Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2194(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0182/2008

Predložena besedila :

A6-0182/2008

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/06/2008 - 6.18
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0258

Sprejeta besedila
PDF 234kWORD 86k
Četrtek, 5. junij 2008 - Bruselj
Prihodnost mladih kmetovalcev po reformi SKP
P6_TA(2008)0258A6-0182/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o tem, kakšno prihodnost prinaša mladim kmetovalcem tekoča reforma SKP (2007/2194(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2001 o položaju in pričakovanjih mladih kmetovalcev v Evropski uniji(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(2),

–   ob upoštevanju Lizbonske strategije, po kateri naj bi imela EU najbolj konkurenčno in najbolj dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu do leta 2010,

–   ob upoštevanju rezultatov javne predstavitve z dne 26. februarja 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0182/2008),

A.   ker göteborška strategija postavlja cilje o konkurenčnosti in trajnosti gospodarstva EU in ker imajo lahko mladi kmetovalci bistveno vlogo pri teh ciljih,

B.   ker bi lahko bil večnamenski model kmetijstva EU zaradi številčnosti kmetij vodilo za trajnostni razvoj podeželja,

C.   ker so se z razvojem reforme skupne kmetijske politike (SKP) vrsti vidikov, povezanih z zagonom dejavnosti mladih kmetovalcev in razvojem njihovih kmetijskih dejavnosti, pridružili novi vidiki, ki pa niso porazdeljeni enakomerno po EU, kar ovira strateški pristop Skupnosti,

D.   ker ob pomanjkanju celostnih in posodobljenih statističnih podatkov o številu mladih kmetovalcev in njihovem statusu v kmetijstvu EU podatki Eurostata za leto 2003 kažejo na to, da je le 7 % kmetovalcev v EU mlajših od 35 let, in da ta odstotek pada, čeprav bo morala prihodnja proizvodnja hrane naraščati,

E.   ker je prihodnja revizija SKP (redni pregled SKP) priložnost za izboljšanje posredovanja podpore mladim kmetovalcem, priložnost ki je ne bi smeli zamuditi,

F.   ker morajo mladi kmetovalci ob izzivih energetske varnosti in varnosti oskrbe s hrano v EU, rasti in zaposlenosti na podeželju po vsej EU ter trajnostnem dolgoročnem upravljanju podeželja, delati na uspešnih kmetijah in v prijetnem okolju,

G.   ker je potreben večnamenski pristop in zlasti trdna politika podpore mladim kmetovalcem,

H.   ker je vključevanje mladih v lastništvo kmetij bistvenega pomena za podeželje, saj tamkajšnje družbeno in gospodarsko tkivo v večini primerov temelji na kmetijstvu,

I.   ker je evropska strategija za spodbujanje poslovnega izobraževanja mladih kmetovalcev nujna,

J.   ker se opaža močna dinamika pri sprejemanju odločitev, o čemer pričajo mladi kmetovalci, njihov občutek za tveganje, sposobnost pri iskanju sinergij z dopolnjevanjem, ter pri izvajanju načrtovanja z visoko stopnjo novosti, ki presegajo običajno kmetovanje,

K.   ker obnova generacij med lastniki kmetij ostaja izziv za EU kljub različnim politikam, ki so naklonjene mladim kmetovalcem, in ki so dale zagon kmetijstvu EU s spodbujanjem obnove generacij,

L.   ker se mladi kmetovalci soočajo z dodatnimi težavami na kmetijskem področju, kot so visoke cene nastanitve, visoki dolgovi, premalo zanesljivih kmetij in premalo specifičnega usposabljanja; ker kmetijska politika ustvarja vedno nove obveznosti za podjetnike glede navzkrižne skladnosti, kot so zahteve o okolju, zdravju živali, dobrem počutju živali, varnosti oskrbe s hrano in upravljanju krajine,

M.   ker mora biti mlada in dinamična kmetija bistvena prvina pri doseganju ciljev Lizbonske strategije,

N.   ker je z novo uredbo o podpori za razvoj podeželja mogoče izvesti programiranje za obdobje do 31. decembra 2013,

O.   ker je 92 % ozemlja podeželja EU, medtem ko 50 % prebivalstva živi v mestih, 50 % pa na podeželju,

P.   ker je obnova generacij potrebna za visoko kakovost hrane, varnost oskrbe s hrano v EU, kakor tudi samozadostnost EU v prihodnosti,

