Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi(1), ki je začel veljati leta 1997 in prenehal veljati leta 2007,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 26. maja 2008, v katerih so bile odobrene pogajalske smernice za sporazum, ki bo vzpostavil nov celovit okvir za odnose EU z Rusijo,

–   ob upoštevanju cilja EU in Rusije, določenega v skupni izjavi po vrhu v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, da se ustvarijo skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravice, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti in skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno s kulturo,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih EU z Rusijo, zlasti resolucije z dne 14. novembra 2007 o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo(2), ki je 26. oktobra 2007 potekalo v Mafri na Portugalskem,

–   ob upoštevanju posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah, zlasti njegovega sedmega kroga 17. aprila 2008 na temo svobode medijev, svobode izražanja in zbiranja, zlasti v povezavi z nedavnimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami, delovanja civilne družbe, pravice pripadnikov manjšin, boja proti rasizmu in ksenofobiji ter otrokovih pravic,

–   ob upoštevanju poročila o napredku za leto 2007 o izvajanju skupnih prostorov EU in Rusije, ki ga je pripravila Evropska komisija in je bilo objavljeno marca 2008,

–   ob upoštevanju izidov osmega srečanja Stalnega partnerskega sveta EU-Rusija za svobodo, varnost in pravico, ki je potekalo 24. in 25. aprila 2008 v Sankt Peterburgu,

–   ob upoštevanju izjave predsednika delegacije Evropskega parlamenta pri Sveta za partnerstvo in sodelovanje EU–Rusija po obisku delovne skupine EU-Rusija 17. in 18. marca 2008 v Moskvi,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker so se odnosi med EU in Rusijo v zadnjem desetletju nenehno razvijali, kar je pripeljalo do močnega in celovitega gospodarskega povezovanja in soodvisnosti, ki se bosta v naslednjih letih še povečala,

B.   ker sta EU in Rusija, ki je članica Varnostnega sveta Združenih narodov, skupaj odgovorni za svetovno stabilnost in varnost, okrepljeno sodelovanje ter dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo pa so posebno pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope,

C.   ker ostaja sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Rusko federacijo izjemno pomembna za prihodnji razvoj in poglabljanje sodelovanja med partnericama,

D.   ker se morajo pogajanja o takšnem novem sporazumu o strateškem partnerstvu začeti čim prej na podlagi že doseženega napredka glede vzpostavitve štirih skupnih prostorov: skupnega gospodarskega prostora, prostora svobode, varnosti in pravice, prostora zunanje varnosti ter prostora raziskovanja, izobraževanja in kulture; ker bi morala biti hitra vzpostavitev teh štirih skupnih prostorov v središču pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu,

E.   ker je bil po občutnem napredku glede embarga Rusije na uvoz mesa in drugih kmetijskih izdelkov iz Poljske ter po zagotovilih v zvezi z zaprtjem plinovoda Družba (kar je za Litvo povračilni politični ukrep z ruske strani), nazadnje le sprejet dogovor med državami članicami o dokončnem oblikovanju pogajalskega mandata za nov sporazum, ki bo nasledil sedanji Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je potekel konec prejšnjega leta,

F.   ker je 7. maja 2008 Dmitrij Medvedjev uradno prisegel kot predsednik Ruske federacije; ker je novi predsednik imenoval nekdanjega predsednika Vladimirja Putina za predsednika vlade, duma pa ga z veliko večino potrdila,

G.   ker bodo zamenjave v ruskem vodstvu po lanskih volitvah v dumo in nedavnih predsedniških volitvah morda dale nov zagon odnosom med EU in Rusijo, izboljšanju ruskih odnosov z nekaterimi sosednjimi državami ter razvoju demokracije in pravne države v Rusiji,

H.   ker je novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev v svojem slovesnem govoru potrdil zavezanost zrelemu in učinkovitemu pravnemu sistemu kot bistvenemu pogoju za gospodarski in družbeni razvoj v Rusiji ter tudi za večji vpliv Rusije v mednarodni skupnosti, za večjo odprtost Rusije svetu in za omogočanje dialoga z drugimi narodi na enakopravni osnovi; ker je predsednik Medvedjev kot prvi korak odredil ustanovitev sveta proti korupciji, ki mu bo tudi predsedoval,

I.   ker bi pristop Ruske federacije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) znatno prispeval k nadaljnjemu izboljšanju gospodarskih odnosov med Rusijo in EU, kar je odvisno od polnega spoštovanja in izpolnjevanja obveznosti in dolžnosti, ki jih določa STO,

