Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2261(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0149/2008

Predložena besedila :

A6-0149/2008

Razprave :

PV 08/05/2008 - 4
CRE 08/05/2008 - 4

Glasovanja :

PV 08/05/2008 - 5.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0198

Sprejeta besedila
PDF 434kWORD 177k
Četrtek, 8. maj 2008 - Bruselj
Bela knjiga o športu
P6_TA(2008)0198A6-0149/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu (2007/2261(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 6 Pogodbe EU in člena 149 Pogodbe ES, spremenjenega z Lizbonsko pogodbo, glede prispevka EU k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge,

–   ob upoštevanju Bele knjige o športu (KOM(2007)0391),

–   ob upoštevanju helsinškega poročila iz decembra 1999 in izjave iz Nice iz decembra 2000 o posebnostih športa in njegovi družbeni vlogi v Evropi,

–   ob upoštevanju pobude britanskega predsedstva o evropskemu nogometu, ki je privedla do priprave neodvisne študije o evropskem športu za leto 2006,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje ter odločb Komisije o zadevah, povezanih s športom,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1), ki prepoveduje vse oblike rasne diskriminacije na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne zaščite, zdravstvenega varstva ter dostopa do dobrin in storitev,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. junija 1997 o vlogi Evropske unije na področju športa(3) in z dne 5. junija 2003 o ženskah in športu(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v športu(7),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 14. marca 2006 o boju proti rasizmu v športu(8),

–   ob upoštevanju svetovnega protidopinškega kodeksa iz leta 2003 in njegove revizije leta 2007,

–   ob upoštevanju poročila in sklepov prve evropske konference o upravljanju na športnem področju z naslovom "Pravila igre" (Bruselj, 26. in 27. februar 2001),

–   ob upoštevanju Memoranduma o soglasju, ki sta ga leta 2006 podpisali Komisija in FIFA, da bi nogomet v afriških, karibskih in pacifiških državah postal dejavnik razvoja,

–   ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v okviru Evropskega leta izobraževanja skozi šport (2004) in Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(9),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0149/2008),

A.   ob upoštevanju povezovalne vloge športa in njegovega potencialnega prispevka k socialni koheziji in notranji regionalni koheziji,

B.   ker je evropski šport neodtujljivi del evropske identitete, kulture in državljanstva ter temelji na predanosti in navdušenju milijonov športnikov, prostovoljcev in navijačev, ki so dejavni v številnih športnih klubih in zvezah, in ker je to široko gibanje ustvarilo mnogo izjemnih športnic, športnikov in športnih ekip ter šport povzdignilo v zelo pomemben vidik naše družbe, v kateri so športne prireditve izjemno priljubljene,

C.   ker ima šport zelo pomembno vlogo v evropski družbi, nekatera področja tekmovalnega športa pa se soočajo z novimi grožnjami in izzivi, med njimi s tržnimi pritiski, izkoriščanjem mladih športnikov in športnic, dopingom, rasizmom, nasiljem, dogovorjenimi tekmami, korupcijo, goljufijami pri stavah in pranjem denarja,

D.   ker ima šport posebno družbeno vlogo kot instrument za socialno vključevanje in integracijo in ker je pomemben instrument za spodbujanje medkulturnega dialoga in pomembno prispeva k razvoju in spodbujanju pomembnih družbenih, kulturnih in izobraževalnih vrednot, kot so poštenost, strpnost in medsebojno spoštovanje, solidarnost, spoštovanje pravil, ekipni duh in samodisciplina; ker ima šport zahvaljujoč organizacijam, ki temeljijo na prostovoljni dejavnosti, posebej pomembno vlogo v evropski družbi glede zdravja, izobraževanja, socialne vključenosti in kulturnih vrednot,

E.   ker je po členu 149 Pogodbe ES, spremenjenemu z Lizbonsko pogodbo, ukrepanje EU usmerjeno v razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov in športnic, zlasti najmlajših; ker naj bi ukrepi na ravni EU dopolnjevali ukrepe drugih akterjev brez spreminjanja sedanje porazdelitve pristojnosti,

F.   ker se je treba, glede na ratifikacijo Lizbonske pogodbe in nov člen 149, dogovoriti o strateški usmerjenosti vloge športa v Evropi, pri tem pa razjasniti izvajanje prava Skupnosti na tem področju; ker je z vidika športnih organizacij obravnava posameznih primerov za upoštevanje posebnosti športa nezadovoljiva in bo še povečala sedanjo pravno negotovost, ter ker je treba povečati število s športom povezanih ukrepov na ravni EU, hkrati pa spoštovati neodvisnost, posebnost in samoregulacijo športnih organizacij,

G.   ker člen 149 Pogodbe ES, spremenjene z Lizbonsko pogodbo, poziva Skupnost, naj spodbuja pravičnost in odprtost pri športnih tekmovanjih in ker je posledica uporabe pravil o konkurenci v športu vse večji razkorak med športnimi klubi v korist bogatejših ali bolj znanih, kar ogroža pravičen potek športnih tekmovanj in je torej v nasprotju s ciljem, določenim v navedenem členu,

H.   ker je treba upoštevati neodvisnost športnih organizacij in reprezentativnih organov, tudi tistih, ki organizirajo profesionalna prvenstva, ter dejstvo, da breme organizacije v večini nosijo upravni odbori športnih organov in do neke mere države članice in socialni partnerji,

I.   ker je poklicni šport vse pomembnejši in prispeva h krepitvi vloge športa v družbi; ker konkurenčno pravo in določbe o notranjem trgu za poklicni šport veljajo v obsegu, ko ta pomeni gospodarsko dejavnost;

J.   ker šport spada na področje uporabe prava EU, zlasti kar zadeva načelo predstavniške in participativne demokracije v organih odločanja evropskih športnih institucij in člen 13 Pogodbe ES, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; ker šport zaradi svojih posebnih, bistvenih in edinstvenih značilnosti ni primerljiv z običajnimi gospodarskimi dejavnostmi;

K.   ker prostovoljne dejavnosti v športnem sektorju krepijo socialno kohezijo in vključevanje ter spodbujajo lokalno demokracijo in dejavno državljanstvo, imajo pa tudi gospodarsko vrednost, saj bi bili stroški za športne dejavnosti brez prostovoljcev veliko višji in bi izginile mnoge družbene dejavnosti, povezane s športom; ker je treba spodbujati prostovoljne športne strukture in prostovoljne storitve v športu z ukrepi, ki prostovoljcem zagotavljajo primerno varstvo ter priznavajo njihovo gospodarsko in socialno vlogo,

L.   ker pomanjkanje telesne vadbe vodi k povečanju števila primerov debelosti ter kroničnih obolenj, kot so obolenja srca in ožilja ter diabetes, to pa posledično bremeni zdravstveni proračun držav članic,

M.   ker se je število ur športne vzgoje v zadnjem desetletju zmanjšalo tako v osnovnih kot v srednjih šolah in ker so med državami članicami velike razlike glede športnih objektov in opreme; ker šport mladim ponuja velike priložnosti za sodelovanje v družbi in izražanje svojih osebnih zavez v njej ter jih lahko odvrne od prestopništva,

N.   ker doping ogroža načelo preglednega in poštenega tekmovanja, hkrati pa so športniki in športnice zaradi njega izpostavljeni neupravičenim pritiskom,

O.   ker je svetovni protidopinški kodeks iz leta 2003 uspešno postal model za usklajevanje nacionalne zakonodaje po vsem svetu; ker so prizadevanja Svetovne protidopinške agencije v glavnem usmerjena v šport na najvišji ravni,