1.   meni, da bi moral biti eden od ciljev spremenjene SKP zagotavljanje boljše obnove generacij v kmetovanju, to pa bi bilo treba doseči predvsem z instrumenti prvega in drugega stebra, ki so namenjeni podpori trajnostnemu kmetovanju ter ob pomoči razvitih območij na podeželju;

2.   trdi, da bi je spodbujanje obnove generacij bistveno za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi vprašanji o hrani, energiji in zemljiščih, s katerimi se srečuje kmetijstvo EU; meni, da se tovrstna vprašanja ne morejo obravnavati brez močnega kmetijskega sektorja in velikega števila kmetovalcev v EU, če želimo, da se izpolnijo družbena pričakovanja;

3.   poudarja, da se je s širitvijo EU na nove države članice okrepila njena kulturna raznolikost in ponudila odlična priložnost za povečanje konkurenčnosti kmetijstva EU z osredotočanjem na nenehne inovacije, kakovost proizvodov Skupnosti in dosežke proizvajalcev na pomembnem področju varnosti oskrbe s hrano;

4.   meni, da je treba pri načrtovanju in izvajanju podpornih ukrepov za mlade kmetovalce posvetiti pozornost zlasti razmeram za mlade kmetovalce v novih državah članicah;

5.   zato poziva Komisijo, naj pripravi predloge za uvedbo oznake EU za kakovost, ki bo omogočila potrošnikom, da bodo zlahka prepoznali proizvode, ki so bili pridobljeni v skladu s strogimi standardi EU za okolje, dobro počutje živali in varnost oskrbe s hrano;

6.   v zvezi s tem opozarja, da je treba imeti za cilj kakovost ter raznolikost proizvodnje in proizvodov;

7.   meni, da je glavni dejavnik pri obnovi starostne strukture kmetijstva dostop do zemlje, ki je draga;

8.   meni, da si mora SKP v prihodnosti prizadevati za odstranitev ovir, s katerimi se soočajo mladi, ki se želijo posvetiti kmetovanju, tako da postavi obnovo generacij za svojo prednostno nalogo;

9.   nadalje poziva k okrepljenim prizadevanjem za javno predstavitev evropskega kmetijskega modela, z njegovimi visokimi standardi na področju okolja, dobrega počutja živali in varnosti oskrbe s hrano;

10.   meni, da je treba kot glavno nalogo razširjene EU zastaviti prevzem kmetij s strani mladih;

11.   opozarja na nenehne težave zaradi začetnih stroškov, vključno s prodajo kmetijske lastnine in cenami najema ter potrebo po nenehnih naložbah v kapital in človeške vire, da bi imeli tehnološke in logistične izboljšave ter na dejstvo, da tehnološke in logistične izboljšave pomenijo nakup opreme in strojev ter da so za dosego izboljšav, raziskav in dostopa do njihovih dognanj nujno potrebna finančna sredstva;

12.  poziva Komisijo, naj podpre države članice pri ustvarjanju sklada kmetijskih zemljišč na osnovi zemlje, ki se je sprostila zaradi zgodnjega upokojevanja; meni, da se mora ta podpora izvajati za skupne nakupe dragih strojev in opreme, ki jih posamezni kmetovalci redko uporabljajo;

13.   poziva k reviziji priprave podpore, ki je ostala na isti točki že od uvedbe in ne zadovoljuje več potreb kmetovalcev;

14.   poudarja prispevek cen zemljišč k težavam mladih, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo in poziva Komisijo, naj preuči občuten dvig cen zemlje, do katerega je med drugim prišlo zaradi pritiskov in špekulacij iz mest;

15.   priporoča uvedbo instrumentov pri posredovanju obdelovalne zemlje za dajanje prednosti mladim kmetovalcem, ki šele začenjajo dejavnost, pred že dejavnimi kmetovalci, ki želijo povečati posestvo, vključno z mehanizmom zgodnjega upokojevanja, pomočjo z odloženim plačilom, dogovorov pri začetku dejavnosti po fazah in najemom dela zemlje;

16.   ugotavlja, da je treba izboljšati učinkovitost politik, ki so namenjene pomoči mladim kmetovalcem pri začetku dejavnosti, in pripraviti objektivna dodatna merila za opredeljevanje vrstnega reda prejemnikov;

17.   poziva Komisijo, naj v svojem zakonodajnem predlogu o rednem pregledu SKP predlaga, da se pomoč mladim kmetovalcem, ki je predvidena v zakonodaji o razvoju podeželja, uvrsti med obvezne ukrepe, ki jih bodo države članice uvrstile v svoje načrte, in naj se ob tem povišajo vsote za podporo pri začetku dejavnosti;

18.   meni, da so podporni ukrepi za mlade kmetovalce lahko namenjeni tudi novincem, saj so ti dragocena pridobitev kmetijstva EU; zato opozarja, da je treba podporo dati novim podjetnikom pred tistimi, ki opuščajo kmetovanje; poudarja, da podporni ukrepi za prevzem kmetij ne smejo popačiti konkurence med novinci na eni strani in otroki kmetov na drugi;

19.   opozarja, da je zaradi spoštovanja ciljev teritorialne kohezije EU pomembno zlasti preprečiti dezertifikacjo na prikrajšanih kmetijskih območjih, da bi se mladim kmetovalcem olajšal začetek dejavnosti na področjih z neugodnimi naravnimi razmerami, kot so otoki in gorska območja, kjer so stroški razvoja, gradnje in dostopa višji in kjer je običajno potrebna raznolikost proizvodnje, da bi se zagotovilo preživetje;

20.   poziva Komisijo, naj preuči učinkovitost in dodano vrednost različnih nacionalnih in ukrepov EU za pomoč mladim kmetovalcem in naj o tem poroča do 1. julija 2009;

21.   ugotavlja, da veliko mladih kmetovalcev meni, da so naložbena podpora in subvencionirane obrestne mere najboljša spodbuda za njihovo dejavnost in da izboljšujejo njihovo konkurenčnost; poziva Komisijo in države članice, naj se ustrezno posvetijo podporam in subvencijam;

22.   poziva Komisijo, naj izvede študijo o učinku, ki ga imajo proizvodne pravice, shema enotnih plačil in premije na začetek dejavnosti novih kmetovalcev, ker so vsi ti instrumenti pogosto razlog za spore med generacijami, kar ovira mlade, ki želijo začeti kmetijsko dejavnost, da pridejo do njih; meni, da bi morala Komisija pripraviti potrebne zaključke glede vodenja skupne kmetijske politike, ob tem pa omogočiti mladim boljše razmere za začetek kmetijske dejavnosti;

23.   meni, da bi bilo treba zaradi boljšega upoštevanja povečanih stroškov prevzema kmetij in težav, povezanih z začetkom kmetijske dejavnosti v težavnih območjih, dvigniti prag Skupnosti s 55 000 EUR, prav tako pa bi morala biti časovna omejitev za dosego ustreznosti pravilom podaljšana s treh na pet let po začetku dejavnosti;

24.   ugotavlja, da je kmetovanje pogosto zadnja dejavnost, ki preživi na podeželju in da bi bilo treba zato uvesti podporo mladim, ki jo želijo začeti; vendar poudarja, da si treba je poleg potrebe, da bi bile kmetije sposobne preživeti, prizadevati tudi za to, da bi bilo podeželje okolje, v katerem bi si ljudje želeli živeti, kar pomeni, da bi bilo treba spodbujati enakopraven dostop do javnih storitev (pošta, šole, javni prevoz, zdravstvene storitve itd.), vzdrževati ustrezno ponudbo običajnih storitev (trgovine, otroško varstvo, negovalne ustanove za ostarele, družbena stanovanja, najem stanovanj itd.) ter družabno ponudbo, zaradi katere se ljudje ne počutijo osamljene (bari, družabni centri, športni centri itd.);

25.   poudarja, da je treba poskrbeti za ureditev, ki bo omogočala mladim kmetovalcem, da odidejo s svoje kmetije, da bi se udeležili izobraževanja, zaradi dopusta, rojstev itd.;

26.   pozdravlja določbo, ki omogoča podporo za začetek dejavnosti mladim kmetovalcem, celo delni začetek dejavnosti, ki je pogojen, ob prostovoljni predložitvi načrta dejavnosti kot instrumenta, ki bo sčasoma omogočil razvoj kmetijske in nekmetijske dejavnosti, povezane s podeželjem, na novih kmetijah;

27.   priporoča, da se kot del sheme podpor za začetek dejavnosti pripravi določba za podporo lastnikom, ki oddajajo kmetije mladim kmetovalcem in/ali za najemno podporo do desetega leta po začetku dejavnosti;

28.   opozarja na težave, ki jih imajo mladi, ki želijo začeti kmetijsko dejavnost, ob dostopu do financiranja ter na uporabno vlogo, ki jo imajo sporazumi o subvencioniranih posojilih pri omogočanju mladim kmetovalcem, da začnejo in nadaljujejo kmetijsko dejavnost brez prevelikega zadolževanja;

29.   meni, da visoka stopnja zadolženosti in visoki stroški nastanitve močno otežujejo vzpostavljanje dobre konkurenčne pozicije mladim kmetovalcem; zato poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo dodatne rešitve za te težave;

30.   meni, da je treba podpirati podjetništvo mladih kmetovalcev prek preglednih, preprostejših in manj okornih pravil, kar bi pomenilo tudi njihove nižje stroške;

31.   zato meni, da bi morale države članice in regionalne oblasti preučiti možnost za uvajanje in izboljševanje shem za pridobivanje začetnega kapitala za nove kmetovalce pod ugodnimi pogoji;

32.   hkrati obžaluje učinek preračunljivih ali strukturnih elementov, ki preprečujejo ustrezno nadomestilo za zaslužek na zemlji, delu in dobičku, kot so jamstva za dostop do posojil, visoke obrestne mere, pravne ali davčne ovire, stroški socialnega zavarovanja in upravni stroški, ter meni, da je so potrebni ustrezni politični ukrepi, da bi se presežek popačene konkurence odpravil;

33.   poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove (davčne) ukrepe, ki bi pomagali mladim kmetovalcem nositi breme stroškov obresti, s katerimi se soočajo pri preskrbovanju svojih kmetij; poziva Komisijo, naj za to v okviru rednega pregleda SKP pripravi specifične predloge;

34.   poziva, naj bodo ukrepi v korist mladih kmetovalcev obvezni, kot del ukrepov, ki so predvideni v os 1 Uredbe (ES) št. 1698/2005 z namenom izboljšanja konkurenčnosti kmetijskega sektorja;

35.   ponovno poudarja svoje mnenje, da morajo biti ukrepi za razvoj podeželja usmerjeni neposredno na kmetovalce;

36.   meni, da mora Komisija preučiti specifično financiranje mladih kmetovalcev iz Priloge 2 in 3 razvojne politike za podeželje, na primer v zvezi z družbeno infrastrukturo in izboljšanjem stopnje zaposlenosti med mladimi na podeželju;

37.   poziva, naj se podpora za začetek dejavnosti za kmetovalce, ki se bodo imeli večstranske dejavnosti (kmetovanje in nekmetovanje) razširi, da bi se omogočila tudi mladim kmetovalcem, ki predvidevajo zgolj kmetovanje ali ki bodo dohodek s kmetij dopolnjevali z drugimi dejavnostmi na podeželju;

38.   poziva države članice, naj omogočijo dostop do podpore za začetek dejavnosti mladim, tako moškim kot ženskam, ki so v pomanjkanju glede lastnine in potrebujejo tovrstno pomoč, da prilagodijo svoje kmetije za kmetovanje ali za dopolnilen dohodek iz drugih dejavnosti, tako da lahko pridejo do vira preživetja, merljivega prek prihodka in dela;

39.   verjame, da bi morali biti mladi kmetovalci v EU sposobni medsebojne konkurence pod enotnimi pogoji znotraj EU; zato poziva, da se opravi natančna revizija in nato izvajanje člena 69 Sklepa Sveta (ES) št. 1782/2003(3), da bi se preprečilo popačenje konkurence na notranjem trgu EU;

40.   poziva, naj se politike za razvoj kmetijstva in podeželja v celoti poenotijo s cilji, ki jih je zastavila EU kot del Lizbonske strategije, tako da bo omogočeno mladim kmetovalcem, da delujejo v dinamičnem gospodarskem okolju;

41.   meni, da bi bilo treba ukrepati, v sklopu rednega pregleda skupne kmetijske politike, da bi se spodbujali bolj stabilni in zagotovljeni prihodki kmetij – kot bistven predpogoj za obnovo generacij v kmetovanju – prek uvedbe orodij inovativnega obvladovanja tveganja in kriznega upravljanja na ravni EU;

42.   meni, da je treba dati prednost zagotavljanju prave poenostavitve in večje preglednosti pri izvajanju instrumentov in ukrepov za mlade kmetovalce, ki opravljajo dejavnosti kmetovanja, tudi ko se te dopolnjujejo z drugimi nekmetovalnimi dejavnostmi, ki so povezane s podeželjem in potrebne za preživetje kmetije;

43.   poudarja, da kmetje, ki se ne uvrščajo več med mlade kmetovalce, a bodo srednjeročno nadaljevali kmetovanje, in ki se tudi soočajo z novimi izzivi, ne bi smeli biti prikrajšani;

44.   poudarja, da je treba zaradi velikega povpraševanja po "jutrišnjih upravljavcih" izobraževanje sistematično nadgrajevati, da bi se zagotovil ustrezen prenos znanja z raziskav o kmetijstvu na kmetovanje samo;

45.   v zvezi s dedovanjem meni, da je primerno predvideti boljšo zakonodajo, da bi se ohranila enotnost kmetijstva s ciljem izvajanja ekonomije obsega in ekonomije izbora; poudarja, da bi dedovanje oseb, ki niso družinski člani, moralo biti olajšano, da bi se kmetije ohranile in da bi omogočili mladim podjetnikom z ustrezno izobrazbo, da postanejo kmetovalci;

46.   meni, da je treba zgodnje upokojevanje na nacionalni ravni izvajati samo v primerih, ko bo mladi kmetovalec prevzel kmetijo; v tem primeru bi bil upokojenec upravičen do povišane pokojnine;

47.   meni, da morajo celoviti načrti za začetek dejavnosti in razvoj kmetij med drugim vsebovati posebne ukrepe za uradno priznanje mladih kmetovalcev, in tako spodbujati enakopravnost med moškimi in ženskami; v zvezi s tem meni, da je bistveno ohraniti osnovne storitve na podeželju, kot so jasli, vrtci in pomoč materam; s tem v zvezi posebej opozarja na pomen zagotavljanja informacij o statusu partnerjev, ki pomagajo kmetovalcem;

48.   poudarja, da so družbene in kulturne posebnosti in razlike bistveni dejavniki pri politiki promocije proizvodov, kot so to tudi prepoznavanje posameznega geografskega področja in odličnost pri določenih proizvodnih metodah, kot je prikazano z ugledom in uspehom kmetijskih proizvodov z zaščitenim poreklom ali z oznako;

49.   poudarja, da izobrazba v zvezi s hrano, ki jo lahko prispevajo mladi kmetovalci, spodbuja dobre prehrambene navade, kar koristi zdravju ljudi in družbe na splošno ter izrecno pozdravlja tovrstne dejavnosti, kot je na primer program Evropskega sveta mladih kmetovalcev Tellus, in mednacionalni projekti, kot je Šolarji na kmetijah (Schüler auf dem Bauernhof);

50.   poudarja potrebo po strokovnih informacijah za študije znanosti o hrani in prehranjevanju v vseh oblikah izobraževanja;

51.   meni, da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje kmetovanja in njegovih storitev za družbo poleg proizvajalnih dejavnosti zato, da bi se v to dejavnost privabilo čim več mladih, zlasti mladina iz nepodeželskega okolja;

52.   meni, da bi moralo spodbujanje kmetovanja vključevati tudi boljši stik z javnostjo, in posledično s potrošniki, glede vsebine skupne kmetijske politike v zvezi z zdravjem, zahtevami glede okolja in dobrega počutja živali, pogoji pomoči, večstranskosti, kakovosti proizvodov EU, prispevka k boju proti podnebnim spremembam, samozadostnosti glede hrane in izzivov v zvezi s hrano za svetovno prebivalstvo, za katero se ocenjuje, da bo do leta 2050 doseglo 9 milijard ljudi;

53.   poziva Skupnost, naj posodobi svoje prednostne naloge, da bi evropski potrošnik imel zagotovila glede zdravja in okoljskih standardov proizvodov, ki jih kupuje, in naj zagotovi nadomestila kmetovalcem EU, ki jih prizadene konkurenca iz tretjih držav, ki pa ne ustreza istim zdravstvenim, okoljskim in družbenim standardom;

54.   ocenjuje, da je treba mlade kmetovalce postaviti v kar najboljši položaj, da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki se ponujajo zaradi večje prožnosti pri povpraševanju po proizvodih in storitvah, povezanih s kmetijsko proizvodnjo, in zaradi odprtja trgov v porastu po vsem svetu z namenom sklenitve večstranskih pogajanj; zato meni, da je pomembno, da se Komisija pogaja s Svetovno trgovinsko organizacijo glede sporazuma, ki bi kmetovalcem omogočal, da dalje konkurirajo tretjim državam, kar bi mladim kmetovalcem zagotovilo prihodnost; meni, da je pri tem vključitev netržnih vprašanj bistvenega pomena;

55.   meni, da bi se morali biti mladi kmetovalci sposobni soočiti s tujo konkurenco pod enotnimi pogoji; zato poziva Komisijo, naj prednostno prizna netrgovinske zadeve, kot so merila za uvoz v večstranskih in dvostranskih pogajanjih;

56.   ugotavlja, da mlada generacija kmetovalcev pri srednje- in dolgoročnem načrtovanju nosi breme odgovornosti glede podnebnih sprememb, deluje v skladu z okoljem in s pridobivanjem okolju prijaznih virov energije, zlasti s proizvodnjo biomase in vodenjem obratov za pridobivanje bioplinov, dejavno prispeva k varovanju okolja in zmanjšanju emisij CO2;

57.   ugotavlja, da se mladi kmetovalci soočajo z dvojnim izzivom, to je izvajanjem ukrepov za izboljšanje dejavnosti kmetovanja in hkrati pa poskrbijo, da so te trajnostne in zadostne za preživetje, istočasno pa obnavljajo ključno vlogo kmetijstva pri obravnavanju okoljskih vidikov in s tem postajajo glavni subjekt pri reševanju podnebnih sprememb; v zvezi s tem poudarja, da morajo politike in ukrepi mladim kmetovalcem ponuditi dolgoročne in trajnostne obete in da mora biti zagotovljena finančna podpora za njihova prizadevanja, da obvarujejo okolje;

58.   opaža, da sta kmetovanje in gozdarski sektor edina primera gospodarske dejavnosti, kjer se po zaslugi fotosinteze zajema ogljikov dioksid, zato so kmetijske dejavnosti toliko bolj potrebne;

59.   poudarja pomen osredotočanja na raziskave na kmetijskem področju, kar je v skladu z reformo skupne kmetijske politike, spodbujanjem prenosa tehnologij in izboljšanjem dostopov kmetovalcev do dognanj raziskav ter do zadnjih inovacij pri pridelovalnih metodah in orodjih; meni, da morajo imeti kmetovalci EU boljši dostop do dognanj raziskav prek omrežij za izmenjavo podatkov iz raziskav in za usklajevanje raziskav na nacionalni in ravni EU;

60.   ugotavlja, da je izmenjava med znanostjo in uporabniki bistvena, zato je treba dognanja raziskav dati v prakso in tako bodo raziskave lahko zadovoljile potrebe kmetijskega sektorja;

61.   poudarja, da je v interesu EU, da gospodarsko (z izboljšanjem produktivnosti) in okoljsko (z osveževanjem znanja o "zelenih" praksah) omogoči okrepljeno podporo za vseživljenjsko izobraževanje kmetovalcev; zlasti spodbuja programe za povečanje mobilnosti med mladimi kmetovalci v EU (vključno s programom Leonardo); zlasti poudarja potrebo po določanju instrumentov, ki bi kmetovalcem omogočili, da so odsotni s svojih kmetij v času teh izobraževanj;

62.   predlaga, da se vzpostavi program za izmenjavo najboljših praks med mladimi kmetovalci;

63.   meni, da je bistveno vzpostaviti izmenjalni program za mlade kmetovalce, da bi se olajšalo zbiranje najboljših praks, in omrežje za usposabljanje, v katerem bi bile ključnega pomena informacije o vprašanjih, kot so trajnost, bioenergija, podnebne spremembe in konkurenčnost; meni, da bi to mlade kmetovalce pripravilo na naloge, ki jih čakajo ob soočanju z izzivi na področju kmetijstva in prehrane;

64. poziva k izdelavi pilotskega projekta, ki bi olajšal izvajanje programa izmenjav med mladimi kmetovalci v državah v razvoju in mladimi kmetovalci v EU, da bi se lahko neposredno seznanili z delovanjem njihovih trgov, uporabo tehnologije in načini prilagajanja na prevladujoče podnebne pogoje;

65.   predlaga, da se načini kmetovanja, ki so zakoreninjeni v posameznih geografskih območjih in kulturne tradicije v EU ohranijo, izboljšajo in spodbujajo;

66.   verjame, da je vprašanje vzdrževanja kmetijske lastnine tesno povezano z začenjanjem dejavnosti mladih kmetovalcev in da bi bilo treba pripraviti politiko, ki bi zagotavljala, da se pri podelitvi zemlje da prednost mladim kmetovalcem, ki začenjajo dejavnost; poziva Komisijo, naj poroča o kmetijski lastnini v zvezi z mladimi, ki prevzemajo kmetije;

67.   meni, da je treba priskrbeti učinkovitejšo podporo pri začenjanju podjetniških struktur z uvedbo posebnih ukrepov za tovrstne dejavnosti, kar bi znižalo stroške začetka za te mlade ljudi, hkrati pa jim bo omogočilo, da prerazporedijo svoje delo tako, da bo sposobnost preživetja kmetije kar najboljša;

68.   priporoča večjo prožnost pri začenjanju dejavnosti na kmetijah in pri postopkih prenosa lastništva s pomočjo postopnega zagona, preverjanja predhodnih strokovnih izkušenj, kadar oseba, ki začenja dejavnost nima ustrezne izobrazbe, opustitev starostne omejitve, ko kandidat predloži projekt zagona, ki ima dobre možnosti za preživetje, zlasti pri pokrajinah z neugodnimi razmerami itd.;

69.   meni, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi podprli, spremljali in svetovali mladim kmetovalcem pri začetnem zagonu, da bi se izboljšal delež uspešnih dejavnosti, hkrati pa bi se zmanjšalo število primerov ali bi jih popolnoma odpravili, da kmetovalec opusti dejavnost ali celo bankrotira;

70.   predlaga razglasitev evropskega leta dialoga med urbanimi območji in podeželjem;

71.   poziva Komisijo, naj omogoči čezmejno podporo mladim, ki želijo začeti kmetovati, tako da oblikuje zanesljivo politiko, upravne sporazume, ki odražajo dejansko stanje in ponudi kar največ pomoči pri upravljanju;

72.   poziva Komisijo, naj pripravi vmesno poročilo o razmerah mladih kmetovalcev in naj v se v doglednem času posvetuje z ustreznimi organizacijami mladih kmetovalcev;

73.   poudarja, da bi bilo treba mlade kmetovalce podpirati v letih, ki sledijo začetku njihove dejavnosti in da bi bilo treba ustanoviti poseben rezervni sklad za nepredvidljive okoliščine v času zagona, kot je škoda na pridelku zaradi vremenskih razmer ali nagla rast stroškov;

74.   poziva Komisijo, naj preuči metode za širjenje najboljših praks v inovativnih kmetijskih tehnikah in vodenju kmetij med novimi kmetovalci po vsej EU;

75.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 262, 18.9.2001, str. 153.
(2) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
(3) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov