Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2211(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0075/2008

Predložena besedila :

A6-0075/2008

Razprave :

PV 09/04/2008 - 26
CRE 09/04/2008 - 26

Glasovanja :

PV 10/04/2008 - 11.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0124

Sprejeta besedila
PDF 269kWORD 109k
Četrtek, 10. april 2008 - Bruselj
Evropska kulturna agenda v času globalizacije
P6_TA(2008)0124A6-0075/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2008 o evropski kulturni agendi v času globalizacije (2007/2211(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 151 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Sklep št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Kultura (2007–2013)(1),

–   ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (Konvencija Unesca o varovanju kulturne raznolikosti) 20. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju Sklep Sveta 2006/515/ES z dne 18. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov(2),

–   ob upoštevanju zaključkov seje Sveta "Izobraževanje, mladina in kultura" 24. in 25. maja 2007 o prispevku kulturnega in ustvarjalnega sektorja k doseganju lizbonskih ciljev (9021/2007),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropa v svetu – nekaj praktičnih predlogov za večjo usklajenost, učinkovitost in preglednost" (KOM(2006)0278),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 10. maja 2007 o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije (KOM(2007)0242) ter delovnega dokumenta služb Komisije, pripravljenega z njim (SEK(2007)0570),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 16. novembra 2007 o Evropski agendi za kulturo(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2001 o kulturnem sodelovanju v Evropski uniji(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2003 o kulturni industriji(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o priporočilu Komisije 2005/737/ES z dne 18. oktobra 2005 kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve(6),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za regionalni razvoj (A6-0075/2008),

A.   ker je Evropska unija, ne da bi s tem zanikala čim večje in zelo zaželeno odpiranje proti ostalim kulturam, posebej dolžna gojiti kulturno bogastvo Evrope, evropska kulturna dediščina mora biti ohranjena v vseh njenih razsežnostih in treba jo je na vse možne načine širiti in deliti, tako znotraj kot zunaj Unije,

B.   ker sta umetnost in kultura načina doseganja boljšega izražanja in samozavedanja v osebnem in socialnem razvoju, posameznikom in skupnostim pa omogočata stik z dediščino in spominom ter abstraktno udejanjenje svoje individualne in kolektivne prihodnosti,

C.   ker umetnost in kultura odpirata nove oblike dialoga, ustvarjata prostor za kulturno razumevanje ter posameznikom in skupinam omogočata preseganje svoje identitete,

D.   ker umetnost in kultura kot področje izmenjav, razprav in ustvarjanja ter pri porajanju idej spodbujata državljansko udejstvovanje in sodelovanje,

E.   ker je evropska kulturna dediščina s svojo raznolikostjo izrazov in združitvijo temeljnih virov, npr. grške, romanske in judovsko-krščanske antike, Evropo zgodovinsko uvrstila pred vse celine ter se je izkazala za neprimerljivo gonilno silo razvoja in napredka, razširila se je v različne smeri in še danes ostaja bistvena referenčna točka humanizma, duhovnega plemenitenja in poživitve, strpnosti in državljanstva,

F.   ker evropsko kulturno bogastvo v vedno bolj globaliziranem svetu predstavlja jedro, katerega specifične in edinstvene lastnosti so resnična dodana evropska vrednost ter katerega identifikacijska vloga je za Evropo in Unijo bistvena pri razumevanju sveta, zagotavljanju kohezije, izražanju drugačnosti in uveljavitvi naproti drugim narodom,

G.   ker sta prilagodljivost in mobilnost vrojeni značilnosti izvajanja umetniških poklicev,

H.   ker umetniško ustvarjanje združuje evropske in druge umetnike, njihovo mobilnost pa ovirajo nacionalne politike, ki za gibanje ljudi v Evropski uniji predpisujejo vizume,

I.   ker morajo posebni načini izražanja vplivov evropske kulturne dediščine v zgodovini na drugih celinah voditi k posebnim ukrepom, s katerimi se bodo poudarili dejavniki oblikovanja civilizacije, vzajemnega razumevanja in plodnega pristopa med narodi, ki se s temi načini izražanja predstavljajo,

J.   ker imajo lokalni in regionalni organi še zlasti pomembno vlogo pri kulturnem razvoju in utrditvi, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine in spodbujanjem umetniške inovativnosti na njihovem območju, kar je treba ustrezno upoštevati pri reorganizaciji evropske agende za kulturo v luči globalizacije,