P.   ker bi bolj usklajen pristop v boju proti dopingu, zlasti z oblikovanjem skupnih stališč v povezavi s Svetovno protidopinško agencijo, Unescom in Svetom Evrope, ter izmenjava informacij in zgledov dobre prakse med vladami, nacionalnimi protidopinškimi organizacijami in laboratoriji Uniji prinesli večje koristi,

Q.   ker kljub temu, da je bilo na področju enakosti med spoloma na evropski ravni doseženega nekaj napredka, ostajajo neenakosti med športniki in športnicami; ker morajo biti programi izobraževanja, namenjeni nadarjenim mladim športnicam in športnikom, odprti za vse, v njih pa se je treba izogibati ustvarjanju diskriminacije med evropskimi državljani in osebami s stalnim prebivališčem v EU na podlagi državljanstva ali spola,

R.   ker morajo imeti vsi državljani dostop do športa in je zato primerno preučiti posebne potrebe nekaterih skupin, na primer invalidov, priseljencev in oseb iz socialno šibkejših okolij, in ker zlasti invalidni športniki in športnice ne smejo biti diskriminirani v primerjavi z neinvalidnimi glede dostopa do športa v državah članicah,

S.   ker je šport namenjen vsem državljanom ne glede na spol, raso, starost, invalidnost, vero, nacionalnost, spolno usmerjenost in socialni ali ekonomski položaj; ker je šport lahko gonilo socialnega vključevanja in integracije in ker sta Parlament in Komisija že večkrat obsodila vse oblike nasilja, rasizma in ksenofobije,

T.   ker je nasilje na športnih prireditvah še vedno nerešena težava in se lahko pojavlja v različnih oblikah; ker velike športne prireditve med odvijanjem pritegnejo prostitucijo ter trgovino z ženskami in otroki,

U.   ker študija, ki je bila predstavljena v okviru avstrijskega predsedovanja leta 2006 kaže, da je šport leta 2004 prinesel dodano vrednost v znesku 407 milijard EUR, kar pomeni 3,7 % BDP EU, in zagotovil zaposlitev 15 milijonom ljudi ali 5,4 % delovne sile; ker torej šport prispeva k doseganju lizbonskih ciljev na področju rasti in odpiranja delovnih mest ter služi kot instrument za lokalni in regionalni razvoj in razvoj podeželja, ter ker je lahko povezan z razvojem turizma, saj spodbuja posodabljanje infrastrukture in nova partnerstva za financiranje športnih objektov in objektov za prosti čas,

V.   ker čedalje pogostejše digitalno piratstvo (in zlasti nedovoljeno neposredno in ponovno predvajanje športnih prireditev) ogroža športni sektor, čeprav se te težave ne zavedamo dobro,

W.   ker je velika večina športnih dejavnosti neprofitnih, številne pa so odvisne od finančne podpore, da se zagotovi njihova dostopnost vsem; ker je finančna podpora pomembna za množični šport in šport za vse, pod pogojem, da je zagotovljena v skladu z zakonodajo Skupnosti; ker organizirani šport v skoraj vseh državah članicah temelji na posebnih neprofitnih upravnih strukturah na osnovni ravni, ki so zelo odvisne od zavzetosti prostovoljcev, s posebnimi oblikami pravne osebe ali statusa, ki so pogoj za vrsto finančnih in davčnih ugodnosti,

X.   ker države članice niso jasno opredelile športa in se niso odločile, ali je del storitev javnega interesa, s čimer bi lahko utemeljili ugodnejše finančno obravnavanje (na primer davčne olajšave),

Y.   ker se število donacij in vladnih sredstev zmanjšuje ter ker mora večina neprofitnih športnih organizacij, da bi lahko preživele, pridobivati prihodke s kakšno gospodarsko dejavnostjo, kar jim omogoča, da učinkovito izpolnjujejo svoje socialne cilje, in zato so te organizacije podvržene pravu EU,

Z.   ker imajo športne organizacije številne vire dohodkov, kot so klubske članarine in prodaja vstopnic, oglaševanje in sponzorstvo, loterije, medijske pravice, razdelitev prihodka v okviru športnih federacij in lig, trgovanje in javna podpora, pri tem pa so prihodki, ki jih ustvarijo državne ali državno nadzorovane loterije in igre na srečo daleč najpomembnejši vir dohodka v mnogih državah članicah,

AA.   ker so za poklicni šport v Evropi pravice predvajanja postale primarni vir dohodkov, ki se med drugim tudi ponovno vložijo v usposabljanje na osnovni ravni, zmogljivosti in projekte skupnosti, športne prireditve pa so pomemben vsebinski vir za številne medijske akterje,

AB.   ker športne organizacije v Evropski uniji menijo, da je prispevek državnih loterij in državno nadzorovanih organov za prirejanje iger na srečo, ki delujejo v splošnem interesu, k financiranju ljubiteljskega športa nepogrešljiv; ker do sedaj ni bila predlagana ali resno obravnavana nobena druga trajnostna ali politično izvedljiva rešitev za nadomestitev znatnih izgub iz teh virov, do katerih bi lahko prišlo, če bi bila profitna podjetja pooblaščena za delovanje v državah članicah, v katerih so do sedaj na področju iger na srečo veljale restriktivne politike,

AC.   ker so se dejavnosti športnih stav nenadzorovano razvile (zlati čezmejne stave preko interneta), ker je bilo vse več tekem dogovorjenih in ker so bili nedavno v državah članicah objavljeni škandali, povezani s stavami, kar ogroža integriteto športa in športnih tekmovanj,

AD.   ker so gospodarske in družbene spremembe, skupne večini držav članic, kot je vse večja komercializacija, spodbujanje javne porabe in vse večje število udeležencev, ob nespremenjenem številu prostovoljnih delavcev, ustvarili nove izzive v zvezi z organizacijo športa v Evropi,

AE.   ker vloga nacionalnih ekip ni pomembna samo zaradi njihovega lastnega uveljavljanja, ampak tudi ker zagotavljajo solidarnost z množičnim športom in si zato zaslužijo podporo,

AF.   ker je razvoj resničnega evropskega trga za športnike in športnice ter povečanje njihovih plač v nekaterih poklicnih športih vodilo do povečanja dejavnosti njihovih zastopnikov in ker je zato treba v državah članicah zagotoviti posebno usposabljanje športnih menedžerjev in zastopnikov igralcev,

AG.   ker je visoka stopnja internacionalizacije sektorja privedla do čezmejne korupcije v športnem sektorju; ko upravljalni organi naletijo na čezmejne težave s korupcijo, ki zadevajo vso Evropo, morajo imeti možnost, da pozovejo Komisijo na pomoč, če in kadar jo potrebujejo,

AH.   ker se s sistemi dodeljevanja licenc, ki jih odobrijo zadevni organizatorji tekmovanj, želi zagotoviti, da vsi poklicni klubi glede finančnega upravljanja in preglednosti spoštujejo ista temeljna pravila, skladna s pravili konkurenčnosti in notranjega trga ter ne smejo preseči tega, kar je potrebno za doseganje legitimnih ciljev dobre organizacije in delovanja športa,

AI.   ker so zaradi same narave organiziranega športa, športne strukture na evropski ravni praviloma manj razvite kot športne strukture na nacionalni ali mednarodni ravni, šport na evropski ravni pa je organiziran na celinski ravni in ne na ravni Evropske unije ,

AJ.   ker Bela knjiga o športu pogosto navaja vključevanje športa v evropske programe financiranja in ker bi Unija morala pri ukrepanju upoštevati tudi razsežnost športa, zlasti zato, da bi spoštovala neodvisnost, posebnost in samoregulacijo športnih organizacij ter spodbujala šport na evropski ravni; ker je izid strukturiranega dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi zelo pomemben za razumevanje posebne narave športa,

AK.   ker se je Komisija odločila, da postavi telesno dejavnost, ki krepi zdravje, za temeljni kamen svojih s športom povezanih dejavnosti; ker je Svet Evrope dokazal, da je mogoč inovativen in učinkovit dialog s športnim gibanjem v Evropi in na svojih srečanjih združuje vladne in nevladne zainteresirane strani s področja športa,

AL.   ker bi lahko socialni dialog na evropski ravni zmanjšal zaskrbljenost delodajalcev in športnikov z vključitvijo pregleda sporazumov v zvezi z odnosi med njimi in delovnimi pogoji v sektorju,

AM.   ker lahko šport prispeva k različnim vidikom zunanjih odnosov EU v zvezi s programi zunanje pomoči, tako da prispeva k dialogu s partnerskimi državami v okviru javne diplomacije EU,

AN.   ker si morajo evropske športne organizacije, organizatorji športnih prireditev in vsi odgovorni organi zadati okoljske cilje, da bi zagotovili okoljsko trajnost svojih dejavnosti,

Organizacija športa

1.   pozdravlja objavo bele knjige o športu in upa, da bo služila športnemu svetu in Komisiji kot podlaga za ploden in trajen dialog; ceni pomembnost, ki jo je Komisija s sprejetjem te bele knjige pripisala športu;

2.   pozdravlja dejstvo, da so države članice v Lizbonski pogodbi uradno priznale šport, da bi se postavilo temelje skladne evropske politike na tem področju; ob upoštevanju posebne narave športa, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge, da bi Komisiji omogočili spodbujanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic in športnih organizacij, ne pa tudi njihovo zakonsko urejanje; ugotavlja, da današnje športne strukture v Evropi temeljijo na nacionalnem načelu;

3.   meni, da mora Komisija dopolnilne pristojnosti na področju športa iz člena 149 Pogodbe ES, spremenjenega z Lizbonsko pogodbo, izvajati ob upoštevanju načela sorazmernosti, spoštovanju neodvisnosti športnih organizacij in pristojnih upravljavskih organov, pa tudi posebnosti športa;

4.   poziva Komisijo, naj tako, da ne obravnava vsakega primera posebej, ustrezno upošteva posebnost športa in poskrbi za boljšo pravno varnost z oblikovanjem jasnih smernic za uporabo evropskega prava na področju športa v Evropi ter tako, da podpira študije in seminarje o konkretni uporabi pravnega reda Skupnosti na področju športa; poziva Komisijo, naj zagotovi jasnost, skladnost in javnost pravil EU, da bodo športne prireditve splošnega interesa lahko izpolnile svoje cilje in prispevale k bolj kakovostnemu življenju evropskih državljanov; nadalje vabi Komisijo, naj spremlja in redno revidira uporabo prava EU v skladu s Pogodbo ES, da bodo upoštevane nove danosti, s tem pa se bodo opredeljevala in reševala pereča in novonastala vprašanja;

5.   se strinja z mnenjem Komisije, da se večina izzivov lahko obravnava v okviru samoregulacije v skladu z načelom dobrega upravljanja, pod pogojem, da se upošteva pravo Skupnosti; verjame, da sta strukturirano partnerstvo in dialog med Komisijo in športnim gibanjem nujna za dobro upravljanje športa in preprečevanje pravne negotovosti ter samoregulacijo športnih organizacij; se strinja s Komisijo, da bi strukturiran dialog potekal v dveh delih: (a) letni evropski športni forum, v katerem sodelujejo vsi, ki so udeleženi v športu in (b) tematske razprave z omejenim številom udeležencev;

6.   pozdravlja sodelovanje naslednjih v predlaganem strukturiranem dialogu:

   evropske športne federacije;
   evropske meddisciplinarne športne organizacije, zlasti evropski olimpijski komiteji (EOC), evropski paraolimpijski komite (EPC), specialna olimpijada ter evropske nevladne športne organizacije;
   nacionalne športne organizacije in nacionalni olimpijski in paraolimpijski komiteji;
   drugi udeleženci v športu na evropski ravni, vključno s socialnimi partnerji;
   druge evropske in mednarodne organizacije, zlasti športne organizacije Sveta Evrope in organi Združenih narodov, kot sta Unesco in STO;

7.   meni, da športni organ lahko prosto upravlja svoj šport v primerih, ko gre za povsem športna pravila, kadar pa gre za omejitve, morajo le-te biti sorazmerne, to je upravičeno potrebne za doseganje zastavljenih športnih ciljev, v okviru pravnega reda EU;

8.   priznava vloge glavnih akterjev v profesionalnih moštvenih športih, t.j. klubov kot osnovnih enot, ki zaposlujejo igralce in zagotavljajo glavno povezavo z navijači, sindikatov poklicnih igralcev kot predstavnikov zaposlenih, lig v vlogi organizatorjev tekmovanj na nacionalni ravni ter predstavnikov delodajalcev, skupaj s klubi, in vodstvenih teles kot varuhov športa in pravil igre; pri tem vsi štirje akterji prispevajo k doseganju zdravja, integritete in solidarnosti v športu;

9.   priporoča, da bi morala biti posebna združenja za različne kategorije oseb, udeleženih v športu (igralce, vaditelje ali trenerje, sodnike itd.) ustrezno zastopana v organih odločanja mednarodnih in državnih zvez;

10.   meni, da bi se zaradi pomembnih kapitalskih tokov, povezanih s prestopi, finančne transakcije morale izvajati odprto in pregledno med vsemi zadevnimi stranmi; meni, da bi moral, glede na posamezen šport, s sistemom upravljati zadevni upravljalni organ;

11.   poudarja pomen prostovoljnega dela na področju športa, saj je pomemben dejavnik za spodbujanje in pospeševanje socialne integracije in večje osveščenosti med mladimi; poziva države članice in Komisijo, naj bolj spodbujajo prostovoljne pobude v zvezi s športom in športnimi organizacijami v okviru oblikovanja politike na nacionalni in evropski ravni;

12.   poziva države članice in športne vodstvene organe, naj dejavno spodbujajo družbeno in demokratično vlogo zvez športnih navijačev, na primer tako, da bi bile udeležene pri vodenju in upravljanju igre; je prepričan, da je pobuda Supporters Direct v tem pogledu zgled najboljše prakse, ter poziva Komisijo, države članice in športne organe, naj spodbujajo njeno razširjanje;

13.   poziva Komisijo, naj spodbuja večjo vključenost nevladnih športnih organizacij v dialogu med državami članicami in Komisijo, tako da organizira vladna srečanja z nevladnimi športnimi organizacijami, kot so ministrska srečanja, srečanja športnih direktorjev ali srečanja delovnih skupin Komisije;

14.   pozdravlja memorandum, ki sta ga podpisali Francija in Nizozemska, o Beli knjigi o športu, ter poziva Komisijo, naj pojasni posebne točke statusa športa v pravu EU, kot so sestava ekip, status zastopnikov igralcev, avdiovizualne pravice itd.;

15.   poziva Komisijo, naj pri zasledovanju novega strukturnega dialoga posebno pozornost nameni Odboru regij, pri tem pa upošteva njegov prispevek na nacionalni in lokalni ravni k nadziranju in izvajanju ukrepov, določenih v Beli knjigi o športu;

16.   poziva mednarodne, evropske in nacionalne športne organizacije naj v svojem statutu sprejmejo pravico pritožbe pri rednem sodišču, vendar se zaveda, da je načelo samoregulacije nacionalnih organov, lig in tekmovanj realnost, ki podpira in upravičuje strukture evropskega športnega modela in temeljna načela organiziranja športnih tekmovanj;

17.   spodbuja Komisijo, naj pospešuje izvajanje in krepitev samoregulatornega sistema dodeljevanja licenc na nacionalni in evropski ravni, da bi povečala dobro upravljanje in ustvarila enake pogoje za finančno preglednost in stabilnost; priporoča, da se sprejmejo ukrepi za finančno preglednost in nadzor stroškov v evropskem športu, da bi zagotovili stabilnost in enake pogoje med evropskimi tekmeci v športnem sektorju; priznava korist tega, da organizatorji nacionalnih in evropskih tekmovanj odobrijo licence poklicnim klubom, da se zagotovi, da imajo ti klubi potrebno strukturo in izpolnjujejo potrebne materialne pogoje za udeležbo na tekmovanjih;

18.   poziva nacionalne in evropske športne organizatorje športnih tekmovanj, naj zagotovijo, da njihovi postopki za dodeljevanje licenc športnim zvezam upoštevajo temeljna načela finančne preglednosti, so nediskriminatorni in skladni z osnovnimi pravili in načeli notranjega trga, da se prepreči izkrivljanje konkurence; meni, da morajo športne organizacije zagotoviti, da se zahteve glede preglednosti in dodeljevanja licenc upoštevajo ter da se njihovo neupoštevanje kaznuje;

19.   pozdravlja predlog Komisije, da se organizira konferenca z zvezo UEFA, Združenjem evropskih profesionalnih nogometnih lig (EPFL), Mednarodnim združenje poklicnih nogometašev (FIFpro), nacionalnimi združenji in nacionalnimi organi, odgovornimi za organizacijo poklicnih nogometnih prireditev, za razpravo o dogovorih glede dodeljevanja licenc in zgledov dobre prakse na tem posebnem področju; ob tem Komisijo poziva, naj na konferenco povabi tudi druga predstavniška združenja;

Doping

20.   poziva države članice, naj sprejmejo skupen zakonodajni pristop do dopinga, da bi zagotovile podobno pravno obravnavo v vseh državah članicah, in opredelijo skupna stališča s Svetovno protidopinško agencijo, Unescom in Svetom Evrope; poziva tiste države članice, ki še niso podpisale Konvencije Unesca proti dopingu v športu, naj to storijo;

21.   poziva Unijo, kot članico Svetovne protidopinške agencije, naj v boju proti dopingu najprej okrepi obstoječe mreže in šele nato sklene nova partnerstva med službami za sodni pregon, laboratoriji, ki so jih akreditirali Svetovna protidopinška agencija, Europol in Interpolom, kar bo omogočilo pravočasno in zanesljivo izmenjavo informacij o novih dopinških substancah in praksah;

22.   poziva Komisijo, naj izvaja ukrepa št. 4 in 5 akcijskega načrta "Pierre de Coubertin", da bi spodbudila razvoj partnerstev med službami države članice za sodni pregon, laboratoriji, ki sta jih za izmenjavo informacij o novih nedovoljenih snoveh in praksah hitro in v varnem okolju pooblastila Svetovna protidopinška agencija in Interpol, in naj olajša in dejavno podpira oblikovanje omrežja nacionalnih protidopinških organizacij držav članic;

23.   opozarja države članice, naj trgovino z nezakonitimi dopinškimi substancami obravnavajo enako kot trgovino z drogami in temu primerno prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj razmisli, kako izpolniti priporočila iz Bele knjige;

24.   poziva, da je treba oblikovati politiko za preprečevanje dopinga, ki vključuje izogibanje pretirano zapolnjenim urnikom, ki bremenijo športnike; poudarja, da se je treba proti nepravilnostim boriti s preverjanji, raziskavami, testiranjem in dolgoročnim spremljanjem, ki jih izvajajo neodvisni zdravniki, z izobraževanjem in hkratnim preprečevanjem in usposabljanjem; poziva poklicne klube in športne organizacije, naj se zavežejo boju proti dopingu ter z notranjim in zunanjim neodvisnim nadzorom preverjajo, ali se spoštuje;

25.   poziva k oblikovanju akcijskega načrta za boj proti dopingu v času do naslednjih olimpijskih iger, ki bodo potekale v EU (London 2012);

26.   poziva, naj se v okvirnem programu za raziskave in programu na področju javnega zdravja nameni sredstva za raziskave o dopingu;

27.   poziva države članice, naj zagotovijo celovitejše informacije in izobrazbo za mlade športne tekmovalce v zvezi z drogami za izboljšanje zmogljivosti, recepte, ki bi jih utegnili vsebovati, in njihovemu vplivu na zdravje;

Izobraževanje, mladina in zdravje

28.   poudarja vlogo športa v izobraževanju, pri učenju mladih vrednot, kot so strpnost in medsebojno spoštovanje, iskrenost in spoštovanje pravil poštene igre, in preprečevanju zdravstvenih težav, zlasti v prizadevanjih za preprečevanje debelosti;

29.   pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje športa in telesne vadbe kot pomembnega dejavnika v zvezi s standardi izobraževanja, da bi šole postale privlačnejše in da bi se izboljšali akademski standardi; podpira priporočila Komisije državam članicam, naj na nacionalni ravni razvijejo strategije, ki bodo v okviru izobraževalnih programov težile k povečanju in okrepitvi telesne dejavnosti otrok in šolarjev od zelo zgodnje mladosti dalje; poudarja pomembnost financiranja telesne dejavnosti v šolah, ki je ključna za duševni in telesni razvoj najmlajših otrok ter glavni instrument za skrb za zdravje pri mlajših in starejših otrocih;

30.   poziva države članice, naj podpirajo nadaljnje ukrepe za spodbujanje športa in telesne vadbe kot pomembnega dejavnika za dvigovanje nacionalnih standardov izobraževanja in v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo programi skupnosti v zvezi z mobilnostjo na vseh stopnjah izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

31.   priporoča, da države članice prepoznajo potrebe po usposabljanju mladih športnikov in športnic za zagotovitev t. i. dvojne poklicne poti, športne in akademske, že od začetka, da se bodo lahko poklicni športniki po koncu športne kariere znova vključili na trg dela, posebno pozornost pa namenijo izobraževanju najmlajših – za kar so potrebni strožji nadzor in redni pregledi na treningih, da se lahko zagotovi njegova kakovost – in zagotovitvi kakovostnih lokalnih centrov za usposabljanje, da se zavaruje njihove moralne, izobraževalne in poklicne interese;

32.   poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo preventivne ukrepe in zdravstvene preglede za mlade športnike ter zagotovijo spoštovanje vseh pravic iz Konvencije Združenih narodov o pravicah otroka;

33.   pozdravlja predlog Komisije v zvezi s podeljevanjem evropske nagrade šolam, ki aktivno sodelujejo pri podpiranju in spodbujanju telesne vadbe kot dela učnega načrta;

34.   se strinja s Komisijo, da so naložbe v mlade nadarjene športnike in športnice bistvene za trajnostni razvoj športa, ter meni, da je za športna gibanja pravi izziv zagotoviti usposabljanje igralcev na lokalni ravni; meni, da je lahko pravilo UEFA o domačih igralcih vzor za druge federacije, lige in klube;

35.   v zvezi s tem opozarja na nalogo Unije, ki ji je bila podeljena z Lizbonsko pogodbo, in sicer varstvo telesne in moralne integritete zlasti najmlajših športnikov in športnic;