J.   ker je zanesljivost oskrbe z energijo eden največjih izzivov za Evropo in eno glavnih področij sodelovanja z Rusijo; ker so potrebna skupna prizadevanja, da bi se celovito in učinkovito uporabljali sistemi za prenos energije, ki že obstajajo ali ki jih je treba nadalje razviti; ker velika odvisnost EU od fosilnih goriv ogroža razvoj uravnoteženega in doslednega pristopa Evrope do Rusije, ki bi temeljil na vrednotah,

K.   ker je Rusija nedavno vključila nekatere največje energetske družbe EU v strateška partnerstva v več pomembnejših energijskih projektih ali je družbam EU dovolila nakup določenih omejenih strateških deležev v ruskih družbah; ker je zaščita pravne varnosti in lastninskih pravic ključna za ohranjanje sedanje ravni tujih naložb v Rusiji,

L.   ker je treba spore o pogojih dobave in prenosa energije razreševati s pogajanji, nediskriminatorno in na pregleden način in ker ti spori ne smejo nikoli služiti izvajanju političnega pritiska na države članice EU in države v skupni soseščini,

M.   ker bi moral zato prihodnji sporazum med EU in Rusko federacijo vključevati načela pogodbe o energetski listini,

N.   ker bi EU in Ruska federacija skupaj mogli in morali prevzeti dejavno vlogo pri vzpostavljanju miru in stabilnosti na evropski celini, zlasti v skupni soseščini, ter v drugih delih sveta,

O.   ker bi morali EU in Ruska federacija sodelovati predvsem pri iskanju končne rešitve vprašanja mednarodnega statusa Kosova in mirnega konca še vedno nevarnih konfliktov v Abhaziji, Južni Osetiji, Gorskem Karabahu in Pridnestrju,

P.   ker se zaradi odločitve Rusije, da z republikama Abhazijo in Južno Osetijo, ki se želita osamosvojiti, naveže uradne stike, razmere v teh gruzijskih regijah dodatno slabšajo, kar postavlja pod vprašaj vlogo ruskih vojaških sil kot nepristranskih mirovnih sil in ogroža ozemeljsko celovitost Gruzije,

Q.   ker je Rusija odstopila od pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in izjavila, da bo ustavila inšpekcijske preglede in preverjanje svojih vojaških objektov s strani držav članic Nata ter ne bo več omejevala količine svojega konvencionalnega orožja,

R.   ker je ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov po srečanju z ministrsko trojko EU v torek 29. aprila 2008 v Luksemburgu potrdil sodelovanje Rusije v vojaški operaciji EU v Čadu in Srednjeafriški republiki (operacija EUFOR Tchad/RCA, ki se je začela 28. januarja 2008(3)),

S.   ker ostaja resna zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic ter spoštovanjem skupno dogovorjenih demokratičnih načel, pravil in postopkov; ker je Ruska federacija polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s čimer se je zavezala načelom demokracije in spoštovanju osnovnih človekovih pravic,

T.   ker je pomembno, da EU v odnosih z Rusko federacijo nastopi enoglasno ter pokaže solidarnost in enotnost ter da ti odnosi temeljijo na skupnih interesih in vrednotah,

1.   poudarja, da bo bližnje vrhunsko srečanje prvo tovrstno srečanje med EU in Rusijo, ki se ga bo udeležil novoizvoljeni predsednik Dmitrij Medvedjev, in izraža upanje, da bo to srečanje zaznamovalo izboljšanje odnosov med EU in Rusijo;

2.   ponovno izraža prepričanje, da za doseganje strateškega sodelovanja Rusija ostaja pomembna partnerica, in da EU z Rusijo nima zgolj skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč si z njo deli tudi cilj tesnejšega sodelovanja na mednarodnem prizorišču in v skupni soseščini;

3.   poudarja pomembnost enotnosti med državami članicami EU v njihovih odnosih z Rusijo in poziva države članice, naj dajo prednost dolgoročnim koristim skupnega stališča pri pogajanjih z Rusko federacijo, ne pa morebitnim kratkoročnim prednostim dvostranskih dogovorov o posameznih vprašanjih;

4.   podpira zamisel o bolj zavzetem prizadevanju za razvoj odnosov z Rusijo, ki naj se še naprej osredotočajo na področja, ki zadevajo štiri skupne prostore, in potrebo po novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, s poudarkom na praktičnem sodelovanju, skupnih projektih in uresničevanju doslej sprejetih obveznosti in sporazumov;

5.   izraža zadovoljstvo, da je bilo končno mogoče premagati ovire in doseči soglasje o mandatu za pogajanja z Rusko federacijo o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju;

6.   poziva Svet, Komisijo in države članice, naj skupaj z vlado Ruske federacije izkoristijo 21. vrhunsko srečanje EU-Rusija v Hanti Mansijsku kot pravo novo odskočno desko za dodatno krepitev odnosov med EU in Rusijo, tako da začnejo s pogajanji o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter s tem postavijo temelje za nadaljnje otipljive rezultate v bližnji prihodnosti;

7.   pozdravlja izjave novega predsednika Medvedjeva v slovesnem govoru glede pomena državljanskih pravic, v katerem je ponovno javno podprl zavzemanje za pravno državo in pomen človekovih pravic; pričakuje, da bo Rusija na tem področju prešla od besed k dejanjem ter izvedla potrebne reforme, ki bodo utrle pot demokratičnemu sistemu v pravem pomenu besede;

8.   izraža močno zaskrbljenost zaradi rednih poročil ruskih in mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic o mučenju ter nečloveškem in ponižujočem ravnanju v zaporih, na policijskih postajah ter v tajnih centrih za pridržanje v Čečeniji; je globoko zaskrbljen tudi zaradi vse pogostejših napadov na etnične, rasne in verske manjšine v Rusiji;

9.   ponovno poziva k okrepitvi posvetovanja na področju človekovih pravic med EU in Rusijo, da bi postalo učinkovitejše in bilo usmerjeno v rezultate ob sodelovanju ne le ruskega ministrstva za zunanje zadeve, pač pa tudi ostalih ministrstev; pri posvetovanju mora biti na vseh ravneh v celoti vključen tudi Evropski parlament; v zvezi s tem meni, da so informativni sestanki s predstavniki civilne družbe, ki jih pred uradnim posvetovanjem organizira Komisija, pomemben instrument, ki ga morajo ruske oblasti ustrezno upoštevati, okrepiti in preoblikovati v celovit pravni seminar, pri katerem bodo sodelovali akademiki, predstavniki civilne družbe in državni uradniki obeh strani;

10.   poudarja, da je trdna in neodvisna civilna družba temeljni in nezamenljiv element dejanske in zrele demokracije; v zvezi s tem izraža globoko zaskrbljenost zaradi vedno slabših razmer, v katerih delujejo borci za človekove pravice, ter težav, s katerimi se pri registraciji in opravljanju svoje dejavnosti soočajo nevladne organizacije, dejavne na področju uveljavljanja človekovih pravic ter varstva okolja in ekoloških vprašanj; izraža močno zaskrbljenost zaradi najnovejših sprememb zakonodaje o ekstremizmu, ki bi lahko vplivale na prost pretok informacij in ruskim oblastem omogočile, da dodatno omejijo pravico do svobodnega izražanja neodvisnih novinarjev in političnih nasprotnikov;

11.   poziva Rusko federacijo, naj pokaže zavezanost skupnim vrednotam z ratificiranjem dodatnega protokola 14 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljenjih svoboščin in s tem omogoči izvedbo pomembnih reform Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je obremenjeno z zaostankom desettisočev zadev; poziva ruske oblasti, naj spoštujejo vse odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice;

12.   pozdravlja dejstvo, da bo vrh med EU in Rusijo potekal v upravnem središču avtonomne pokrajine Hanti Mansijsk, ter poziva sedanje predsedstvo, naj izkoristi ta vrh in zatem 5. svetovni kongres ugro-finskih narodov za razpravo o težavah ugro-finskih manjšin v Rusiji, povezanih s politično zastopanostjo, pa tudi z zaščito ter razvojem njihove kulturne in jezikovne identitete;

13.   poleg tega ponovno poudarja pomen vzpostavitve skupnega gospodarskega prostora ter nadaljnjega razvijanja ciljev, o katerih je bil dosežen dogovor v časovnem načrtu za ta prostor, zlasti kar zadeva oblikovanje odprtega in povezanega trga med EU in Rusijo;

14.   pozdravlja napredek, dosežen od zadnjega vrha EU-Rusija v Mafri v zvezi s pristopom Rusije k STO, ki bo ustvaril enake konkurenčne razmere za poslovno skupnost na obeh straneh in bo v veliko pomoč ruskim prizadevanjem za izgradnjo sodobnega, raznolikega in visokotehnološkega gospodarstva; poziva Rusijo, naj stori vse, da odpravi preostale ovire v pristopnem procesu, zlasti na področju izvoznih dajatev, in poskrbi, da bo lahko v celoti izpolnila in izvajala obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz članstva v STO, potem pa bi EU morala z Rusko federacijo začeti pogovore o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini;

15.   nadalje vztraja, da je treba kmalu doseči soglasje o višini dajatev na izvoz surovega lesa iz Ruske federacije v EU; obžaluje, da Rusija ni izpolnila obveznosti postopne ukinitve plačil za sibirske prelete in jo poziva, naj podpiše sporazum, ki je bil glede tega dosežen na srečanju na vrhunskem srečanju v Samari;

16.   poudarja pomen izboljšanja okolja za evropske naložbe v Rusiji, kar je mogoče doseči le s spodbujanjem in omogočanjem nediskriminacijskih in preglednih pogojev poslovanja, manjšo birokracijo in vzajemnimi naložbami; izraža zaskrbljenost zaradi nepredvidljivosti oblasti pri izvajanju predpisov;

17.   pozdravlja okrepljen dialog med EU in Rusijo o energetskih vprašanjih in o varstvu okolja; poudarja pomen uvoza energije za evropska gospodarstva, saj bi to lahko bila priložnost za nadaljnje trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med EU in Rusijo; poudarja, da bi moralo takšno sodelovanje temeljiti na načelih soodvisnosti in preglednosti, kot tudi na enakem dostopu do trgov, infrastrukture in naložb; pozdravlja pristop Rusije k Kjotskem protokolu ter poudarja, da mora Rusija v celoti podpreti obvezujoče postkjotske cilje, povezane s spremembo podnebja; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo načela pogodbe o energetski listini in njej priloženega prehodnega protokola ter sklepov G8 vključena v novi sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, vključno z nadaljnjim sodelovanjem na področju energetske učinkovitosti, zmanjševanja ogljikovih izpustov in obnovljivih virov energije, vključno z uporabo bioenergije; opozarja, da bi morala ta načela veljati za večje projekte energetske infrastrukture; poziva EU, naj v pogovorih z Rusijo o teh občutljivih energetskih vprašanjih nastopa enotno; poziva partnerje v energetskem dialogu med EU in Rusijo, naj preučijo možnost uporabe eura kot prihodnje podlage za plačevanje dobave energije, da bi postali bolj neodvisni od valut tretjih držav;

18.   izraža zaskrbljenost zaradi varnosti na jedrskem področju v Ruski federaciji, zaradi načrtovanega izvoza jedrske tehnologije in jedrskih snovi v druge države ter s tem povezane jedrske varnosti in groženj za širjenje jedrskega tveganja, ki so s tem povezane;

19.   poziva Rusko federacijo, naj podpre razvoj domače industrije obnovljive energije na okolju prijazen in trajnosten način; poziva Rusko federacijo, naj zagotovi najnovejše okoljske standarde za vse projekte za nafto in plin, ki potekajo ali so načrtovani na njenem ozemlju;

20.   pozdravlja napredek, ki sta ga dosegli EU in Rusija pri izvajanju skupnega prostora svobode, varnosti in pravice, ki je bilo do zdaj osredotočeno predvsem na izvajanje sporazumov o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu, slednji so se izkazali za odločilen korak na poti k odpravi vizumov za potovanje; poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju nezakonitega priseljevanja, boljšega nadzora nad osebnimi dokumenti in boljše izmenjave informacij o terorizmu in organiziranem kriminalu; poudarja, da morata Svet in Komisija zagotoviti, da bo Rusija izpolnjevala vse pogoje, določene v sporazumih, doseženih s pogajanji, o odpravi vizumov med obema stranema, da bi se izognili vsakršni kršitvi varnosti in demokracije v Evropi;

21.   opozarja, da bo morda Rusija, ki je lani spremenila pravila o vizumih in nehala izdajati enoletne poslovne vizume za večkratni vstop, ki so jih pred tem uporabljali številni evropski delavci, soočena z izselitvijo menedžerjev in delavcev iz EU, razen če spremeni nova pravila in zmanjša težavno birokracijo, potrebno za pridobitev vizumov in delovnih dovoljenj;

22.   pozdravlja okrepljeno sodelovanje med EU in Rusijo na področju vesoljskih raziskav v okviru tristranskega dialoga, ki se je marca 2006 začel med Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in rusko vesoljsko agencijo Roskosmos, obsega pa vesoljske aplikacije (satelitsko navigacijo, opazovanje zemlje in satelitsko komunikacijo), dostop do vesolja (naprave za izstrelitev in prihodnje sisteme vesoljskega prometa), znanost o vesolju in razvoj vesoljske tehnologije; ugotavlja, da je bilo sodelovanje na področju vesoljskih raziskav v okviru skupnega gospodarskega prostora opredeljeno kot eden prednostnih sektorjev;

23.   poziva k sodelovanju Ruske federacije v procesu izgradnje evropske raziskovalne infrastrukture, ki jo podpirajo okvirni programi Evropske skupnosti; meni, da bi se s takšno pobudo omogočila učinkovita uporaba in nadaljnji razvoj obsežnih ruskih človeških in finančnih virov na področju raziskav, razvoja in inovacij, torej bi bila koristna za Evropo in Rusijo;

24.   poziva vladi Rusije in Združenih držav Amerike, naj okrepita razprave o vprašanjih obrambe in varnosti, v katera so neposredno ali posredno vključene države članice EU; poziva vladi obeh držav, naj EU in njene države članice polno vključita v te razprave in naj se vzdržita korakov ali sklepov, ki bi jih utegnili razumeti kot grožnjo miru in stabilnosti na evropski celini;

25.   poziva rusko vlado, naj skupaj z EU in drugimi članicami kontaktne skupine za Kosovo pozitivno prispeva k iskanju trajne politične rešitve za prihodnost Kosova in za nadaljnjo stabilizacijo zahodnega Balkana;

26.   poziva Rusijo, naj ne nasprotuje namestitvi misije EU za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO(4)) in naj v celoti podpira OVSE ter potrdi njen mandat, da bi omogočila celovito izvajanje vseh zagotovil, predvidenih v ustavi Kosova, in obveznosti, ki so jih kosovske oblasti sprejele glede decentralizacije institucij in zaščite manjšinskih skupnosti ter kulturne in arhitekturne dediščine;

27.   poziva Svet in Komisijo, naj si skupaj z rusko vlado prizadevata za skupne pobude za krepitev varnosti in stabilnosti v skupni soseščini, zlasti z okrepljenim dialogom o vzpostavitvi demokracije v Belorusiji ter s skupnimi prizadevanji za končno rešitev konfliktov v Abhaziji, Južni Osetiji, Gorskem Karabahu in Pridnestrju;

28.   izraža globoko zaskrbljenost nad odločitvijo Rusije, da bo z gruzijskima regijama Abhazijo in Južno Osetijo vzpostavila okrepljene vezi, in ponovno v celoti podpira ozemeljsko celovitost Gruzije; Rusijo poziva, naj se vzdrži vsakršnih dejavnosti, ki bi lahko zaostrile napetost, in naj sprejme ukrepe za izboljšanje odnosov z Gruzijo; izraža upanje, da bo nedavno srečanje med predsednikoma Medvedjevom in Sakašvilijem v Sankt Peterburgu izboljšalo odnose med Rusijo in Gruzijo;

29.   poziva sedanje predsedstvo, naj na junijskem vrhu med EU in Rusijo izpostavi vprašanje o gruzijskem izvidniškem brezpilotnem letalu, ki ga je sestrelilo rusko letalo, in o nedavnem občutnem povečanju števila ruskih vojakov v Abhaziji ter naj ponudi večje sodelovanje EU pri reševanju tega spora;

30.   poziva EU in Rusijo kot članico Varnostnega sveta Združenih narodov in četverice, naj si še naprej prizadevata za napredek mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu; poleg tega poudarja, da je potrebno nadaljnje sodelovanje z Rusijo za preprečevanje širjenja orožja za množično uničenje, ter obe strani poziva, naj prevzameta odgovornost, še zlasti za jedrska vprašanja Severne Koreje in Irana;

31.   poziva Rusijo, naj ponovno razmisli o enostranski začasni opustitvi izpolnjevanja pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah in uporabi pogajanja kot sredstvo zaščite svojih legitimnih interesov in prepreči spodkopavanje te pogodbe; poziva članice Nata, naj ratificirajo pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah, kot je bila spremenjena v letu 1999;

32.   pozdravlja odločitev Rusije, da EU pomaga pri izvajanju mirovne operacije v Čadu in Srednjeafriški republiki, ter podpira izjavo ruskega ministra za zunanje zadeve Sergeja Lavrova in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve Javierja Solane, da sodelovanje med Rusijo in EU pri kriznem upravljanju ne bo omejeno na sodelovanje Rusije v silah operacije EUFOR Tchad/RCA in da sta obe strani na podlagi "enakopravnega partnerstva in sodelovanja" pripravljeni podpisati okvirni sporazum na to temo;

33.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije ter Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0528. (3) Skupni ukrep Sveta 2007/677/SZVP z dne 15. oktobra 2007 (UL L 279, 23.10.2007, str. 21) in Sklep Sveta 2008/101/SZVP z dne 28. januarja 2008 (UL L 34, 8.2.2008, str. 39). (4) Skupni ukrep Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 (UL L 42, 16.2.2008, str. 92).