K.   ker so neevropski priseljenci, turisti in drugi obiskovalci dolžni spoštovati evropsko kulturno dediščino, ki ima v državah članicah privilegiran status,

L.   ker je vloga evropskih ustvarjalcev, umetnikov in kulturne industrije odločilna za oblikovanje evropske kulturne identitete, skupne vrednote in nenehen razvoj evropskega državljanstva, ki presega meje nacionalnih držav in tudi priznava kulturno raznolikost na evropski, nacionalni, regionalni in jezikovni ravni,

M.   ker pa evropski ustvarjalci, umetniki in kulturna industrija dejansko vplivajo tudi na gospodarske prihodke, vire bogastva in ustvarjanje delovnih mest v EU,

N.   ker kulturni dosežki zaradi tehnološkega napredka vedno pogosteje nastajajo, se razširjajo in sprejemajo tudi v digitalni obliki, politika pa mora ta razvoj upoštevati,

O.   ker deluje evropska kulturna industrija v zaščitenem prostoru glede trgovinskih pravil, zato ustrezno odraža evropsko stališče, da se kulturni izdelki ter storitve razlikujejo od drugih vrst dobrin in storitev, zato so zanje potrebna posebna pravila,

P.   ker se povečuje izmenjava večjega gospodarskega pomena med najpomembnejšimi muzeji in kulturnimi ustanovami Evropske unije ter sorodnimi ustanovami drugje po svetu, kar predstavlja vir prihodkov, pomembnejši od prihodkov iz turizma,

Q.   ker je treba zgodovinsko, kulturno in arheološko dediščino držav članic EU kar najbolj zaščititi pred nevarnostjo nezakonitega izvoza in na splošno nezakonite trgovine, kot izhaja iz Konvencije z dne 14. novembra 1970 o ukrepih za prepoved in preprečitev uvoza, izvoza in prenosa nezakonitega posedovanja kulturnih izdelkov, in drugih ustreznih mednarodnih ukrepov,

R.   ker mora biti Evropska unija solidarna pri varovanju kulturne dediščine tretjih držav, zlasti tistih, ki so najšibkejše na kulturnem področju, in dejavno preprečevati nezakoniti uvoz kulturnih del, ki so v državi izvora zaščitena,

S.   ker je trgovinska bilanca EU na področju kulturnih dobrin in storitev negativna,

T.   ker sta gospodarska globalizacija ter razraščanje globalne kulturne industrije izziv za jezikovno in kulturno raznolikost, ki sta sami po sebi vrednoti, zaradi česar je pomembno najti skupni evropski pristop k tem izzivom,

U.   ker so turistična industrija in sorodne storitve ene od stičnih točk mednarodne trgovine in kulture, ki so v odnosih med EU in tretjimi državami lahko najboljši način za izboljšanje profila evropskih kulturnih destinacij, hkrati pa bi koristile trgovini in zagotovili socialno, kulturno in okoljsko trajnost,

V.   ker tako rekoč ni zanesljivih in smiselnih statističnih podatkov o mednarodni trgovini s kulturnimi dobrinami in storitvami,

W.   ker je digitalne tehnologije treba obravnavati kot izvirno priložnost za razširjanje kulturnih dobrin in storitev po vsem svetu, kar lahko izboljša kulturno razumevanje, pod pogojem, da je dostop prost in pravičen in da se spoštujejo kulturne in jezikovne razlike,

X.   ker se nove medijske tehnologije, vključno s spletnimi portali in storitvami z odprto kodo, ter njihovim razvojem, polnijo z vedno več vsebine, da bodo lahko konkurenčne,

Y.   ker tak razvoj dogodkov zahteva nov način razmišljanja o upravljanju in urejanju vprašanj glede varstva pravic intelektualne lastnine, piratstva in nepooblaščene digitalizacije, pri tem pa je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje s pravičnim dostopom do kulturnih dobrin in storitev ter z novimi oblikami umetniškega in intelektualnega ustvarjanja,

Z.   ker ponarejanje in piratstvo kulturnih dobrin povzročata izgubo delovnih mest v EU ter spodkopavata konkurenčnost kulturne industrije in kakovost izdelkov, kar zlasti prizadene države članice, katerih osnovni prihodek izhaja iz ustvarjanja kulturnih dobrin in njihove uporabe v ekonomske namene,

AA.   ker je bilo Komisiji podeljeno končno pooblastilo, da ščiti intelektualno lastnino vseh panog evropske industrije na vseh mednarodnih forumih, pa tudi pri stikih s tistimi trgovskimi partnerji, ki na tem področju nimajo ustrezne zakonodaje,

AB.   ker je kultura posebej vključena v sporazume EU o svobodni trgovini in druge trgovinske instrumente,

AC.   ker sta kultura in jezik gonilni sili regionalnega razvoja in zelo pomagata privabljati naložbe, še zlasti v manj razvitih regijah, ki imajo malo naravnih virov ali turističnih znamenitosti, ter ker imajo umetniki in kulturne ustanove odločilno vlogo pri oblikovanju identitete regij in povečujejo njihovo privlačnost v procesu evropskih integracij,

AD.   ker je kultura kot sektor, ki omogoča zaposlovanje in spodbuja gospodarsko rast, še zlasti pomembna za razvoj mest (predvsem majhnih in srednje velikih) in podeželskih območij, in ker je v družbeni sferi v regijah in lokalnih skupnostih kulturna identiteta pomemben dejavnik povezovanja in večje socialne kohezije,

AE.  AE ker se lahko v kohezijski politiki in politiki za razvoj podeželja nameni podpora za obnovo kulturne dediščine in spodbujanje umetniških poklicev, da bi se povečala privlačnost regije,

AF.   ker bi morali mala in srednje velika podjetja in zasebni kapital imeti pomembno vlogo v kulturnem sektorju in bi jih bilo treba vključiti v izvajanje projektov in ukrepov na tem področju, zlasti v obliki javno-zasebnih partnerstev,

1.   pozdravlja sporočilo Komisije o evropski agendi za kulturo in podpira v njem zastavljene cilje; ugotavlja, da je ob različnih priložnostih poudaril bistveno in oblikovalno vlogo kulture pri izvajanju lizbonske strategije ter oblikovanju novega stebra globalnega upravljanja in trajnostnega razvoja;

2.   pozdravlja tudi dejstvo, da je Svet pozitivno sprejel zgoraj navedeno sporočilo Komisije, kakor je razvidno iz njegove zgoraj navedene resolucije z dne 16. novembra 2007;

3.   poudarja, da imajo lokalni, regionalni in nacionalni organi ključno vlogo pri razvoju in spodbujanju kulture, zlasti s ščitenjem kulturne dediščine in spodbujanjem umetniške inovativnosti in industrije ustvarjanja;

4.   pozdravlja dejstvo, da se Komisija posveti mobilnosti umetnikov in zaposlenih v kulturnem sektorju;

5.   opozarja, da je treba spodbujati uveljavljanje in mobilnost mladih evropskih umetnikov;

6.   obžaluje, da v evropski agendi za kulturo v globaliziranem svetu niso omenjena številna partnerstva med mesti, lokalnimi organi in regijami;

7.   poudarja dejstvo, da ima kulturni sektor pomembno vlogo pri doseganju ciljev obnovljene lizbonske strategije in želi opozoriti na pomen kulture pri ustvarjanju kakovostnega in dinamičnega življenjskega okolja, zlasti preko izrednih priložnosti, ki jih kulturni turizem prinaša za razvoj številnih regij;

8.   poudarja, da se mora v skladu s členom 151 Pogodbe delovanje v kulturnem sektorju, ki mora spoštovati kulturno raznolikost in nacionalne identitete, vzpostaviti v obliki politike sodelovanja in sporazumov o partnerstvu med državami članicami; opozarja tudi, da imajo regije v Evropski uniji pomembnega vlogo foruma za kulturno sodelovanje;

9.   je zaskrbljen, da v sporočilu ni razrešena trenutna problematika nerazumevanja kulture z vidika sodobne in tradicionalne umetnosti, evropske dediščine in na dobičku temelječih sektorjev industrije ustvarjanja; poleg tega cilji, zastavljeni v agendi, na splošno predstavljajo pomembno socialno, ekonomsko, politično in na splošno "instrumentalno" vrednost kulture, ne vključuje pa vprašanja kulture kot vrednote same po sebi;