36.   poziva Komisijo, naj prizna zakonitost ukrepov v prid najemanju igralcev, ki so opravili poklicno usposabljanje, kot je najmanjše število lokalno izšolanih igralcev, ne glede na njihovo nacionalnost, med poklicnim osebjem;

37.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju posebnosti določenega športa spodbuja ukrepe športnih organizacij za zaščito mladih športnikov in se javno zavzame za strožje izvajanje določb pravil FIFA, ki v Evropski uniji prepovedujejo prestope igralcev, mlajših od 16 let, ter naj podpre načelo, da mora biti podpis prve profesionalne pogodbe igralca povezan s klubom, v katerem se je usposobil;

38.   poziva Komisijo in države članice, naj se z doslednim izvajanjem veljavnih zakonov in predpisov borijo proti izkoriščanju deklic in dečkov v športu ter trgovini z otroki; meni, da je zaželena višja raven pravne varnosti, zlasti pri izvajanju pravila o domačih igralcih;

39.   obžaluje dejstvo, da vlade držav članic otroška igrišča prodajajo za namene razvoja; meni, da bi bilo treba države članice spodbujati, da bi otrokom zagotovile zadostne zmogljivosti za ukvarjanje s športom in telesno dejavnostjo v šoli; poziva, da države članice mlajšim od 14 let poenostavijo dostop do vseh nacionalnih in mednarodnih tekmovanj;

40.   glede na potrebo po sprejetju horizontalnega pristopa k vprašanjem o varstvu okolja in zdravja Komisiji priporoča, da med evropskimi športnimi prireditvami spodbuja varstvo okolja in zdravja; je zadovoljen z odločitvijo Komisije, da v svojem političnem dialogu z državami članicami in drugimi zadevnimi stranmi spodbuja okolju prijazna javna naročila;

41.   priznava pomen športa za varovanje zdravja in zato priporoča, da imetniki pravic oddajanja šport promovirajo ob upoštevanju tega cilja;

42.   opozarja, da je povezovanje športa in zdravja pomembno vprašanje, zato je sodelovanje športnih organizacij ali klubov z skladi zdravstvenih zavarovanj in zdravniki vse pogostejše ter ustvarja veliko dodano vrednost za zdravstvo, hkrati pa pomeni denarni prihranek; se mu zdi bistveno, da se mlade osvešča o pomembnosti zdrave prehrane v okoliščinah medsebojne povezanosti med hrano in telesno vadbo, prek vseevropskih dogodkov, kot je "Dan hrane brez E-jev";

43.   poudarja pomen telovadbe in športa za zmanjševanje debelosti ter odpravo nezdravih življenjskih navad, saj ta pojav zelo pozitivno vpliva na zdravje državljanov, poleg tega pa pomaga zmanjšati stroške skladov zdravstvenih zavarovanj; vendar je zaskrbljen zaradi dejstva, da daljši delovni čas in sedanji pogoji zaposlovanja na splošno odvračajo delavce od redne vadbe in tega, da bi se bolj posvetili športu; poziva Komisijo, naj skupaj s športnimi federacijami pred koncem leta 2008 razvije in objavi evropske smernice in priporočila o telesni dejavnosti;

44.   poziva države članice, naj ustvarijo okvir za organizacijo evropskega šolskega prvenstva in evropskega univerzitetnega prvenstva, da bi mlade pripravili na dosežke in spodbudili medkulturni dialog;

Socialna vključenost in nediskriminacija

45.   poudarja, da je šport eno najučinkovitejših orodij za socialno integracijo in ga mora kot takega Evropska unija bolj spodbujati in podpirati, na primer s posebnimi programi za organizatorje evropskih, nacionalnih in lokalnih športnih in rekreacijskih prireditev; meni, da je treba te priložnosti razširiti, zlasti na organizatorje športnih prireditev, da se spodbuja integracija in vključi invalide; meni, da je treba v okviru Evropskega leta medkulturnega dialoga (2008) nameniti posebno pozornost vlogi športa kot končnega prizorišča za medkulturno sožitje in temelj za dialog in sodelovanje s tretjimi državami;

46.   poudarja, da je treba športno udejstvovanje spodbujati z zagotavljanjem vsesplošne dostopnosti športa in enakih možnosti ter z vlaganjem v usposabljanje učiteljev in športnih trenerjev, pa tudi v večje število javnih športnih objektov;

47.   poziva Komisijo in države članice, naj na šport ne gledajo le kot na privilegij neinvalidnih oseb, ampak tudi kot na pomemben instrument za rehabilitacijo in socialno vključevanje invalidov; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj podprejo praktične ukrepe in pobude za spodbujanje večjega vključevanja invalidnih udeležencev v tradicionalne športne discipline;

48.   pozdravlja pobudo Komisije, da se športne organizacije in države članice spodbudi k prilagoditvi športne in šolske infrastrukture potrebam invalidov in poziva, naj imajo učitelji telesne vzgoje lažji dostop do pridobivanja znanja s področja kinezioterapije in fizioterapije, kar bi jim omogočilo delo s študenti z delno invalidnostjo glede na njihovo zdravstveno stanje;

49.   pozdravlja odločitev Komisije in držav članic, da se podprejo nadaljnji ukrepi za invalide; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse pravice neinvalidnih športnikov enako dostopne tudi športnikom invalidom;

50.   pozdravlja obsežno Belo knjigo Komisije o športu; vendar izraža obžalovanje, da vidik spola ni ustrezno upoštevan, zlasti glede enakega plačila za enako vrednost ter dejstva, da športnice zaslužijo manj kot športniki;

51.   pozdravlja pripravljenost Komisije, da v vse dejavnosti, povezane s športom, vključi vprašanje enakosti med spoloma, tako da nameni posebno pozornost športu priseljenk in pripadnic etničnih manjšin, dostopu žensk do odločanja v športu in medijski izpostavitvi žensk v športu;

52.   poziva države članice, naj športne dosežke žensk obravnavajo kot enakovredne in predvidijo priznanja ekonomske narave ter sprejmejo pravne določbe, ki bodo prepovedovale športna tekmovanja, na katerih se ženskam podeljujejo manj vredne denarne ali druge nagrade;

53.   poziva države članice, naj spodbujajo medijsko pokritost športnih dejavnosti žensk, da bi omogočile prodor vzornic in odpravile spolne stereotipe, pa tudi odprejo poklicne priložnosti za ženske na področjih, povezanih s svetom športa, vključno z vodilnimi položaji;

54.   poziva države članice, naj ob upoštevanju podaljšanja aktivne življenjske dobe in pomena športa za spodbujanje telesnega in duševnega zdravja podvojijo prizadevanja za prilagoditev športne infrastrukture potrebam invalidov, zlasti invalidnih otrok, pa tudi potrebam starejših in žensk, da bi jim omogočili dostop do nje ter naj se poučijo iz zgledov dobre prakse na tem področju; poziva države članice, naj nadzirajo uporabo javnih sredstev na področju športa in zagotovijo, da bodo pravično razporejena glede na potrebe športnikov in športnic;

55.   poudarja posebej pomembno vlogo športa za socialno vključevanje oseb iz socialno šibkejših okolij, zlasti priseljencev; v zvezi s tem poziva države članice, naj športne dejavnosti in programe vključijo v pobude, ki jih financira Evropski socialni sklad, da bi dosegli socialno vključenost in sodelovanje oseb iz manj privilegiranih skupin;

56.   pozitivno sprejema stališče Komisije glede priznavanja vloge športa kot uporabnega instrumenta za integracijo priseljencev in splošneje kot instrumenta za socialno vključevanje; predlaga, da je treba dostop do športa in integracijo v družbene športne infrastrukture obravnavati kot kazalnik socialne integracije in dejavnik za analizo pojava socialne izključenosti;

57.   poudarja vlogo regij in lokalnih organov pri organizaciji prireditev poklicnega in rekreacijskega športa, izgradnji infrastrukture ter spodbujanju državljank in državljanov EU, zlasti šoloobveznih otrok, k športu in zdravemu načinu življenja;

58.   poziva športne organizacije in države članice, naj sprejmejo najstrožje ukrepe za boj proti rasizmu in diskriminaciji v športu; meni, da je športno prizorišče delovno mesto poklicnega športnika in poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo delovno mesto brez diskriminacije;

59.   poziva Komisijo in vse države članice, naj dosledno prenesejo in izvajajo direktivi Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(10) in 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(11);

60.   poziva poklicne športne organizacije in športne klube, naj začnejo kampanje za boj proti vsem oblikam diskriminacije, rasizma ter ksenofobije s strani udeležencev in gledalcev v času med in po športnih dejavnostih in tekmovanjih tako na stadionu kot zunaj njega;

Šport in tretje države

61.   vztraja, da razvoj prek športa ne sme voditi v beg športnikov ("muscle drain"), in poziva Unijo, naj obravnava to vprašanje v političnem dialogu in sodelovanju s partnerskimi državami;

62.   poziva Komisijo in države članice, naj razširijo območje dialoga in sodelovanja s tretjimi državami na vprašanja, kot je prestop mednarodnih igralcev, izkoriščanje mladoletnih igralcev, doping, pranje denarja prek športa in varnost na velikih mednarodnih športnih prireditvah;

63.   poziva države članice, naj zagotovijo več objektov za športnike in športnice iz tretjih držav v skladu z nedavnimi izjavami o krožni migraciji, partnerskimi sporazumi s tretjimi državami o mobilnosti in politiko za zakonito priseljevanje iz leta 2005;

64.   poziva Komisijo in države članice, naj pri obravnavi športa v okviru razvojne politike Evropske unije svoje dejavnosti usklajujejo z obstoječimi programi Združenih narodov, držav članic, lokalnih organov ter nevladnih in zasebnih organizacij;

Policijski nadzor športnih prireditev

65.   poziva države članice, naj spodbujajo izmenjavo zgledov dobre prakse in uporabnih podatkov o navijačih, ki predstavljajo tveganje, med policijo, pobudami navijačev, lokalnimi skupinami proti nasilju, strokovnjaki in športnimi organi, da bi preprečili nasilje, rasizem in ksenofobijo na športnih prireditvah; poziva vse udeležene strani, naj bodo bolj dejavne pri izvajanju takojšnjih in strožjih kazni proti rasističnim in nasilnim dejanjem, bodisi na igrišču ali na tribunah, ter naj uporabijo pridobljene izkušnje organizatorjev tekmovanj in klubov na tem področju na domači in evropski ravni, da zagotovijo visoke minimalne standarde javnih organov in organizatorjev tekem pri izvajanju postopkov in načrtih za varnost tekem; poudarja potrebo po ustvarjanju razmer za celovitejši pristop, tako da se v strategijo, namenjeno krepitvi nerepresivnih vidikov srečevanja z izzivi, vključijo vse zainteresirane strani ter se zelo poudarijo izobraževanje in usposabljanje;

66.   poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo politiko čezmejnega policijskega sodelovanja na področju športa na podlagi obveščevalnih dejavnosti, vključno z izmenjavo informacij in obveščevalskih podatkov med varnostnimi službami, pri čemer je treba spoštovati svobodo, temeljne pravice in pravila o varovanju podatkov;

67.   zlasti opozarja na dragocene izkušnje, pridobljene pri nacionalnih nogometnih informacijskih točkah, ki so pristojne za usklajevanje in lajšanje čezmejne izmenjave policijskih informacij, pa tudi za ocene tveganja in podatke o zelo nevarnih navijačih, in na navodila za mednarodno policijsko sodelovanje, ki ima lahko pri politiki na podlagi obveščevalnih dejavnosti ključno vlogo; poziva Komisijo in države članice, naj po potrebi dodatno razvijajo in posodabljajo ta pristop;

68.   pozdravlja pobudo Komisije, da se prepreči nasilje med športnimi prireditvami, in priporoča, da se razvijejo ukrepi za preprečevanje nasilja pri šolskih športnih dejavnostih;

69.   pozdravlja vzpostavitev sistema za podeljevanje licenc klubom na nacionalni in evropski ravni ter meni, da morajo tovrstni sistemi vključevati tudi predpise v zvezi s preprečevanjem rasizma, ksenofobije in nasilja, zaščito mladoletnikov in spoštovanjem temeljnih pravic;

Gospodarski vidiki

70.   poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo zakonodajo in/ali okrepijo obstoječo ureditev in poseben pomen dajo spoštovanju pravic intelektualne lastnine pri komercialnih sporočilih, uporabi blagovnih znamk in podob, imen, medijskih pravic in drugih stranskih proizvodov s športnih prireditev, ki jih organizatorji vodijo, s čimer bi zaščitile gospodarstvo poklicnega športa, hkrati pa spoštovale pravico do "kratkega poročanja", kot jo določa Direktiva 2007/65/ES(12) (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), ter samostojen in uravnotežen razvoj športa, ne da bi ogrozile pravo ravnotežje med upravičenimi pomisleki športnih organizacij in potrebo javnosti, da lahko dostopa do objektivnih, poučnih in aktualnih pisnih, slikovnih in zvočnih informacij, in jih tudi ustvarja; poudarja, da je pomembno tudi, da se prejemnikom zagotovi možnost dostopa do športnih prireditev na daljavo na čezmejni ravni znotraj Evropske unije; zlasti bi države članice in Komisija morale prednostno obravnavati probleme trženja iz zasede, spletnega piratstva in nezakonitih športnih stav;

71.   priznava pravico vseh medijev do dostopa do organiziranih športnih prireditev, ki zbujajo veliko zanimanje javnosti, in poročanja o njih, da se zagotovi spoštovanje pravice javnosti do prejemanja tovrstnih novic in informacij v informativnih programih; priznava pravico držav članic, da lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi bi zaščitile pravico do obveščenosti in širši javnosti zagotovile dostop do televizijskega spremljanja nacionalnih in nenacionalnih športnih prireditev velikega družbenega pomena, kot so denimo olimpijske igre, nogometni svetovni pokal in evropsko nogometno prvenstvo;

72.   ponovno izraža podporo državam članicam pri oblikovanju seznama prireditev velikega pomena za javnost, ki bi morale biti dostopne prek nekodirane televizije po členu 3a zgoraj omenjene Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, in v zvezi s tem obsoja sodne postopke zveze FIFA;

73.   priporoča državam članicam ter športnim federacijam in ligam, naj (kjer še niso) uvedejo centralizirano prodajo medijskih pravic; meni, da mora v interesu solidarnosti obstajati pravična porazdelitev prihodkov med klubi, vključno z najmanjšimi, v ligah in med njimi, ter med poklicnim in ljubiteljskim športom, da bi preprečili, da bi imeli od prodaje medijskih pravic dobiček le veliki klubi;

74.   priznava, da morajo biti športne pravice zaščitene enako kot druge medijske pravice; pozdravlja priznanje Komisije centralizirane prodaje medijskih pravic kot sredstva za doseganje večje solidarnosti med športi in njeno vztrajanje pri ustvarjanju in ohranjanju solidarnostnih mehanizmov; poziva lige, v katerih ti mehanizmi niso predvideni, da jih uvedejo, ter Komisijo, naj sprejme centralno prodajo medijskih pravic kot splošno skladno s pravili EU o konkurenci, uvede pa lahko skupinsko izjemo za centralno prodajo medijskih pravic na področju športa, tako da zagotovi pravno varnost za organizatorje športnih prireditev in investitorje na področju medijev;

75.   izjavlja, da mora šport zagotavljati sovisnost tekmecev in da je treba na tekmovanjih zagotoviti negotovost izidov, s čimer bi športne organizacije na tržišču lahko upravičile izvajanje posebnega okvira za izvedbo in prodajo športnih prireditev; vendar te posebnosti ne zagotavljajo samodejnega izvzetja iz zakonodaje EU o pravilih konkurence za kakršno koli gospodarsko dejavnost, ki izhaja iz športa;

76.   poziva Komisijo in države članice, naj še povečajo pravice intelektualne lastnine v športnem sektorju ter zahteva konkretne ukrepe, ki bi brez poseganja v svobodo tiska zaščitili pravice intelektualne lastnine organizatorjev športnih prireditev v zvezi z rezultatom in njihovo športno prireditev kot celoto;

77.   poziva Komisijo, naj v svoji strategiji za sektor spletnih vsebin in v boju proti piratstvu posveti dovolj pozornosti športnemu piratstvu; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pravice športnega sektorja v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) in okrepijo dialog s tretjimi državami;

78.   ugotavlja, da pogosto pride do neravnovesja med ponudbo vstopnic za pomembne športne prireditve in povpraševanjem po njih, kar je v škodo potrošnikom; poudarja, da je treba pri organiziranju razdeljevanja vstopnic v celoti upoštevati interese potrošnikov in na vseh ravneh zagotoviti pravično prodajo vstopnic brez diskriminacije;

79.   poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo evropsko statistično metodo za merjenje gospodarskega vpliva športa na podlagi statistike nacionalnih računov za šport, ki bi sčasoma lahko vodili k evropskemu satelitskemu računu za šport;

80.   poziva Komisijo, naj v okvir svojih načrtov za bližnjo prihodnost vključi oceno neposrednega prispevka športa k BDP, razvoju in zaposlovanju, ter njegovega neposrednega prispevka k Lizbonski agendi prek izobraževanja, regionalnega razvoja in večje privlačnosti EU;

81.   priporoča državam članicam, naj učinkoviteje izkoristijo možnosti, ki jih šport ponuja za ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje gospodarske rasti in oživljanje zlasti regij z omejenimi možnostmi, državam članicam in Evropski uniji pa priporoča, naj temu ustrezno podpirajo šport prek obstoječih programov financiranja EU, ob tem pa poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko ima šport na področju socialnega vključevanja; priznava pomembnost vloge prihodka iz medijev in drugih pravic intelektualne lastnine pri povečevanju odhodkov za projekte oživljanja in skupnosti,

82.   poziva države članice, naj ob pomoči Komisije organizirajo izmenjavo zgledov najboljše prakse med seboj in med športnimi federacijami v zvezi z organizacijo velikih športnih prireditev, da spodbudijo trajnostni gospodarski razvoj, konkurenčnost in zaposlovanje;

83.   predlaga oblikovanje učinkovitega mehanizma za spodbujanje čezmejnega in medregionalnega sodelovanja za boljši izkoristek infrastrukturnih naložb, povezanih s športnimi prireditvami; nadalje predlaga spodbujanje športa prek evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)(13),

84.   podpira okrepitev solidarnosti med poklicnim in ljubiteljskim športom za spodbudo majhnim klubom, podporo športa v šolah in razvoj ustrezne lokalne infrastrukture; pozdravlja dejstvo, da je Komisija potrdila posebne izzive ljubiteljskega in neprofitnega športa ter športa, odvisnega od prostovoljnega dela, ter poziva, naj se to izraža v vseh vidikih prihodnje športne politike;

85.   opozarja na nepoklicni šport, ki je pogosto zapostavljen; opozarja na potrebo po večji finančni podpori, boljših delovnih razmerah ter drugih spodbudah in koristih za nepoklicni šport, tudi za neprofitne klube ter ljubiteljske in prostovoljne športnike, funkcionarje, vaditelje ali trenerje in sodnike;

86.   znova poudarja, da je treba poskrbeti za to, da odgovornost za varnost na amaterskih športnih tekmovanjih, ki jih organizirajo neprofitne organizacije, prevzame država;

87.   poziva Komisijo, naj z namenom zagotovitve stalnih virov financiranja ljubiteljskega športa pomaga ohraniti sedanji sistem javnega financiranja prek prispevkov iz državnih loterij in državno nadzorovanih organov, ki delujejo v splošnem interesu;

88.   z zanimanjem pričakuje izsledke neodvisne raziskave glede javnega in zasebnega financiranja množičnih športov in športa za vse v državah članicah ter o vplivu stalnih sprememb v tem sektorju;

89.   je zaskrbljen glede morebitne liberalizacije trga stav in loterij; meni, da je primerno uporabljati dobičke iz teh loterij za namene, ki so javnega interesa, vključno s stalnim financiranjem poklicnega in ljubiteljskega športa; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo regulativne ukrepe, ki bodo zagotovili zaščito športa pred vsemi neprimernimi vplivi, povezanimi s stavami, celovitost športnih prireditev in spoštovanje pravic intelektualne lastnine organizatorjev tekmovanj; poziva Komisijo, naj izvede študijo morebitnega učinka popolne deregulacije trga iger na srečo in loterij na družbo in šport, ter katere vrste nadzornih mehanizmov bi lahko uporabili za zaščito uporabnikov;

90.   poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bo zagotovila zakonit trg športnih stav v Uniji, pri čemer bodo preprečene zlorabe in korupcija ter upoštevane pravice organizatorjev športnih prireditev; poziva Komisijo in države članice, naj s športnimi upravljavci in upravljavci stav preučijo oblikovanje učinkovitega, pravičnega in trajnostnega okvira, s katerim bodo zagotovile, da v nobenem športu v Evropski uniji ne bo nezakonitih stav in da se bo ohranilo zaupanje javnosti v njihovo integriteto;

91.   poudarja, da lahko diskriminatorna davčna obravnava v korist športnikom, ki jo uporabljajo države članice, izkrivlja konkurenco;

92.   skupaj s Komisijo poudarja, da je treba še naprej zagotavljati možnosti za znižane stopnje DDV za športne dejavnosti, glede na njihovo pomembno socialno vlogo in tesno povezavo z lokalno skupnostjo;

93.   športne organizacije spodbuja, naj odstotek prihodkov od prodaje medijskih pravic in tržnih projektov, povezanih z določenim športom, neposredno namenijo financiranju prostovoljnih in neprofitnih sektorjev tega športa ter pomoči zanje;

94.   se mu zdi pomembno priznati specifičnost neprofitnih športnih organizacij in v pravu Skupnosti upoštevati razliko med dobrodelnimi organizacijami, neprofitnimi organizacijami in podjetji, ki delujejo za dobiček; poziva države članice, naj skupaj s Komisijo opredelijo glavne izzive, s katerimi se soočajo neprofitne športne zveze in osnovno naravo storitev, ki jih nudijo;

Vprašanja v zvezi z zaposlovanjem športnikov

95.   meni, da poklicni športniki ne smejo imeti manj pravic kot drugi pogodbeni delavci, zato jim je treba zagotoviti enak razpon in enako pregledne pravice kot drugim delavcem, vključno s pravico do sklenitve ali zavrnitve kolektivne pogodbe, članstva v sindikatih in pravico, da se obrnejo na redna sodišča;

96.   potrjuje osnovno veljavnost protidiskriminacijske zakonodaje Evropske unije na področju športa v Evropi in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse omejitve zaradi posebnosti športa zakonite in omejenega obsega; meni, da glede na posebne značilnosti športa obstajajo primeri, ko bi bile omejene in sorazmerne omejitve prostega gibanja primerne, koristne in nujne za spodbujanje športa v državah članicah;

97.   poziva države članice, naj prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo tako, da bodo vsi predpisi o prestopih v evropskem okviru skladni s pravom Skupnosti, ob ustreznem upoštevanju posebnosti športa in drugih temeljnih načel, kot so ohranjanje pogodbene stabilnosti in stabilnosti tekmovanj;

98.   poziva države članice in športne zveze, naj ne uvedejo novih pravil, ki ustvarjajo neposredno diskriminacijo na podlagi nacionalnosti (kot je pravilo 6 + 5, ki ga predlaga FIFA, v nasprotju z bolj sorazmernim in nediskriminatornim sistemom zveze UEFA za uporabo domačih igralcev); zagovarja politični dialog z državami članicami kot način za boj proti diskriminaciji v športu s priporočili, strukturiranim dialogom z udeleženimi v športu in po potrebi s postopki za ugotavljanje kršitev;

99.   poziva države članice in pristojne regulativne organe, naj preučijo sume korupcije in izkoriščanja pri novačenju in zaposlovanju športnikov, ki niso iz Unije, zlasti mladoletnih;

100.   nasprotuje prepovedanim praksam nekaterih zastopnikov poklicnih športnikov, ki so vodile celo do korupcije, pranja denarja in izkoriščanja mladoletnih športnikov in igralcev, saj takšno ravnanje po njegovem mnenju škodi športu na splošno; je prepričan, da morajo športni vodstveni organi zaradi dejanskih gospodarskih razmer, v katerih sedaj delujejo zastopniki igralcev, na vseh ravneh in v posvetovanju s Komisijo izboljšati pravila o zastopnikih igralcev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre prizadevanje športnih vodstvenih organov, da bi uredili njihovo delo, po potrebi s predstavitvijo predloga direktive o zastopnikih igralcev; podpira javno-zasebno partnerstvo med organizacijami, ki zastopajo interese športa in organi, pristojnimi za boj proti korupciji; ta partnerstva bodo prispevala k oblikovanju učinkovitih strategij preprečevanja in pregona za soočanje z njo;

101.   opaža, da je priznavanje poklicnih kvalifikacij zastopnikov igralcev zajeto v Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(14), v skladu s katero je ta poklic predmet urejanja na nacionalni ravni;

102.   vztraja, da je treba pri zaposlovanju tujih mladih talentov vedno spoštovati zakonodajo o priseljevanju, in poziva Komisijo, naj obravnava trgovino z otroki v skladu z okvirnim sklepom Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi(15) in/ali v okviru izvajanja Direktive Sveta št. 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu(16);

103.   poziva države članice in športne zveze, naj sodelujejo pri zaščiti duševnega in telesnega zdravja mladih z informacijami o veljavni zakonodaji, zdravstvenim zavarovanjem športnikov, vzpostavitvijo minimalnih standardov in izmenjavo zgledov najboljše prakse;

104.   poziva športne vodstvene organe in klube, naj se spopadejo s trgovino z ljudmi tako, da:

   podpišejo Evropsko listino za solidarnost v športu, ki podpisnike obvezuje k upoštevanju zgledov dobre prakse v zvezi z odkrivanjem, zaposlovanjem in sprejemanjem tujih mladih športnikov;
   oblikujejo solidarnostni sklad za financiranje programov za preprečevanje v državah, ki jih je najbolj prizadela trgovina z ljudmi;
   pregledajo člen 19 pravil organizacije FIFA o statusu in prestopih igralcev v zvezi z varstvom mladoletnikov;

105.   pozdravlja spodbude za ustanovitev evropskih odborov za socialni dialog v športnem sektorju; podpira prizadevanja delodajalcev in delavcev na tem področju ter poziva Komisijo, naj nadaljuje odprt dialog z vsemi športnimi organizacijami v zvezi s tem;

106.   poudarja pomen socialnega dialoga, ki ga je spodbudila Komisija, kot dragocenega izhodišča za spodbuditev socialnega posvetovanja in stabilnih odnosov med predstavniki delodajalcev in delavcev ter zagotavljanje pravne varnosti in pogodbene stabilnosti v športu; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da sta se EPFL in FIFpro, ki sta se vzajemno priznala kot socialna partnerja, skupaj zaprosila Komisijo za uradno ustanovitev odbora EU za socialni dialog v sektorju poklicnega nogometa, v katerem bodo kot polnopravni partnerji sodelovali klubi in zveza UEFA;

107.   meni, da bi morali zastopniki igralcev odigrati vlogo pri krepitvi socialnega dialoga v športu, ki bi skupaj z boljšo ureditvijo in evropskim sistemom licenc za zastopnike tudi preprečil nepravilno ravnanje zastopnikov;

Financiranje športa v EU

108.   poziva, naj se v proračun za leto 2009 vključi posebna postavka za pripravljalne dejavnosti na področju športa; ker člen 149 Pogodbe ES, spremenjen z Lizbonsko pogodbo, predvideva spodbujevalne ukrepe na področju športa in ker poseben program EU za financiranje za šport ne bo operativen pred letom 2011 (pod pogojem, da bo vseh 27 držav članic ratificiralo Lizbonsko pogodbo), priznava, da je treba pripraviti program s pripravljalnimi dejavnostmi, začenši z letom 2009;

109.   priznava, da se začne postopek izvajanja za različne ukrepe iz akcijskega načrta "Pierre de Coubertin";

110.   pozdravlja zamisel o programu športne politike EU na podlagi določb, ki jih predvideva Lizbonska pogodba, ter se veseli predloga Komisije;

111.   poziva Komisijo, naj začne pripravljalne dejavnosti na področju socialnega vključevanja in športa, pri tem pa se osredotoči na projekte z jasno evropsko dodano vrednostjo, in naj podpre projekte za izpolnitev tega cilja, kot je pobuda za posebno olimpijado združenih športov; poziva Komisijo, naj del vseh morebitnih prihodnjih pripravljalnih ukrepov na področju športa nameni vprašanju zaščite mladoletnikov;

112.   poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost, da bi oblikovale podporne programe za študente s posebnimi telesnimi potrebami;

113.   poziva Komisijo in države članice, naj kot del svojih strategij trajnostnega razvoja predvidijo financiranje s športom povezane infrastrukture in projektov v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in naj omogočijo dostop do novih finančnih instrumentov (med drugim pobud Jeremie in Jessica);

114.   poziva Komisijo, naj ustrezno vključi šport v obstoječe politike in programe financiranja EU in večkrat letno poroča o napredku v zvezi s tem;

o
o   o

115.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter evropskim, mednarodnim in nacionalnim športnim federacijam, pa tudi nacionalnim ligam in tekmovanjem.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(3) UL C 200, 30.6.1997, str. 252.
(4) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 605.
(5) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 232.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0503.
(7) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 590.
(8) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 143.
(9) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(10) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
(11) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(12) Direktiva 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 332, 18.12.2007, str. 27).
(13) UL L 210, 31.7.2006, str. 19.
(14) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(15) UL L 203, 1.8.2002, str. 1.
(16) UL L 216, 20.8.1994, str. 12.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov