Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2008 o naraščanju napetosti v Burundiju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burundiju,
– ob upoštevanju vsestranskega sporazuma o prekinitvi ognja iz Dar es Salaama med burundijsko vlado in Narodnoosvobodilnimi silami (National Liberation Forces – FNL), podpisanega dne 7. septembra 2006,
– ob upoštevanju akcijskega načrta, sprejetega v Cape Townu dne 22. in 23. februarja 2008 (akcijski načrt),
– ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije o napadih pri Budžumburi z dne 23. aprila 2008,
– ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v Burundiju z dne 24. aprila 2008,
– ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja ZN o integriranem uradu ZN v Burundiju,
– ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z naslovom "Vsako jutro me pretepajo: policijska zloraba v Burundiju" iz aprila 2008,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,
A. ker so 17. aprila 2008 v Burundiju ponovno izbruhnili spopadi med vladnimi četami in FNL, zaradi česar je moralo več tisoč civilistov zapustiti svoje domove, 50 uporniških borcev pa je umrlo,
B. ker mora Burundi po 14 letih državljanske vojne šele vzpostaviti trajen mir, konflikt pa je povzročil kritične humanitarne in družbeno-gospodarske razmere, ki ogrožajo stabilnost te regije,
C. ker so bila v zadnjih dveh letih mednarodna prizadevanja za oblikovanje mirovnega sporazuma med burundijsko vlado in FNL, vključno z regionalno mirovno pobudo za Burundi, neuspešna,
D. ker so bila julija 2007 prekinjena pogajanja med burundijsko vlado in FNL, ko je FNL izstopila iz skupnega mehanizma za nadzor in spremljanje (Joint Verification and Monitoring Mechanism – JVMM), ki je bil ustanovljen za nadzor nad izvajanjem vsestranskega sporazuma o premirju,
E. ker jih veliko meni, da so nenehni upori FNL zadnja ovira za trajno stabilnost v Burundiju in da je treba poiskati politično rešitev, da se zagotovi razorožitev FNL,
F. ker sta v začetku maja 2008 zunanja ministra Tanzanije in Ugande na srečanju v okviru regionalne pobude za mir v Burundiju pozvala FNL in druge vodje upornikov, naj zapustijo Tanzanijo, kjer imajo bazo, in gredo v Burundi ter sodelujejo pri mirovnih pogajanjih,
G. ker so se avgusta 2007 začeli napadi na domove političnih oseb, ki niso podpirale ali so nekdaj podpirale predsednika Burundija Pierra Nkurunzizaja,
H. ker je 46 poslancev burundijskega parlamenta v strahu za svojo varnost generalnega sekretarja Združenih narodov zaprosilo za zaščito,
I. ker je Evropska unija izbrala Burundi za pilotno državo za izvajanje prednostnega akcijskega načrta, namenjenega povečanju hitrosti in učinkovitosti pomoči za države v razvoju, v katerih vladajo negotove razmere,
J. ker naj bi bilo sedaj več kot 700 gospodinjstev (približno 3.500 ljudi) v oskrbi oblasti in čakajo na hrano in nujno oskrbo,
K. ker so ti zadnji spopadi del vrste nemirov, ki so vzrok za še več razseljenih oseb (35.000 ljudi), zaradi česar skupno število v tej državi razseljenih oseb presega 100.000; ker želi Tanzanija burundijske begunce napotiti nazaj v Burundi, ta pa še vedno sprejema tisoče ruandskih in kongovskih beguncev,
L. ker naj bi burundijske varnostne sile nezakonito pridržale približno 200 ljudi, obtoženih, da podpirajo upornike FNL,
M. ker je burundijska vlada 2. maja 2008 poročala, da so v dogodku, opisanem kot zaseda, ki so jo pripravile sile FNL, umrli štirje uporniški borci in pripadnik burundijske vojske,
N. ker je ozračje nekaznovanja v Burundiju povzročilo razmere, v katerih sta pogosta mučenje, ki ga izvajata policija in varnostne sile, ter nezakonito pridržanje,
O. ker burundijske nacionalne policijske sile, ustanovljene pod prehodno vlado leta 2004, niso dobro usposobljene in so sestavljene iz nekdanjih upornikov, vojakov in policistov,
P. ker je Unicef med letoma 2004 in 2006 pomagal pri demobilizaciji več kot 3.000 otrok vojakov v Burundiju; ker so otroci pred kratkim pobegnili iz demobilizacijskega centra in povzročili nemire, več kot 500 otrok pa je še vedno v rokah FNL,
Q. ker je Burundi po Ugandi in Etiopiji tretja država, ki je sodelovala pri mirovnih misijah Afriške unije v Mogadišu v Somaliji (AMISOM), tako da je kljub svojim negotovim varnostnim razmeram v Burundiju poslala 800 vojakov,
1. izraža hudo zaskrbljenost nad nedavnimi vojaškimi spopadi med silami za nacionalno obrambo in FNL v Burundiju, ki so zahtevali nedolžna življenja;
2. poziva vse strani, naj spoštujejo vsestranski sporazum o prekinitvi ognja, nadaljujejo pogajanja in naglo začnejo izvajati skupni mehanizem za nadzor in spremljanje, ustanovljen po prekinitvi ognja;
3. zlasti poziva FNL in njihovega vodjo Agathona Rwasa, naj konstruktivno sodeluje v mirovnem procesu,
4. poziva sosednje države Burundija, naj zagotovijo, da ne bodo oporišče za gibanje upornikov, in pozdravlja sklep Tanzanije, da ne bo več dajala zatočišča voditeljem FNL;
5. poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe za enostavnejšo ponovno vključitev nekdanjih borcev FNL v družbo, ko bo podpisan sporazum;
6. poziva Komisijo, naj poveča humanitarno pomoč, vključno s tisto za begunce in notranje razseljene osebe, ter naj jo zmanjša le, ko jo bodo nadomestili konkretni razvojni ukrepi, da zagotovi miren prehod med humanitarnimi dejavnostmi in razvojnimi politikami;
7. poziva donatorje, naj spoštujejo svoje obveznosti in zagotovijo tesnejše predhodno usklajevanje, da se poveča učinkovitost pomoči;
8. poziva Komisijo, naj predlaga hitro in znatno povečanje finančnih sredstev, ki jih Evropska unija namenja Burundiju, zlasti ob vmesnem pregledu 10. Evropskega razvojnega sklada;
9. poziva Komisijo, naj glede na ranljivost Burundija in v okviru nujno potrebnega akcijskega načrta nameni prednostno pomoč za:
–
programe za boljše ravnanje in demokratično upravljanje države,
–
zdravstveno politiko z oblikovanjem zdravstvenih centrov in nujno obnovo bolnišničnega omrežja,
–
sklep burundijske vlade, da zagotovi brezplačno osnovno šolstvo,
–
nenehna prizadevanja za obnovo burundijske infrastrukture;
10. zaradi nujnosti razmer vztraja, da je treba poudariti konkretne ukrepe, katerih koristi bodo prebivalci Burundija občutili;
11. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svojo prisotnost v Burundiju;
12. poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe nevladnih organizacij in lokalnih oblasti v EU, ki so namenjene pomoči burundijskim lokalnim organom in civilni družbi;
13. ponovno izraža podporo južnoafriškemu posredovanju in regionalnim pobudam ter ostaja trdno odločen, da bo imel kot del politične strukture aktivno vlogo pri odstranjevanju ovir za izvajanje akcijskega načrta, sprejetega v Cape Townu, in pomagal pri prizadevanjih za ponovno oživitev pogajanj in utrjevanje miru v Burundiju; prav tako podpira prizadevanja za posredovanje komisije ZN za utrjevanje miru;
14. opaža večjo stabilnost v Burundiju, odkar je začela veljati nova ustava, čemur so sledile splošne volitve, vendar poziva k ustanovitvi komisije za mir in spravo kot ukrepu za krepitev zaupanja, ki bo pomagal ponovno vzpostaviti ozračje zaupanja in stabilnosti med različnimi zainteresiranimi stranmi, in poziva vlade držav članic, naj finančno in logistično podprejo takšno pobudo;
15. poziva burundijsko vlado, naj takoj ukrepa in zagotovi spoštovanje pravne države, naredi konec splošnemu ozračju nekaznovanja, zagotovi, da se storilci zlorab privedejo pred sodišče, in izboljša usposabljanje policijskih sil;
16. pozdravlja nedavno izpustitev 232 otrok po osemmesečnih pogajanjih z odpadniško frakcijo FNL, med drugim burundijske vlade, civilne družbe in agencij ZN;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu ZN, Afriški uniji ter vladam in parlamentom območja Velikih jezer in Južne Afrike.