10.   je zaskrbljen, ker se v razpravi o medkulturnem in kulturnem dialogu in razpravah o pomenu kulture pogosto navaja, da kultura ljudi združuje, ne pa tudi, da presega razlike; pri tem lahko navedemo Jeana Monneta: "Evropejci bodo postali tisti mladi, ki vedo, kaj je pri kulturnih razlikah čudovitega in koristnega, ne da bi pri tem na svoje dežele gledali z manj ljubezni in ponosa";

11.   da bi se člen 151(4) Pogodbe v celoti in dosledno izvajal, se mu zdi potrebno upoštevati specifičnost kulturnega sektorja, zlasti njegovo sposobnost ustvarjanja in inovativnosti ter njegov družbeni pomen kot kulturne in ekonomske dobrine, da bi lahko kultura dobila pravi pomen v lizbonski strategiji;

12.   meni, da je cilj Komisije še bolj razviti dialog s civilno družbo v kulturnem sektorju ključen za razvoj skladne evropske agende za kulturo ter da lahko evropske politike le prek strukturiranega dialoga resnično odsevajo realnost in zahteve evropskih umetnikov in kulturnih akterjev;

13.   poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za zaščito sistemov upravljanja digitalnih pravic, ki v enaki meri upoštevajo zahteve notranjega trga EU in Konvencije Unesca o varovanju kulturne raznolikosti;

14.   poudarja, da mora biti kulturno in umetniško ustvarjanje zagotovljeno trajnostno, za kar so potrebne varne socialne razmere umetnikov, vključno s primernim pravnim okvirom na področju davčne, delovne, socialne zakonodaje in avtorskih pravic;

15.   poziva Komisijo in države članice, naj oživijo Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti in v svoji notranji in zunanji politiki v celoti upoštevajo njena temeljna načela;

16.  Komisijo želi spomniti, da je Skupnost dolžna izvajati Konvencijo Unesca o varovanju kulturne raznolikosti znotraj svojih pristojnosti na področjih politik, ki jih Konvencija pokriva, namreč "pri skupni trgovinski politiki, politiki razvojnega sodelovanja, pri gospodarskem, finančnem in tehničnem sodelovanju s tretjimi državami, prostem pretoku blaga, ljudi, storitev in kapitala, konkurenčni politiki in politiki notranjega trga, vključno s področjem intelektualne lastnine"(7);

17.   ocenjuje, da trenutno razpoložljivi programi v kulturnem sektorju ne ustrezajo popolnoma razmeram, izhajajočim iz skupne kulturne dediščine Evropejcev, ter zato poziva Komisijo, naj predlaga oblikovanje specifičnih programov; ki bodo spodbujali umetniško ustvarjanje ter obsežnejše in globlje omogočili vzdrževanje stika z dobrinami in vrednotami, ki so del evropske kulturne dediščine, tako materialnimi kot duhovnimi, ter ki bodo pospešili njihovo interakcijo v humanističnem razumevanju identitet in razlik, pa tudi v zdajšnji kulturni produkciji, hkrati pa bodo omogočili njihovo koriščenje in delitev z drugimi;

18.   poudarja, da so programi v kulturnem sektorju pozitivni z vidika kohezije, dejanske konvergence, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja, inovacij, zaposlovanja in konkurence;

19.   opozarja, da ima EU bistveno vlogo pri sprejemanju praktičnih ukrepov, ki resnično vodijo k mobilnosti evropskih in drugih umetnikov;

20.   poziva k uvedbi posebnih vizumov za umetnike, ki jim bodo omogočili, da takoj sprejmejo ponudbe kratkotrajnih zaposlitev;

21.   ponovno poudarja strateški pomen privlačnosti kulturnega projekta EU, t.j. projekta evropske prestolnice kulture, ki s pridobljeno evropsko dodano vrednostjo daje pomemben zagon socialnemu in gospodarskemu razvoju mest in regij;

22.   poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost močnemu in učinkovitemu sodelovanju med evropskimi prestolnicami kulture v obdobju 2007–2011 in projektom mreže kulturnih mest 2010, ki bo združil več kot 20 mest iz Madžarske, Nemčije in Turčije, ki bodo sodelovala pri pripravi lastnih evropskih kulturnih ciljev, se skupaj s kulturnimi prestolnicami pripravljala na leto 2010 in na skupno sočasno predstavitev projektov na različnih lokacijah;

23.   vztraja pri tem, da sta mobilnosti in prilagodljivost edini način zagotavljanja preživetja umetniške dejavnosti v posameznih državah članicah in spodbujanja evropske kulturne identitete;

24.  Svetu in Komisiji priporoča, da oblikujeta program, ki bo poudaril ugled klasične evropske dediščine in zgodovinskih prispevkov nacionalnih kultur prek stoletij in v vseh njihovih razsežnostih, ob izvajanju okvirnega programa Kultura 2001–2013, kot način njegovega dopolnjevanja in ob hkratnem omogočanju izpolnjevanja potreb kulturnega sektorja v prihodnosti;

25.   poziva Komisijo, naj okrepi politike pomoči za literarno prevajanje, predvidene v programu Kultura 2007–2013;

26.   poziva Komisijo, naj oblikuje program za poudarjanje vrednosti evropskih jezikov po celem svetu ter njihove vloge pri kulturnem ustvarjanju na drugih celinah, tako da na področjih zunanje politike izven Evrope olajša vzajemno poznavanje in razumevanje ter kulturne izmenjave, ki se sprožajo in vzdržujejo s temi jeziki;

27.   poziva Komisijo, naj okrepi in spodbuja mednarodne kulturne izmenjave in pridobivanje medkulturnega znanja in spretnosti ter večjezičnosti med državljani Evropske unije;

28.   poudarja, da bi morala Evropska unija v luči razglasitve leta 2008 za evropsko leto medkulturnega dialoga prenesti vrednote medkulturnega dialoga v prakso in se odpreti za druge kulture, pa tudi spodbujati in razvijati priložnosti za sodelovanje s tem, da tretjim državam predlaga zanimiv razpon kulturnih programov, zlasti državam, ki so del evropske sosedske politike, za katere bi bilo sodelovanje v skupnih kulturnih programih izredno vzpodbudno;

29.   predlaga, da si Parlament, Svet, Komisija in države članice prizadevajo za ustvarjanje resnično ugodnih pogojev za kulturo in kulturno ustvarjanje na vseh ravneh življenja Unije, še zlasti kar zadeva družino, šolanje, vseživljenjsko učenje, družbeno komuniciranje in svet digitalnih tehnologij;

30.   vztraja pri tem, da se mora posebne kulturne projekte še naprej spodbujati na evropski ravni, kot to velja za primer evropske digitalne knjižnice; poziva, naj se ta knjižnica vzpostavi hitreje;

31.   podpira številne dogovore o kulturnem partnerstvu med mesti, občinami in regijami, ki so zelo pomembni za družbeni razvoj regij in spodbujanje kulturnih inovacij; poziva Komisijo in države članice, naj nudijo vse oblike pomoči za lokalne, regionalne in medregionalne pobude, kar je ključni dejavnik procesa regionalnega in evropskega združevanja napram globalnim izzivom;

32.   poudarja pomen poučevanja umetnosti in filologije za mlade, izoblikovanje njihove osebnosti, odkrivanje poklicne poti in polno razumevanje in polno spoštovanje kulturnih dobrin in vrednot;

33.   poudarja, da morajo učni načrti v šolah vseh držav članic vključevati program poučevanja skupne zgodovine Evropske unije, da bi v kontekstu globalizacije spodbujali evropsko identiteto in kulturo;

34.   želi spomniti na pomen graditve inovativnih mostov med kulturo, raziskovanjem, znanostjo in tehnologijo, tako v šolstvu kot družbi na sploh, in na potrebo po programih, ki bi pokrivali te vidike;

35.   poziva Komisijo, naj pripravi primeren instrument za prepoznavanje sektorjev evropske kulturne industrije, ki so v krizi, tako da nameni posebno pozornost založniškemu trgu, ki se je razvil v takšni smeri, da ogroža kakovostno literarno produkcijo na račun prodajnih uspešnic, ter področju glasbenega ustvarjanja, na katerem sta kakovost in raznolikost ogroženi zaradi vsesplošnega širjenja digitalnih tehnologij, procesa koncentracije upravljanja s kolektivnimi pravicami in piratstva;

36.   poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo potrebna sredstva za krepitev in ščitenje pravic literarne in umetniške lastnine, zlasti v digitalnem okolju;

37.   meni, da je treba postaviti nosilce resnične evropske kulturne diplomacije ter vztraja pri tem, da države članice in institucije Skupnosti okrepijo kulturni del njihovih diplomatskih predstavništev in sprejmejo strukturirane in redne pobude na področju evropske kulture;

38.   poziva države članice in institucije Skupnosti, naj spodbujajo pobude za razvoj kulturnega turizma;

39.  Svetu in Komisiji priporoča, da sestavita in širita seznam "evropskih kulturnih romarskih središč" v vseh državah članicah in preko tega spodbudita razvoj pobud in posebnih prireditev, ki bi se redno odvijale v teh kulturnih žariščih;

40.   meni, da bi bilo treba vzpostaviti oznako evropske kulturne dediščine z namenom poudarjanja evropske razsežnosti kulturnih dobrin, spomenikov in spominskih obeležij, ki vsi pričajo o evropski zgodovini in dediščini;

41.  Svetu in Komisiji priporoča, da podpreta in spodbujata program evropskih kulturnih poti, ki ga je oblikoval in leta 1987 pričel izvajati Svet Evrope, saj so te poti zgled mrež, ki zajemajo regije in lokalne skupnosti, ter pričajo o evropski dediščini in skupni zgodovini;

42.  Svetu in Komisiji predlaga, da ustanovita funkciji "evropskega kulturnega mecenata" in "evropskega kulturnega mecena" z namenom vzpostavljanja učinkovitih partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem v okviru ciljev ukrepov, ki jih načrtuje Komisija;

43.   predlaga tudi pričetek rednega podeljevanja evropske nagrade izjemnega prestiža za vsa področja kulturnega ustvarjanja;

44.   predlaga, da se okrepi vidnost obstoječih nagrad in oceni njihov vpliv;

45.   predlaga, da ob bližajoči se 200. obletnici rojstva Frederica Chopina, sijajnega skladatelja, ki je nedvomno prispeval k svetovni kulturi, leto 2010 razglasi za evropsko leto Frederica Chopina;

46.   predlaga, da se leto 2011 razglasi za evropsko leto grških in romanskih klasikov, da bi narode Unije spomnili na bistveni vidik kulturne dediščine, ki mu danes grozi pozaba;

47.  Komisiji priporoča, da ob sodelovanju z državami članicami v interesu širjenja evropskih kulturnih vrednot in kot dokaz svoje zavezanosti kulturi prične redno organizirati in podpirati evropsko leto obeležite izjemne evropske osebnosti, umetniškega delovanja ali kulturnega dogodka;

48.   predlaga, da se izboljša podpiranje teh ukrepov, dostop do njih in njihovo oglaševanje;

49.  Svet opozarja na obveznost, nujnost in neizbežnost revizije proračunskih sredstev, namenjenih ukrepom, ki so načrtovani v omenjenem sporočilu Komisije, ter ki so že dodeljena;

50.   poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo pravila o trgovinskih odnosih na dvostranski in večstranski ravni pregledna, pravična, odprta in naklonjena dostopnosti trgov; dalje vztraja, da morajo ta pravila omogočiti evropski kulturni industriji razvijanje njenega potenciala, zlasti v avdiovizualni, glasbeni in založniški panogi;

51.   poziva Komisijo, naj pregleda mehanizme carinskega nadzora in izmenjavo informacij z državami članicami, da bi zagotovili kar največjo učinkovitost pri boju proti nezakonitemu izvozu in uvozu umetniških del in drugih zaščitenih kulturnih izdelkov;

52.   poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo sprožila temeljit pregled varstva pravic intelektualne lastnine, da bi bolje uravnotežili nasprotujoče si cilje zaščititi imetnike pravic in omogočiti prost in pravičen dostop do kulturnih izdelkov in storitev v skladu s pravnim redom EU, pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO) in dvostranskimi sporazumi EU, da bi izkoreninila glavne vzroke za ponarejanje in piratstvo;

53.   poziva Komisijo, naj uporabi svoja pooblastila in zagotovi, da bodo vsi trgovinski partnerji izpolnjevali obveznosti sporazumov v okviru STO ter mednarodnega trgovinskega prava, vključno z možno uporabo instrumentov za reševanje sporov, ki so v njih predvideni;

54.   poziva Komisijo, naj razvije zanesljiv in skladen niz kazalnikov in orodij za merjenje in ocenjevanje mednarodne trgovine s kulturnimi izdelki;

55.   se zaveda, da je kulturni turizem segment kulturne industrije, ki je po vsem svetu v vzponu, zato poziva Komisijo, naj v sporazume trgovinske politike EU vključi določbe o razširjanju izdelkov kulturnega in zgodovinskega pomena in trgovini z njimi;

56.   poziva Komisijo in države članice, naj pri nadaljnji obravnavi teh trgovinskih sporazumov vedno bolj upoštevajo določbe sporazumov EU o prosti trgovini in druge trgovinske instrumente, ki so povezani s trgovino s kulturnimi dobrinami;

57.   poudarja, da je pomembno podpirati čezmejni pretok kulturnih izdelkov prek večje mobilnosti umetnikov in kulturnih delavcev; meni, da ima lahko čezmejna mobilnost evropske umetnosti in kulture vodilno vlogo pri širjenju evropskih vrednot, pa tudi ohranjanju in razvijanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga;

58.   poziva Komisijo, naj prepozna možne netarifne ovire, ki jih za nekatere evropske kulturne dobrine in storitve pri trgovanju postavljajo tretje države ter po potrebi sprejme ukrepe, da jih odpravi;

59.   v zvezi s tem poudarja, da bi morala Evropska unija podpirati in poenostaviti dostop do svojega trga kulturnih dobrin in storitev za države v razvoju ter biti zlasti pozorna na pozitiven vpliv, ki bi ga to lahko imelo na ustvarjanje delovnih mest in tehnološki razvoj njihove kulturne industrije.

60.   poziva Komisijo, naj predlaga posebne kulturne ukrepe in dogodke, s katerimi bi v državah v razvoju pospeševali evropsko kulturo, dostopnosti kulture pa naj da prednost tudi v razvojni politiki;

61.   podpira sistematično vključevanje kulturne razsežnosti in različnih vidikov kulture v vsa področja zunanje in razvojne politike, v projekte in programe, kot sredstvo za izboljšanje kakovosti diplomatskih prizadevanj Komisije ter vitalnosti in trajnosti vseh dejavnosti EU na področju sodelovanja ter povečanje ukrepov za osveščanje javnosti o pomembnosti kulturnega vidika razvojnih dejavnosti;

62.   pozdravlja vzpostavitev posebnih programov za sodelovanje na področju kulture, kakršen je kulturni sklad za Indijo, z nekaterimi partnerskimi državami v evropski sosedski politiki, Aziji in drugod;

63.   pozdravlja predlog Komisije o ustanovitvi kulturnega sklada EU-AKP kot skupnega prispevka EU za podporo širjenju in proizvajanju kulturnih dobrin držav AKP in ugotavlja, da bodo začetna sredstva zagotovljena iz desetega evropskega razvojnega sklada, kar bodo države članice dopolnile s svojimi prispevki;

64.   poziva Komisijo, naj se zavzema za skladnost z mednarodnimi sporazumi in drugimi pravnimi instrumenti v zvezi s kulturnimi pravicami, da se zagotovi kulturna svoboda ter zaščita kulturne raznolikosti in njenih različnih oblik izražanja pred načrti za liberalizacijo trga, ki v državah v razvoju to kulturno raznolikost ogrožajo;

65.   poziva Komisijo, naj spodbuja kulturno izmenjavo med EU in tretjimi državami in regijami;

66.   poziva Komisijo, naj spodbuja vključitev kulturne politike v politiko razvojnega sodelovanja, zlasti kar zadeva socialno in gospodarsko politiko;

67.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v vseh njenih programih in projektih sodelovanja poleg boja proti revščini in zmanjševanja socialne izključenosti upoštevana lokalna kultura ter da bodo prispevali k dostopnosti kulture in sredstev za kulturno izražanje; poudarja, kako pomembno je izobraževanje, vključno s podporo vključevanju kulture v učne načrte držav v razvoju na vseh ravneh;

68.   opozarja Komisijo, da je razvoj kulturne dediščine neločljivo povezan z njeno javno uporabo in uživanjem ter bi jo bilo treba zaradi njene minljivosti upravljati trajnostno; meni, da mora biti upravljanje kulturne dediščine ekonomsko učinkovito ter da mora prispevati k izboljšanju socialnih in gospodarskih življenjskih razmer;

69.   podpira dejavno vključenost EU v delo mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo, in v procesu Združenih narodov za "zavezništvo civilizacij".

70.   priznava pomen načrtov za evropsko agendo za kulturno, vendar ugotavlja, da v sporočilu Komisije ni natančnih podatkov o financiranju ali kakršnega koli stvarnega načrta za uporabo odprte metode usklajevanja; poziva Komisijo, naj te informacije čim prej priskrbi;

71.   poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo lokalni in regionalni organi pri spodbujanju in podpiranju kulture na njihovem območju, predvsem na področju kulturne dediščine, ter kot pokrovitelji umetniške inovativnosti, kot organi, odgovorni za zagotavljanje in podpiranje kulturnih prireditev in pobud ter izobraževanja in usposabljanja ter kot organizatorji festivalov in kulturnih srečanj;

72.   priporoča, da države članice lokalne in regionalne organe vključijo ne le v postopek spremljanja rezultatov, ampak tudi v izvajanje nove agende EU za kulturo, da bi kulturna politika, ki se dejansko izvaja, odražala specifična pričakovanja in potrebe regij;

73.   poudarja, da je treba spodbujati kulturno raznolikost in dati kulturi pomembno vlogo ne le v dialogu med državami, pač pa tudi med regijami po vsem svetu, in s tem spodbuditi medkulturno izmenjavo in vključiti kulturo v razvojne programe; podpira zamisel o celostnem pristopu k oblikovanju strategij za kulturo, ki vključujejo vse sektorje in dejavnike, ki neposredno ali posredno vplivajo na razvoj kulture;

74.   poudarja, da kulturni turizem spodbuja regionalno gospodarsko rast in ustvarjanje bogastva ter povečuje vrednost evropske kulturne dediščine ter da je treba v ta postopek vključiti regionalna kulturna združenja in osebe, ki so dejavne na področju umetnosti;

75.   obžaluje, da Komisija namenja premalo pozornosti pobratenju mest, občin in regij, kar je bilo dolga leta odlična podlaga za kulturno sodelovanje in izmenjavo informacij;

76.   poziva Komisijo, naj spodbuja najboljšo prakso v kulturnih dejavnostih na evropski ravni, pri tem pa poudarja, da največ zgledov dobre prakse na tem področju nastaja na regionalni ravni; predlaga organiziranje tematskih konferenc in vzpostavitev javno dostopnih zbirk podatkov v vseh uradnih jezikih Evropske unije;

77.   ob upoštevanju potekajočega evropskega leta medkulturnega dialoga poudarja vlogo, ki jo lahko imajo regije kot resnično kulturno stičišče; poziva Komisijo, naj predloži trdne predloge za dejavnosti v letu 2008 ter dejavno vključi regije v načrtovanje in izvajanje teh dejavnosti;

78.   se strinja s Komisijo, da je kulturna in jezikovna raznolikost EU njena glavna konkurenčna prednost; opozarja države članice, da je potrebna stalna podpora programom za učenje jezika ter programom za izobraževalno in kulturno izmenjavo znotraj in zunaj Evropske unije; opozarja na vlogo televizijskih programov na področju medkulturne izmenjave;

79.   poziva Komisijo, naj podpre kulturne pobude v regionalnih projektih za sodelovanje, tudi na ravni mest, zlasti majhnih in srednje velikih, med drugim v programu Interreg IV C, in naj v pobudo "Regije za gospodarsko spremembo" vključi kulturno razsežnost;

80.   poziva države članice, naj kulturo v regijah podprejo z naložbami v kulturno infrastrukturo in za to uporabijo financiranje iz strukturnih skladov ter naj s posvetovanjem s kulturnim in izobraževalnim sektorjem ter civilno družbo oblikujejo regionalne razvojne programe za kulturo;

81.   poziva Komisijo in države članice, naj postavijo enostavna, pregledna in jasna pravila za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, tako da bodo lahko postala učinkovito sredstvo za financiranje kulturnih podjetij v regijah in da bodo olajšala dejavnejšo udeležbo malih in srednje velikih podjetij;

82.   pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev kulturnega sklada EU-AKP kot prispevek EU k razširjanju kulturnih dobrin afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorskih držav in ozemelj; meni, da bi bilo treba podobno ureditev vzpostaviti predvsem za države, s katerimi EU izvaja sosedsko politiko.

83.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Unescu in Svetu Evrope.

(1) UL L 372, 27.12.2006, str.1.
(2) UL L 201, 25.7.2006, str. 15.
(3) UL C 287, 29.11.2007, str. 1.
(4) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 142.
(5) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 459.
(6) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 64.
(7) Odgovor na ustno vprašanje P-5554/07.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov