tem, da ohranja in krepi kulturne in družbene tradicije vsake narodnostne skupnosti, hkrati odločno spodbujati večje vključevanje in povezovanje v hrvaški družbi;

17.   poziva k trajnostnem ponovnem vključevanju vojnih beguncev in pri tem poudarja, da je treba zanje razviti in pravočasno izvesti ukrepe v zvezi s stanovanji in zaposlitvijo ter socialne ukrepe, ki bodo dorasli izzivu;

18.   z zadovoljstvom ugotavlja trajnostnoo rast hrvaškega gospodarstva; izraža upanje, da bo ta rast pomenila več možnosti za zaposlitev; izreka pohvalo za delo, ki je bilo opravljeno s pomočjo projekta Hitrorez pri zmanjševanju upravne obremenitve podjetij, in pričakuje podobne rezultate v drugih sektorjih;

19.   pozdravlja reforme, sprejete na področju varovanja okolja; poziva vlado, naj razmisli o ukrepih in politikah za obravnavo škodljivih posledic podnebnih sprememb v skladu s cilji EU; poziva k vzpostavitvi celovitejšega medsektorskega dialoga, da se zagotovi okoljsko trajnostni razvoj;

20.   poziva hrvaške oblasti, naj ponovno ocenijo učinkovitost sedanjega sistema ukrepov varovanja okolja, vključno z razvojem obalnih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode, ločenim zbiranjem odpadkov, sistemov za izrabo odpadne toplote in odpravo nezakonitih odlagališč smeti, ter naj okrepijo usklajevanje med vsemi odgovornimi organi; poziva v tem okviru tudi h kampanji ozaveščanja, katere namen bi bil povečati skrb ljudi za okolje;

21.   pozdravlja predpristopni gospodarski program Hrvaške in ugotavlja, da je ta predvidel v marcu 2008 sprejetje že dolgo pričakovanega nacionalnega programa za prestrukturiranje ladjedelniške industrije; opozarja hrvaške oblasti, da napredek na tem področju ni le eden od pogojev, ki jih postavlja Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ampak je ključnega pomena za pristopna pogajanja; poziva Komisijo, naj prek IPP olajša izvajanje programa za prestrukturiranje;

22.   vztraja, da bi bilo treba novo zakonodajo hitro izvajati, saj je s tem zagotovljeno zanesljivo merilo za ocenjevanje pripravljenosti države na članstvo, in sicer pripravljenosti, ki temelji na dejstvih, ne le na sprejeti zakonodaji, zlasti glede reforme pravosodja, boja proti korupciji in gospodarskih reform;

23.   poziva hrvaško vlado, naj zagotovi, da se javni razpisi objavljajo v skladu z zakonodajo Skupnosti;

24.   se je z zaskrbljenostjo seznanil z nedavnimi kritikami Komisije v zvezi z načinom, kako hrvaške oblasti upravljajo sredstva EU, in jih poziva, naj s pomočjo Komisije ugotovljene pomanjkljivosti pri upravljanju obravnavajo kot prednostno zadevo, in s tem omogočijo odpravo začasne prekinitve sklepanja pogodb v okviru programa PHARE 2006 (s finančnimi sredstvi v skupni višini 68,5 milijonov EUR) ter obnovitev prvotne dodelitve za finančno leto 2008 v okviru komponente 1 IPP, potem ko je bila ta zmanjšana za 5 milijonov EUR;

25.   glede še nerešenih dvostranskih vprašanj opozarja vse vpletene strani na načelo "pacta sunt servanda";

26.   pozdravlja sklep hrvaškega parlamenta z dne 13. marca 2008, da se zaščitna ekološko-ribolovna cona ne uporablja za države članice EU, dokler ni dosežen skupni sporazum v duhu EU; je prepričan, da je s tem, ko je bilo to vprašanje končno rešeno, mogoče hitro sprejeti odločitve o odprtju novih poglavij;

27.   pozdravlja pripravljenost, ki jo je Hrvaška izkazala pri reševanju njenih odprtih vprašanj glede meje s Črno goro, kar dokazuje sporazum, ki sta ga predsednika vlad dosegla 12. marca 2008; poleg tega pozdravlja neformalni načelni sporazum o vprašanju arbitraže, ki sta ga dosegla predsednika hrvaške in slovenske vlade, in obe strani poziva, naj uresničujeta ta sporazum ter podpreta rezultat arbitraže z jasno odločitvijo parlamentov obeh držav;

28.   opozarja, da je zlasti reševanje vprašanj, povezanih z mejami, v partnerstvu za pristop Hrvaške opredeljeno kot njena prednostna naloga; v zvezi s tem izraža še vedno prisotno zaskrbljenost glede začetka gradnje pelješkega mostu oktobra 2007, kljub nasprotovanju, ki ga je izrazila Bosna in Hercegovina zaradi nejasnih meja na morju; ugotavlja, da so gradbena dela na tem projektu trenutno ustavljena, in poziva, naj se s pogajanji doseže rešitev te sporne zadeve med obema državama;

29.   pozdravlja Hrvaški za nepretrgan napredek, ki ga dosega na področju regionalnega sodelovanja, in jo hkrati poziva, naj nadaljuje po tej poti na področju dobrososedskih odnosov, saj sta obe področji bistveni za evropsko povezovanje;

30.   poziva Hrvaško, naj ohrani svoj konstruktiven odnos in naj ima tudi v prihodnje pozitivno vlogo v regiji, ter s tem podpre in spodbudi okrepitev Bosne in Hercegovine;

31.   soglaša z mnenjem Komisije, da bi bilo v vsakem primeru mogoče ob okrepljenih prizadevanjih Hrvaške in stalni podpori institucij EU pristopna pogajanja zaključiti v letu 2009;

32.   v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja in poveča sredstva, dodeljena za pripravo, obdelavo in dokončanje pogajalskih gradiv, da bi se lahko EU hitro in učinkovito odzivala na napredek, ki ga Hrvaška dosega pri izpolnjevanju ustreznih meril za odpiranje in zapiranje pogajanj;

33.   poziva hrvaške oblasti, naj v proces pristopanja k EU vključijo skupine iz civilne družbe (nevladne organizacije, akademsko skupnost, sindikate);

34.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Hrvaški.

(1) UL C 74 E 20.3.2008, str. 675.