Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2010(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0158/2008

Predložena besedila :

A6-0158/2008

Razprave :

PV 19/05/2008 - 26
CRE 19/05/2008 - 26

Glasovanja :

PV 20/05/2008 - 8.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0210

Sprejeta besedila
PDF 292kWORD 81k
Torek, 20. maj 2008 - Strasbourg
Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi
P6_TA(2008)0210A6-0158/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2008 o strategiji za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi 2008/2010(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2007 z naslovom "Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi" (KOM(2007)0507) ter sporočil Komisije z dne 12. maja 2004 (KOM(2004)0343) in z dne 23. avgusta 2004 (KOM(2004)0543) o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije,

–   ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe ES, ki ga bosta po uveljavitvi Lizbonske pogodbe nadomestila člena 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v zvezi s posebnostmi najbolj oddaljenih regij, ter člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju odstavka 60 sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta dne 14. decembra 2007 v Bruslju,

–   ob upoštevanju končne izjave 13. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij, ki je bila podpisana dne 5. oktobra 2007 na Madeiri,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2000o poročilu Komisije o ukrepih namenjenih uresničevanju člena 299(2): najbolje oddaljene regije Evropske unije(1), svojega stališča z dne 7. julija 2005 o predlogu Uredbe Sveta o specifičnih ukrepih na področju kmetijsktva v najbolj oddaljenih regijah Unije(2) ter svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za ribištvo (A6-0158/2008),

A.   ker so za Azore, Kanarske otoke, Guadeloupe, Gvajano, Madeiro, Martinik in Reunion značilne stalnost, intenzivnost in zelo veliko vrst prikrajšanosti, med katere spadajo zelo velika oddaljenost od evropske celine, otoška lega ali obkroženost ozemlja, težavno podnebje in topografija ter majhnost trgov,

B.   ker sta Saint-Martin in Saint-Barthélemy, ki sta upravno in politično ločena od Guadeloupeja, v členih 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Pogodbe ES, kot jo spreminja Lizbonska pogodba), določena kot novi najbolj oddaljeni regiji,

C.   ob upoštevanju gospodarske strukture najbolj oddaljenih regij, za katero je značilna tesna povezanost s kmetijstvom in ribištvom, ki skupaj s storitvami (zlasti s turizmom) pomenita gospodarsko dejavnost, v kateri je zaposlenih zelo veliko ljudi iz teh regij,

D.   ker so najbolj oddaljene regije družbeno-ekonomsko odvisne od ribolovnih virov njihovih izključnih ekonomskih conah in ker so njihove ribolovne cone z biološkega vidika bolj ranljive,

E.   ker ponuja neposredno geografsko okolje najbolj oddaljenih regij zelo omejene tržne priložnosti, medtem ko so trgi najbolj oddaljenih regij zelo privlačni za vse sosednje tretje države,

F.   ker so najbolj oddaljene regije v položaju absolutne odvisnosti od prevoznih sredstev, povečani stroški, povezani s prevozom oseb in blaga, nezadostno število povezav in prometnih linij, zvišanje cen ter težave pri vzpostavitvi in ohranitvi prevoza na regionalni ravni pa močno ovirajo gospodarski razvoj in dostopnost do teh regij,

G.   ker so v zadnjih treh letih na najbolj oddaljene regije neposredno vplivale pomembne reforme Skupnosti, med katerimi so reforme finančne perspektive, regionalne politike za obdobje 2007–2013, Evropkega sklada za ribištvo, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, državnih pomoči, skupnih tržnih ureditev za sladkor in banane ter programov posebnih možnosti zaradi oddaljenosti in izoliranosti za kmetijstvo in ribištvo, in ker je imel takšen razvoj pogosto pomembne posledice za te regije,

H.   ker so prednostne politične naloge Unije, ki morajo biti skladne z vse bolj zavezujočimi mednarodnimi obveznostmi, ki jih zahteva globalizacija, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji, včasih v nasprotju s posebnimi ukrepi, ki se izvajajo v korist najbolj oddaljenih regij,

I.   ker se je precej zmanjšala relativna pomembnost najbolj oddaljenih regij v Uniji, ki se je z 12 razširila na 27 držav članic,

J.   ker predstava o najbolj oddaljenih regijah, pogosto povezanih z regijami, ki se preživljajo s počasnim prilivom sredstev Skupnosti ali nacionalnih sredstev, o pozitivnih učinkih tega financiranja pa se ne govori, ni zelo uravnotežena glede na resnično dodano vrednost, ki jo te regije zagotavljajo Uniji v okoljskem, kulturnem, geostrateškem in prostorskem smislu – prednosti, ki niso takoj opazne,

K.   ker imajo najbolj oddaljene regije dragoceno lego, ki je pomembna za Evropo, in sicer v središču Karibskih otokov, v sosedstvu Mercosurja ter na odprtem morju Afrike v Indijskem in Atlantskem oceanu, zaradi česar se lahko Unija uveljavi v najpomembnejšem svetovnem pomorskem prostoru s 25 milijoni km2 izključne ekonomske cone, bogate z različnimi viri,

Dosežki v okviru okrepljenih partnerstev za najbolj oddaljene regije

1.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija tri leta po objavi ambicioznih političnih dokumentov, kot so omenjena sporočila o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije, predložila novo sporočilo s tega področja;

2.   poziva, naj se zaradi obsežnosti obravnavanih področij in zapletenosti zadevnih politik v generalnem direktoratu Komisije za regionalno politiko ohrani oddelek za najbolj oddaljene regije ter znatno poveča število zaposlenih v tem oddelku, da bi bila na voljo potrebna sredstva za izvajanje njegovih nalog;

3.   ugotavlja, da sporočilo navaja zelo pozitivne dosežke delovanja Komisije, čeprav več ukrepov, ki jih pozdravlja, le deloma izpolnjuje potrebe zelo oddaljenih regij (zlasti na področju prometa in dostopnosti, raziskav, ribištva ali regionalnega sodelovanja), nikjer pa niso navedeni težave v teh regijah in njihova prizadevanja, na primer ob podaljševanju režimov državne pomoči;

4.   ugotavlja, da financiranje iz strukturnih skladov še naprej pomembno prispeva k razvoju najbolj oddaljenih regij; vendar želi, da merilo za doseženo stopnjo kohezije v teh regijah ne bi temeljilo le na njihovem BDP v primerjavi s povprečjem držav Skupnosti, pač pa tudi na podlagi drugih kazalnikov, ter da bi se kohezijska politika bolje povezala z drugimi politikami Skupnosti in s tem povečala sinergija; poziva Komisijo, naj bo bolj prilagodljiva ter naj svoje aktualne in prihodnje politične ukrepe še bolj prilagaja razmeram v najbolj oddaljenih regijah, na podlagi člena 299(2) Pogodbe ES;

5.   je seznanjen z zadovoljivimi rezultati, doseženimi v okviru programov posebnih možnosti zaradi oddaljenosti in izoliranosti (kmetijstvo in ribištvo) ter v sektorjih sladkornega trsa, ruma in banan; želi, da se za te kmetijske sektorje učinkovito upoštevajo finančne posledice zaradi mednarodnih pogajanj, ki potekajo zdaj, in ukrepi, sprejeti v Svetovni trgovinski organizaciji; bo še naprej pozorno spremljal prihodnji vmesni pregled programov posebnih možnosti zaradi oddaljenosti in izoliranosti in ocenjevanje diferenciranih davčnih režimov;

6.   se strinja, da je zaradi posebnosti najbolj oddaljenih regij potrebna strategija, temelječa na politikah in ukrepih, ki ne bodo predmet prehodnih meril in konjunkturnih sprememb blaginje, prilagojenih različnim potrebam posameznih regij, ter ki bodo zagotovili odgovor v zvezi s stalnimi omejitvami, s katerimi se te regije soočajo;

7.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju posebnosti in razlik med najbolj oddaljenimi regijami in vloge, ki jo imajo v celostni evropski pomorski politiki, v svoj načrt vključi ukrepe za pomoč ribiškim sektorjem teh regij; meni, da bi morala Komisija ribiškim flotam najbolj oddaljenih regij zagotoviti pozitivno diskriminacijo pri dostopu do ribolovnih virov ob njihovi obali in s posvečanjem posebne pozornosti ohraniti trajnostni značaj malega priobalnega ribolova;

Zrela faza okrepljenega partnerstva za najbolj oddaljene regije

8.   obžaluje, da zadevajo predlogi Komisije v zreli fazi zlasti ukrepe, ki se že izvajajo ali se že končujejo (vseevropska prometna omrežja, vseevropska energetska omrežja, sedmi okvirni program za raziskave in razvoj, okvirni program za konkurenčnost in inovacije ali regionalna politika); pričakuje pojasnilo o dejanskih in operativnih sredstvih, ki se zagotavljajo najbolj oddaljenim regijam in s katerimi bi lahko te regije izkoristile te priložnosti;

9.   je zaskrbljen zaradi vse večje pomembnosti, ki jo Komisija pripisuje orodjem za ocenjevanje politik in instrumentov Skupnosti v korist najbolj oddaljenih regij ter ocenjevanju kvantitativnega vpliva prikrajšanosti teh regij pri oblikovanju metodologije za nadomestilo dodatnih stroškov, povezanih z oddaljenostjo;

10.   želi, da ta težnja po upoštevanju utemeljitev ukrepov, ki vse bolj temeljijo na izračunih, ne bi pomenila izgovora za ponovne dvome v del politike Unije v zvezi z njenimi najbolj oddaljenimi regijami ali za oviranje institucionalnih in gospodarskih akterjev v najbolj oddaljenih regijah, od katerih se zahtevajo pogoji, ki jih težko izpolnjujejo;

11.   obžaluje, da generalni direktorat za trgovino ne upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij že od začetka pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ter poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje s prizadevanjem za kompromis, ki upošteva interese zadevnih najbolj oddaljenih regij na podlagi končnih sporazumov, ki se bodo sklenili z afriškimi, karibsimi in pacifiškimi državami;

12.   želi, da Komisija dokaže svoj namen, da bo spodbujala regionalno vključevanje najbolj oddaljenih regij za zagotovitev resnične trajnosti akcijskega načrta za razširjeno sosedstvo, ki ga je napovedala leta 2004;

13.   je zaskrbljen zaradi nekaterih ukrepov, ki jih je Komisija predlagala na področju prometa, zlasti ocenjevanje posameznih potreb ali upoštevanje zunanjih okoljskih vplivov; ponovno poudarja, da je treba najbolj oddaljene regije na tem področju obravnavati diferencirano, zlasti kar zadeva vključevanje civilnega letalstva v sistem trgovanja z emisijami, da se ne bi ogrozilo prizadevanja za nadomestilo prikrajšanosti zaradi nedostopnosti;

14.   ocenjuje, da je treba z ukrepi Skupnosti, zlasti v okviru javno zasebnih partnerstev, spodbujati pobude za razvoj centrov odličnosti v najbolj oddaljenih regijah, s poudarkom na sektorjih, ki izkoriščajo svoje prednosti in strokovno znanje, kot so ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije, mobilnost študentov, raziskave na področju podnebnih sprememb in krizno upravljanje;

15.   opozarja, da lahko številni ukrepi in programi za najbolj oddaljene regije, ki jih je treba izvajati in uvajati, bistveno prispevajo k uresničevanju določenih prednostnih nalog Skupnosti in mednarodnih prednostnih nalog, zlasti na področjih, kot so globalno segrevanje, zaščita biotske raznovrstnosti, obnovljivi viri energije, zdravje v državah v razvoju, prehrana ter diverzifikacija gospodarskih in proizvodnih dejavnosti; pozdravlja izvajanje predvsem programa NET-BIOME (NETworking tropical and subtropical Biodiversity research in OuterMost regions and territories of Europe in support of sustainable development), ki je pomemben zgled potenciala na področju znanstvenih raziskav v najbolj oddaljenih regij; vendar se sprašuje, zakaj je vključevanje najbolj oddaljenih regij v Evropski raziskovalni prostor kljub številnim projektom in njihovemu velikemu potencialu še vedno šibko;

16.   zahteva, da se nadaljujejo dosedanji napori v korist najbolj oddaljenih regij, da se na eni strani okrepi uveljavljanje lokalnih raziskovalnih možnosti v skladu s potencialom, na drugi pa spodbudi in podpre razvoj privlačnih in uspešnih univerz, ki dejansko imajo sredstva in so na ravni dugih univerz v Uniji;

Razprava o prihodnosti strategije Unije za najbolj oddaljene regije

17.   pozdravlja pobudo Komisije, da začne razpravo o prihodnosti strategije za najbolj oddaljene regije v obliki javnega posvetovanja, katerega rezultati bodo prispevali k pripravi novega predloga do leta 2009;

18.   vendar poudarja, da se ta razprava ne sme omejiti le na navedena vprašanja (podnebne spremembe, demografski razvoj in upravljanje migracijskih tokov, kmetijstvo, pomorska politika), čeprav so te teme resnično neizogibne, in meni, da je treba v razpravo nujno vključiti izvajanje Lizbonske strategije o najbolj oddaljenih regijah;

19.   zahteva, da se pomen člena 299(2) Pogodbe ES (členov 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije), na katerem temelji politika Unije v zvezi s prizadevanji za razvoj najbolj oddaljenih regij in na podlagi katerega obravnavajo službe Komisije te regije, takoj uvrsti na dnevni red razprav, tako da se najbolj oddaljenim regijam zagotovi pravni, institucionalni in politični glas, ki ga zahtevajo;

20.   poudarja pomen javnih storitev pri zagotavljanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije najbolj oddaljenih regij, zlasti v sektorjih zračnega in pomorskega prometa, poštnih storitev, energije in komunikacij;

21.   poziva, da se nujno sprejmejo ukrepi za boj proti stalni brezposelnosti, revščini in neenakostim pri razdelitvi prihodkov v najbolj oddaljenih regijah, ki v zvezi s tem beležijo stopnje, ki so med najvišjimi v Uniji;

22.   poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam, ki načrtujejo izvajanje premostitvene klavzule iz člena 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

23.   meni, da pomenijo najbolj oddaljene regije za Unijo pri njenem sedanjem preučevanju podnebnih sprememb priložnost za opazovanje tveganj, preprečevanje škode, odziv na naravne nesreče in ohranitev ekosistemov; v zvezi s tem poziva Svet, naj čim prej sprejme predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki izrecno obravnava posebnosti najbolj oddaljenih regij; prav tako upa, da bo Komisija v predlogih za okrepitev odzivne sposobnosti Unije v primeru naravnih nesreč upoštevala izvedenska mnenja, skupaj z geografskim položajem teh regij;

24.   upa, da bo v prihodnji skupni politiki na področju priseljevanja posebna pozornost namenjena položaju najbolj oddaljenih regij, ki so vse zunanje meje Unije, obkrožene z manj razvitimi tretjimi državami ter podvržene močnim migracijskim pritiskom, ki v teh regijah skupaj z rastjo prebivalstva (pogosto precej višja od povprečja Skupnosti) povzročajo zaskrbljujoče družbene in gospodarske napetosti;

25.   zahteva, da se podporo Skupnosti za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah, o kateri se razpravlja manj kot o ostalih temah, podrobneje obravnava in opredeli dejanske izzive, potrebo po razvoju v smislu lokalne samozadostnosti, raven prihodkov kmetov, podporo organizacijam proizvajalcev, da bi se spodbujalo trženje njihovih proizvodov, pomen okoljske razsežnosti in upoštevanje vpliva sprostitve trgovine, ki jo uvajajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu in prihodnji sporazumi o prosti trgovini, o katerih še potekajo pogajanja z več regijami Latinske Amerike;

26.   meni, da najbolj oddaljene regije sodijo v središče pomorske politike Unije, in vztraja, da bi se morala razprava o tem vprašanju osredotočiti predvsem na vlogo, ki jo te regije lahko imajo na področju trajnostnega izkoriščanja morij, oceanov in obalnih območij ter mednarodnega pomorskega upravljanja;

27.   poziva Komisijo, Svet in druge pristojne ustanove Unije, naj v prihodnje iz finančnih sredstev Skupnosti zagotovijo učinkovito in ustrezno financiranje strategije Unije za pomoč najbolj oddaljenim regijam ter nadomestilo za omejitve, povezane z oddaljenostjo;

28.   priporoča, naj se kot prednostno področje razmisleka določijo tudi sredstva za kompenzacijo majhnosti lokalnih trgov, vse bolj odprto konkurenčno okolje, težavnost dostopa do trgov na celinski Evropi ali na njihovih gospodarskih območjih, izboljšanje opredelitve financiranja iz Evropkega sklada za regionalni razvoj/Evropskega razvojnega sklada in Evropkega sklada za regionalni razvoj/instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za projekte sodelovanja s sosedskimi državami, tako kot učinkovito sodelovanje najbolj oddaljenih regij v evropski inovacijski politiki in boju proti digitalnemu razkoraku, da bi imelo prebivalstvo iz teh regij zagotovljen neomejen dostop do medijev in sredstev obveščanja, ki jih omogoča nova tehnologija, na primer dostop do širokopasovnega interneta;

29.  vztraja, da partnerstvo, ki je nepogrešljivo za uspeh razprave, ne sme biti omejeno le na evropske, nacionalne in lokalne javne organe, temveč da se tako kot v preteklosti v razmislek vključi vse gospodarske strukture iz najbolj oddaljenih regij, ki jih predstavljajo strukturirane organizacije, ki se vsak dan soočajo z dejanskimi učinki politike Skupnosti; poziva Komisijo, naj po zaključku partnerske konference o prihodnosti evropske strategije glede najbolj oddaljenih regij, ki jo je organizirala 14. in 15. Maja 2008 v Bruslju, nemudoma objavi novo sporočilo ob upoštevanju dosežkov, ki jih je prinesla ta konferenca;

30.   ocenjuje, da je uveljavljanje posebnih prednosti najbolj oddaljenih regij kot pomembnih izpostav Unije zunaj evropske celine najboljša strategija za zagotovitev notranjega in trajnostnega razvoja teh regij, zlasti prek turizma, ki združuje vse bogastvo njihove zgodovine ter kulturne, umetniške in arhitekturne dediščine, kar mora Unija ohraniti;

o
o   o

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom najbolj oddaljenih regij ter predsedniku konference predsednikov najbolj oddaljenih regij.

(1) UL C 197, 12.7.2001, str. 197.
(2) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 497.
(3) UL C 227 E, 21.9.2006, str. 512.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov