Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0196(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0257/2008

Predložena besedila :

A6-0257/2008

Razprave :

PV 08/07/2008 - 12
CRE 08/07/2008 - 12

Glasovanja :

PV 09/07/2008 - 5.10
CRE 09/07/2008 - 5.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0347

Sprejeta besedila
PDF 677kWORD 372k
Sreda, 9. julij 2008 - Strasbourg
Notranji trg z zemeljskim plinom ***I
P6_TA(2008)0347A6-0257/2008
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (KOM(2007)0529 – C6-0317/2007 – 2007/0196(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0529),

–   ob upoštevanju člena 251(2), člena 47(2) ter členov 55 in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0317/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0257/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 9. julija 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive ║ 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom
P6_TC1-COD(2007)0196

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2) ter členov 55 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj notranjega trga s plinom, ki se v Skupnosti postopoma uvaja od leta 1999, je zagotavljanje resnične izbire vsem potrošnikom v Evropski uniji, bodisi državljanom bodisi podjetjem, novih poslovnih priložnosti in več čezmejnega trgovanja, da bi zagotovili večjo učinkovitost, konkurenčne cene in višje standarde storitev ter prispevali k zanesljivosti oskrbe in trajnosti.

(2)  Direktiva ║ 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom ║(4) je bila pomemben korak k oblikovanju ║ notranjega trga s plinom.

(3)  Vendar trenutno ▌ni mogoče vsem podjetjem v vseh državah članicah zagotoviti pravice, da prodajajo plin v vsaki državi članici pod enakimi pogoji, brez diskriminacije ali ovir. Zlasti še ne obstajata nediskriminatoren dostop do omrežja in enako učinkovita raven regulativnega nadzora v vseh državah članicah, saj ║pravni okvir ne zadostuje.

(4)  Komisija je v svojem Sporočilu z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo"║ poudarila pomen vzpostavitve notranjega trga s plinom in zagotavljanja enakovrednih pogojev za vsa podjetja plinskega gospodarstva v Skupnosti. Sporočili Komisije z istega dne o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo in v zvezi s preiskavo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi sta pokazali, da obstoječa pravila in ukrepi ne zagotavljajo potrebnega okvira za doseganje cilja dobro delujočega notranjega trga.

(5)  Brez učinkovitega ločevanja omrežij od dejavnosti proizvodnje in dobave obstaja ▌tveganje diskriminacije pri upravljanju omrežij pa tudi pri spodbudah za vertikalno integrirana podjetja, da bi ustrezno vlagala v svoja omrežja.

(6)  Države članice bi morale spodbujati sodelovanje in spremljati učinkovitost omrežij na regionalni ravni. Več držav članic je že podalo predlog za uresničitev takšnega cilja.

(7)  Trenutno veljavna pravila za pravno in funkcionalno ločevanje še ne zagotavljajo učinkovitega ločevanja upravljavcev prenosnih omrežij v vsaki državi članici, ker zakonodaja Skupnosti ni bila izvedena v celoti. Evropski svet je na svoji seji v Bruslju 8. in 9. marca 2007 Komisijo pozval k pripravi zakonodajnih predlogov za učinkovito ločevanje dejavnosti dobave in proizvodnje od delovanja omrežja.

(8)  Učinkovito ločevanje lahko zagotovi samo odprava notranjih spodbud za vertikalno integrirana podjetja, da diskriminirajo konkurente kar zadeva dostop do omrežja in naložbe. Ločevanje lastništva, ki predpostavlja, da se lastnik omrežja imenuje za upravljavca omrežja in da je lastnik omrežja neodvisen od kakršnih koli interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo, je očitno najbolj učinkovit in stabilen način za razreševanje notranjih navzkrižij interesov in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe. Zato je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 10. julija 2007 o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo(5)║, ločevanje lastništva na ravni prenosa opredelil kot najučinkovitejše orodje, s katerim se na nediskriminatoren način spodbuja naložbe v infrastrukturo, pošten dostop do omrežja za nove udeležence in preglednost na trgu. Države članice bi zato morale zagotoviti, da ista oseba ali osebe ne morejo izvajati nadzora nad podjetjem za proizvodnjo ali dobavo in hkrati imeti deleža v ali uveljavljati pravic nad upravljavcem prenosnega omrežja ali prenosnim omrežjem, vključno s pomočjo pravic manjšinskih delničarjev do blokiranja odločitev strateškega pomena, kot so na primer naložbe. Nadzor nad upravljavcem prenosnega omrežja mora izključevati možnost imetja deleža v podjetju za dobavo ali uveljavljanja kakršne koli pravice nad njim.

(9)  Vsi sistemi ločevanja bi morali učinkovito odpravljati vsa navzkrižja interesov med proizvajalci in upravljavci prenosnih omrežij, da bi se oblikovale spodbude za potrebna vlaganja in zagotovil dostop novim udeležencem na trgu ob pregledni in učinkoviti regulativni ureditvi, regulativnim organom pa ne smejo nalagati zahtevne ali okorne regulativne ureditve, katere izvajanje bi bilo težko ali drago.

(10)  Plin se v glavnem in v čedalje večjih količinah v Evropsko unijo uvaža iz tretjih držav. Zakonodaja Skupnosti bi zato morala upoštevati posebnosti vključevanja sektorja plina na svetovni trg, pa tudi razlike med nabavnimi in prodajnimi trgi.

(11)  Ker ločevanje lastništva v nekaterih primerih zahteva prestrukturiranje podjetij, bi bilo treba državam članicam, ki se odločijo izvajati ločevanje lastništva, odobriti dodatno obdobje za začetek uporabe zadevnih določb. Glede na vertikalne povezave med sektorjema za električno energijo in zemeljski plin, bi se morale poleg tega določbe glede ločevanja uporabljati v obeh sektorjih.

(12)  Države članice, ki to želijo, lahko uporabijo določbe te direktive, ki se nanašajo na učinkovito in uspešno ločevanje prenosnih omrežij in upravljavcev prenosnih omrežij. Takšno ločevanje je uspešno, v kolikor pomaga vzpostaviti neodvisnost upravljavcev prenosnih omrežij, in učinkovito, v kolikor ponuja ustreznejši regulativni okvir za zagotovitev poštene konkurence, zadostnih vlaganj, dostopa na trg za nove udeležence in integracije trgov z zemeljskim plinom. Takšno ločevanje poleg tega temelji na organizacijskih ukrepih in ukrepih, ki se nanašajo na upravljanje s strani upravljavcev prenosnih omrežij, ter na ukrepih, povezanih z vlaganji, ki nove proizvodne zmogljivosti preko regionalnega sodelovanja povezujejo z integracijo omrežij in trgov in je skladno z zahtevami, ki jih je določil Evropski svet na zasedanju 8. in 9. marca 2007.

(13)  Države članice bi morale spodbujati regionalno sodelovanje ter po potrebi imenovati regionalnega koordinatorja, ki bi omogočal lažji dialog med pristojnimi nacionalnimi organi. Poleg tega bi bilo treba sčasoma v omrežje učinkovito vključiti nove proizvajalce in dobavitelje.

(14)  Za zagotovitev pravilnega izvajanja te direktive bi morala Komisija pomagati državam članicam, ki imajo težave v zvezi s tem.

(15)  Cilj integrirane evropske energetske mreže je bistven za zanesljivost oskrbe in dobro delujoč notranji trg s plinom. Komisija bi zato morala v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi (zlasti z upravljavci prenosnih omrežij in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agencija), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev](6) oceniti izvedljivost vzpostavitve enotnega združenja evropskih upravljavcev prenosnih omrežij ter analizirati stroške in koristi integracije trga ter učinkovitega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja.

(16)  Da bi zagotovili popolno neodvisnost upravljanja omrežij od interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo ter da bi preprečili izmenjavo kakršnih koli zaupnih podatkov, ista oseba ne more biti član upravnih odborov upravljavca prenosnega omrežja in podjetja, ki opravlja katero koli dejavnost na področju proizvodnje ali dobave. Iz istega razloga ista oseba ne more imeti pristojnosti za imenovanje članov upravnih odborov upravljavca prenosnega omrežja in imeti deleža v podjetju za dobavo.

(17)  Imenovanje neodvisnih upravljavcev prenosnih omrežij, ki niso vezani na interese v zvezi z dobavo in proizvodnjo, bi moralo vertikalno integriranim podjetjem omogočiti, da ohranijo lastništvo nad omrežnimi sredstvi, hkrati pa zagotavlja učinkovito ločevanje interesov, če neodvisni upravljavec prenosnega omrežja opravlja vse dejavnosti upravljavca omrežja ter če se vzpostavijo podrobna ureditev in obsežni regulativni kontrolni mehanizmi.

(18)  Če je podjetje, ki ima v lasti prenosni sistem, del vertikalno integriranega podjetja, bi morale imeti države članice možnost izbire med dvema možnostma: ločitev lastništva ali vzpostavitev neodvisnega upravljavca prenosnega omrežja.

(19)  Da se razvije konkurenca na notranjem trgu s plinom, bi morali negospodinjski odjemalci imeti možnost izbrati dobavitelja in za zadovoljitev svojih potreb po plinu skleniti pogodbe z več dobavitelji. Takšni odjemalci bi morali biti zaščiteni pred klavzulami o ekskluzivnosti, katerih učinek je izključitev konkurenčnih in/ali dopolnilnih ponudb.

(20)  Pri izvajanju učinkovitega ločevanja bi bilo treba spoštovati načelo nediskriminacije med javnim in zasebnim sektorjem. Zato ista oseba ne bi smela imeti možnosti uveljavljanja kakršnega koli vpliva, sama ali skupaj z drugimi, na sestavo, glasovanje ali sprejemanje odločitev v organih upravljavcev prenosnih omrežij in podjetij za dobavo. ▌

(21)  Ločevanje dejavnosti na področju omrežnih dejavnosti in dobave bi moralo veljati v celotni Skupnosti ▌. To bi moralo veljati tako za podjetja s sedežem v Evropski uniji, kakor tudi za podjetja s sedežem v tretjih državah. Da se v celotni Skupnosti zagotovi ločevanje omrežnih dejavnosti in dejavnosti na področju dobave, bi morali nacionalni regulativni organi biti pooblaščeni, da upravljavcem prenosnih omrežij, ki ne izpolnjujejo pravil o ločevanju, zavrnejo certifikacijo. Da bi zagotovili dosledno uporabo v vsej Skupnosti in spoštovanje mednarodnih obveznosti Skupnosti, bi morala Agencija imeti pravico, da pregleda odločitve v zvezi s certifikacijo, ki jih sprejmejo nacionalni regulativni organi.

(22)  Zaščita dobave energije je bistveni element javne varnosti in je zato notranje povezana z učinkovitim delovanjem notranjega trga ║ s plinom ter integracijo izoliranih trgov držav članic. Uporaba omrežja je ključnega pomena, da lahko plin doseže državljane Unije. Delujoči odprti trgi s plinom z dejanskimi možnostmi za trgovanje ter zlasti omrežja in druga sredstva, povezana z oskrbo s plinom, so bistvenega pomena za javno varnost, konkurenčnost gospodarstva in blaginjo državljanov Unije. Brez poseganja v svoje mednarodne obveznosti Skupnosti meni, da je sektor prenosnih omrežij za plin zelo pomemben zanjo, zato so potrebni dodatni zaščitni ukrepi v zvezi z vplivom tretjih držav, da bi se izognili morebitnim grožnjam javnemu redu in javni varnosti v Skupnosti ter blaginji ║ državljanov Unije. Taki ukrepi so nujni tudi za zagotavljanje skladnosti s pravili glede učinkovitega ločevanja.

(23)  Treba je zagotoviti neodvisnost upravljavcev skladišč, da se izboljša dostop tretjih strani do objektov za skladiščenje, ki so s tehničnega in/ali ekonomskega vidika potrebni za zagotavljanje učinkovitega dostopa do omrežja za oskrbo odjemalcev. Zato je primerno, da objekte za skladiščenje upravljajo pravno ločeni subjekti, ki imajo dejansko pravico odločanja o sredstvih, ki so potrebna za vzdrževanje, upravljanje in razvoj objektov za skladiščenje. Treba je tudi povečati preglednost v zvezi z zmogljivostmi skladiščenja, ki se ponudijo tretjim stranem, in sicer tako, da se države članice prisili, da opredelijo in objavijo nediskriminatoren in jasen okvir, ki bo za objekte za skladiščenje določal ustrezen ureditveni režim.

(24)  Nediskriminatoren dostop do distribucijskega omrežja je odločilnega pomena za dostop do odjemalcev na maloprodajni ravni. Kar zadeva dostop tretjih strani in naložbe so možnosti za diskriminacijo sicer manjše na ravni distribucije kot pa na ravni prenosa, saj sta na ravni distribucije prezasedenost in vpliv interesov v zvezi s proizvodnjo na splošno manj pomembna kot na ravni prenosa. Poleg tega je dejansko ločevanje upravljavcev distribucijskih sistemov, v skladu z Direktivo 2003/55/ES, obvezno šele od 1. julija 2007, njegove učinke na notranji trg pa je treba še oceniti. Trenutno veljavna pravila za pravno in funkcionalno ločevanje bi lahko vodila k učinkovitemu ločevanju, če bi bila jasneje določena ter če bi se jih pravilno izvajalo in pozorno spremljalo. Da bi ustvarili enakovredne pogoje na maloprodajni ravni, je treba spremljati dejavnosti upravljavcev distribucijskih omrežij in jim tako preprečiti, da bi izkoriščali svojo vertikalno integracijo kar zadeva njihov konkurenčni položaj na trgu, zlasti v povezavi z malimi gospodinjskimi in tujimi odjemalci.

(25)  Države članice bi morale sprejeti konkretne ukrepe v podporo širši uporabi bioplina in plina iz biomase, katerih proizvajalci morajo imeti nediskriminatoren dostop do plinskega sistema, pod pogojem, da je takšen dostop trajno združljiv s tehničnimi pravili in varnostnimi standardi.

(26)  Direktiva 2003/55/ES je uvedla zahtevo, da države članice vzpostavijo nacionalne regulativne organe s specifičnimi pristojnostmi. Vendar izkušnje kažejo, da je učinkovitost regulacije pogosto omejena, ker nacionalni regulativni organi niso dovolj neodvisni od vlade ter nimajo zadostnih pooblastil in diskrecije. Zato je Evropski svet na svojem prej omenjenem zasedanju v Bruslju║ Komisijo pozval k pripravi zakonodajnih predlogov za nadaljnjo uskladitev pooblastil in krepitev neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov.

(27)  Za pravilno delovanje notranjega trga morajo biti nacionalni regulativni organi sposobni sprejemati odločitve o vseh pomembnih regulativnih vprašanjih, poleg tega pa morajo biti tudi popolnoma neodvisni od kakršnih koli drugih interesov javnih ali zasebnih podjetij.

(28)  Nacionalni regulativni organi bi morali biti pooblaščeni, da sprejmejo zavezujoče odločitve v zvezi z upravljavci omrežij ter da upravljavcem omrežij, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, naložijo učinkovite, primerne in odvračilne sankcije. Pooblastiti bi je bilo treba tudi za to, da lahko ne glede na uporabo pravil o konkurenci sprejmejo ustrezne ukrepe za dostop do omrežij za vzpostavitev učinkovite konkurence, ki je nujna za pravilno delovanje trga, pa tudi, da zagotovijo visoke standarde javnih storitev v skladu z odpiranjem trga, varstvo ranljivih odjemalcev in dejansko učinkovitost ukrepov za varstvo odjemalcev. Ti ukrepi ne bi smeli posegati v pooblastila Komisije v zvezi z uporabo pravil o konkurenci, vključno s preverjanjem združitev z razsežnostjo Skupnosti, ter v pravila glede notranjega trga, kot je prost pretok kapitala.

(29)  Nacionalni regulativni organi in regulatorji finančnih trgov bi morali sodelovati, da bi drug drugemu omogočili pregled nad svojimi zadevnimi trgi. Imeti bi morali pooblastilo za pridobitev ustreznih informacij od podjetij plinskega gospodarstva na osnovi primernih in zadostnih preiskav, reševanje sporov ter izrekanje učinkovitih kazni.

(30)  Treba bi bilo močno spodbujati naložbe v večje nove infrastrukture, hkrati pa zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga s plinom. Da bi spodbujali pozitivne učinke izvzetih infrastrukturnih projektov na konkurenco in zanesljivost oskrbe, bi bilo treba raziskati tržni interes v načrtovalni fazi projekta in izvajati pravila upravljanja prezasedenosti. Če je infrastruktura na ozemlju več držav članic, bi zahtevek za izvzetje morala obravnavati Agencija║, da se bolje upoštevajo njegove čezmejne posledice in pospeši njegova administrativna obravnava. Poleg tega bi bilo zaradi izredno velikega profila tveganj pri konstrukciji takih izvzetih velikih infrastrukturnih projektov potrebno omogočiti začasna delna odstopanja od pravil o popolnem ločevanju za podjetja, ki se ukvarjajo z dobavo in proizvodnjo, v zvezi z zadevnimi projekti. To bi moralo zaradi zanesljivosti oskrbe veljati zlasti za nove plinovode v Skupnosti, ki prenašajo plin iz tretjih držav v Skupnost.

(31)  Notranji trg s plinom trpi zaradi pomanjkanja likvidnosti in preglednosti, ki ovira učinkovito dodeljevanje sredstev, upravljanje s tveganji in vstop novih akterjev. Treba je povečati zaupanje v trg, njegovo likvidnost in število udeležencev, zato je treba tudi povečati regulativni nadzor nad podjetji, ki se ukvarjajo z oskrbo s plinom. Take zahteve ne bi smele posegati v obstoječo zakonodajo Skupnosti o finančnih trgih in morajo biti skladne z njo. Nacionalni regulativni organi in regulatorji finančnih trgov morajo sodelovati, da drug drugemu omogočijo pregled nad zadevnimi trgi.

(32)  Strukturne togosti trga s plinom, ki izhajajo iz koncentracije dobaviteljev, dolgoročne pogodbe, ki podpirajo dobavo, in pomanjkanje likvidnosti vzdolž prodajne verige povzročajo nepreglednost pri določanju cen. Za večjo jasnost strukture stroškov je potrebna večja preglednost pri oblikovanju cen, za kar se mora dosledno zahtevati izpolnjevanje trgovinske obveznosti.

(33)  Zahteve glede javnih storitev in skupne minimalne standarde, ki izhajajo iz njih, je treba še bolj okrepiti, da bi zagotovili, da bodo lahko imeli vsi potrošniki koristi od konkurence. Ključni vidik pri dobavi energije odjemalcem je dostop do podatkov o porabi, ki morajo biti na voljo odjemalcem, tako da lahko konkurente povabijo, da pripravijo ponudbo na podlagi teh podatkov. Porabniki morajo imeti tudi pravico, da so ustrezno obveščeni o svoji porabi energije. Redni podatki o stroških energije bodo ustvarili spodbude za prihranke energije, saj bodo dajali odjemalcem neposredne povratne informacije o učinkih naložb v energetsko učinkovitost in spremembe ravnanja.

(34)  Zahteve glede javnih storitev in skupne minimalne standarde, ki iz njih izhajajo, je treba še bolj okrepiti, da se zagotovi dostopnost storitev na področju plina za javnost ter mala in srednje velika podjetja.

(35)  Države članice bi morale zagotoviti namestitev individualnih števcev (pametno merjenje), kot je določeno v Direktivi 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah(7), da dobijo potrošniki točne podatke o porabi energije in da zagotovijo učinkovitost pri končnem uporabniku.

(36)  Odjemalci bi morali biti v središču te direktive. Že obstoječe pravice odjemalcev je treba okrepiti in zaščititi, vključevati pa bi morale tudi večjo preglednost in zastopanje. Varstvo potrošnikov pomeni, da bi moral konkurenčni trg koristiti vsem odjemalcem. Nacionalni regulativni organi bi morali pravice odjemalcev uveljavljati z ustvarjanjem spodbud in izrekanjem sankcij podjetjem, ki ne izpolnjujejo pravil o varstvu potrošnikov in konkurenci.

(37)  Odjemalcem bi morale biti na voljo jasne in razumljive informacije o njihovih pravicah, povezanih z energetskim sektorjem. Po svojem sporočilu z dne 5. julija 2007 z naslovom "Evropski listini o pravicah odjemalcev energije naproti" bi morala Komisija, po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, potrošniškimi organizacijami in socialnimi partnerji, predlagati dostopno, uporabniku prijazno listino, v kateri so navedene pravice odjemalcev energije, ki so že prisotne v obstoječem pravu Skupnosti, tudi v tej direktivi. Dobavitelji energije bi morali zagotoviti, da vsi odjemalci prejmejo izvod te listine in da je dostopna javnosti.

(38)  Da bi prispevale k zanesljivosti oskrbe, bi morale države članice, ob hkratnem ohranjanju duha solidarnosti zlasti v primeru krize na področju oskrbe, tesno sodelovati. V ta namen bi morala za podlago služiti Direktiva Sveta 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom(8).

(39)  Da bi ustvarile notranji trg s plinom, bi morale države članice spodbujati integracijo svojih nacionalnih trgov ter sodelovanje upravljavcev omrežij na evropski in regionalni ravni. Regionalne pobude za integracijo so bistven vmesni korak pri doseganju integracije notranjega energetskega trga, ki ostaja končni cilj. Regionalna raven prispeva k hitrejšemu procesu integracije, saj zadevnim akterjem, zlasti državam članicam, nacionalnim regulativnim organom in upravljavcem prenosnih omrežij omogoča sodelovanje glede posebnih vprašanj.

(40)  Razvoj resnično vseevropskega plinovodnega omrežja, bi moral biti eden od glavnih ciljev te direktive, zato bi morala odgovornost za regulativna vprašanja o čezmejnih medsebojnih povezavah in regionalnih trgih nositi Agencija.

(41)  Nacionalni regulativni organi bi morali zagotavljati informacije trgu tudi zato, da Komisiji omogočijo, da opravlja svojo nalogo opazovanja in nadzorovanja notranjega trga s plinom in njegov kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni razvoj, vključno z vidiki kot so ponudba in povpraševanje, infrastrukture za prenos in distribucijo, čezmejna trgovina, naložbe, veleprodajne in potrošniške cene, likvidnost trga, okoljske izboljšave in izboljšanje učinkovitosti.

(42)  Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve v celoti delujočega notranjega trga s plinom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ║ ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(43)  Države članice bi morale skupaj z zadevnimi socialnimi partnerji razmisliti o posledicah spreminjanja Direktive 2003/55/ES, zlasti glede različnih modelov zagotavljanja neodvisnosti upravljavcev prenosnih omrežij z vidikov, ki zadevajo zaposlovanje, delovne pogoje in pravice delavcev do obveščanja, posvetovanja in udeležbe, da se ublažijo negativne posledice.

(44)  Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina(9) daje Komisiji možnost, da sprejme smernice za doseganje potrebne stopnje usklajenosti. Take smernice, ki so tako zavezujoči izvedbeni ukrepi, so koristno sredstvo, ki ga je mogoče po potrebi hitro prilagoditi.

(45)  Direktiva 2003/55/ES določa, da je treba sprejeti nekatere ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(10).

(46)  Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES(11), ki je uvedel regulativni postopek s pregledom, ki se uporablja za ukrepe splošnega obsega za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami.

(47)  Direktivo 2003/55/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2003/55/ES

Direktiva 2003/55/ES se spremeni:

(1)  V členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Pravila, ki jih ta direktiva določa za zemeljski plin, skupaj z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), na nediskriminatoren način prav tako veljajo za bioplin in plin, pridobljen iz biomase, ali druge vrste plinov, če je takšne pline tehnično mogoče varno vbrizgati in prenašati prek sistema zemeljskega plina.

"

(2)  Člen 2 se spremeni:

a)   točka 3 se nadomesti z naslednjim:"

   3. "prenos" pomeni transport zemeljskega plina po omrežju, ki v glavnem zajema visokotlačne cevovode, z namenom dostave odjemalcem, vendar ne po pridobivalnem cevovodnem omrežju in ne po delu visokotlačnih cevovodov, ki se uporabljajo predvsem za lokalno distribucijo zemeljskega plina, in ne vključuje dobave;
"

b)   točka 9 se nadomesti z naslednjim:"

   9. "skladišče" pomeni objekt za skladiščenje zemeljskega plina, ki je v lasti in/ali ga upravlja podjetje plinskega gospodarstva, skupaj z delom obrata za UZP, ki se uporablja za skladiščenje, razen tistega dela, ki je namenjen izključno dejavnostim pridobivanja, in razen objektov, ki so rezervirani izključno za upravljavce prenosnih omrežij in izvajanje njihovih dejavnosti;
"

c)   točka 14 se nadomesti z naslednjim:"

   14. "sistemske storitve" pomenijo vse storitve, ki so nujne za zagotavljanje dostopa do in obratovanje prenosnih in/ali distribucijskih omrežij in/ali obratov za UZP in/ali skladišč, skupaj z izravnavo obremenitve, mešanjem in vbrizgavanjem inertnih plinov, vendar ne vključujejo objektov, ki so rezervirani izključno za upravljavce prenosnih omrežij in izvajanje njihovih dejavnosti;
"

d)   točka 17 se nadomesti z naslednjim:"

   17. "povezovalni plinovod" pomeni prenosni plinski daljnovod, ki prečka ali povezuje meje dveh držav članic v glavnem zaradi povezave nacionalnih prenosnih omrežij teh držav članic;
"

e)   točka 20 se nadomesti z naslednjim:"

______________________

* UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

   20. "vertikalno integrirano podjetje" pomeni podjetje plinskega gospodarstva ali skupino podjetij plinskega gospodarstva, kjer nadzor v smislu člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)* izvaja ista oseba ali iste osebe, in sicer neposredno ali posredno, in kjer podjetje ali skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa, distribucije, UZP ali skladiščenja ter vsaj eno od dejavnosti proizvodnje ali dobave zemeljskega plina;
"

f)   dodajo se naslednje točke║:"

   34. "pogodba o dobavi plina" pomeni pogodbo za dobavo plina, ne vključuje pa izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s plinom;
   35. "izvedeni finančni instrument za trgovanje s plinom" pomeni finančni instrument iz enega od oddelkov C5, C6, ali C7 v Prilogi I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov*, če se ta instrument nanaša na zemeljski plin;
  36. "nadzor" pomeni kakršne koli pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, in sicer zlasti:
   a) lastništvo ali pravica do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;
   b) pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.║

V izogib dvomom dejstvo, da je podjetje z interesi v dejavnostih proizvodnje in dobave sklenilo dolgoročno pogodbo o prenosu, samo po sebi še ne pomeni nadzora nad prenosnim omrežjem.

   37. 37. "izolirani trg" pomeni državo članico, ki ni povezana z nacionalnimi prenosnimi omrežji drugih držav članic in/ali katere oskrbo s plinom nadzorujejo oseba ali osebe iz tretje države;

38. "projekt v evropskem interesu" pomeni projekt plinske infrastrukture, ki Skupnosti omogoči dostop do novih virov plina in tudi večjo diverzifikacijo njegovih dobav v več kot eni državi članici;

   39. 39. "poštena in neizkrivljena konkurenca na odprtem trgu" pomeni enake možnosti in enak dostop za vse ponudnike v Evropski uniji, kar zagotovijo države članice, nacionalni regulativni organi in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Agencija), ustanovljena z Uredbo (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev]**);
   40. 40. "pomanjkanje energije" pomeni, da si člani gospodinjstva ne morejo privoščiti ogrevanja svojih stanovanjskih prostorov na sprejemljivo temperaturo, ki temelji na vrednostih, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija;
   41. 41. "dostopna cena" pomeni ceno, ki jo ob upoštevanju opredelitve pomanjkanja energije iz točke 40 opredelijo države članice na nacionalni ravni po posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi, socialnimi partnerji in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.
  42. 42. "industrijsko območje" pomeni geografsko območje v zasebni lasti z omrežjem zemeljskega plina, ki ga upravlja eno podjetje s povezavo na prenosno omrežje ali distribucijsko omrežje:

______________
* UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
**UL L ...
   a) ki oskrbuje predvsem industrijske dejavnosti upravljavcev omrežij ali povezana podjetja, ali
   b) ki oskrbuje omejeno število industrijskih odjemalcev ali odjemalcev, povezanih z industrijskimi dejavnostmi na industrijskem območju.
"

(3)  Člen 3 se spremeni:

a)   odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

Ob popolnem upoštevanju ustreznih določb Pogodbe, zlasti člena 86 Pogodbe, lahko države članice v splošnem gospodarskem interesu naložijo podjetjem plinskega gospodarstva obveznosti javnih storitev, ki se lahko nanašajo na varnost, skupaj z zanesljivostjo oskrbe, na rednost in kakovost ter na varovanje okolja, skupaj z učinkovito rabo energije in varstvom podnebja.

"

b)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo končne odjemalce in poskrbijo zlasti za ustrezne nadzorne ukrepe za zaščito ranljivih odjemalcev, skupaj s prepovedjo odklopa upokojencev in invalidnih oseb pozimi. V zvezi s tem države članice priznajo pomanjkanje energije in določijo opredelitve ranljivih odjemalcev. Države članice zagotovijo, da se pravice in obveznosti, povezane z ranljivimi odjemalci, uporabljajo, in sprejmejo zlasti ukrepe za zaščito končnih odjemalcev na oddaljenih območjih. Zagotoviti morajo visoko raven varstva potrošnikov, zlasti glede preglednosti pogodbenih pogojev, splošnih informacij in mehanizmov za reševanje sporov. Države članice upravičenim odjemalcem zagotovijo dejansko možnost enostavne zamenjave dobavitelja. Vsaj kar zadeva gospodinjske odjemalce, ti ukrepi vključujejo ukrepe, navedene v Prilogi A.

"

c)   vstavijo se naslednji odstavki:"

3a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za obravnavo pomanjkanja energije v nacionalnih akcijskih načrtih, da se bo število ljudi, ki jim primanjkuje energije, dejansko zmanjšalo, in o teh ukrepih obvestijo Komisijo. Vsaka država članica je v skladu z načelom subsidiarnosti odgovorna za opredelitev pomanjkanja energije na nacionalni ravni po posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi in zainteresiranimi stranmi v zvezi s členom 2(40). Ti ukrepi lahko vključujejo ugodnosti iz sistemov socialne varnosti, podporo izboljšanju energetske učinkovitosti in proizvodnjo energije po najnižjih možnih cenah ter ne ovirajo odprtja trga iz člena 23. Komisija zagotovi smernice za spremljanje vpliva ukrepov na pomanjkanje energije in delovanje trga.

3b.  Države članice zagotovijo, da imajo vsi odjemalci pravico do dobave plina na podlagi sporazuma z dobaviteljem ne glede na državo članico, v kateri je ta kot dobavitelj registriran. Države članice zato sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da bodo podjetja, ki so registrirana kot dobavitelji v drugi državi članici, njene državljane lahko oskrbovala, ne da bi jim bilo treba izpolnjevati dodatne pogoje.

"

d)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Države članice uvedejo ustrezne ukrepe za izpolnitev ciljev glede socialne in gospodarske kohezije, s katerimi bi znižale stroške plina za gospodinjske odjemalce z majhnimi dohodki in zagotovile iste pogoje za tiste, ki živijo na oddaljenih območjih, na eni strani, ter ciljev varstva okolja na drugi strani. Navedeni ukrepi vključujejo ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja in sredstva za boj proti spremembam podnebja in zanesljivost oskrbe, lahko pa tudi zajemajo zagotavljanje zadostnih ekonomskih spodbud z uporabo, kjer to ustreza, vseh obstoječih nacionalnih orodij in orodij Skupnosti za vzdrževanje in gradnjo potrebne omrežne infrastrukture, skupaj z zmogljivostmi za medsebojno povezovanje.

"

e)   po odstavku 4 se vstavijo naslednji odstavki:"

4a.  Da bi spodbudili energetsko učinkovitost, nacionalni regulativni organi pooblastijo podjetja plinskega gospodarstva za uvedbo formul za določitev cen, ki so večje v primerih večje stopnje porabe, in zagotovijo dejavno sodelovanje odjemalcev in upravljavcev distribucijskih omrežij pri delovanju sistema, tako da podprejo uvedbo ukrepov za optimalno uporabo plina, zlasti ob konicah. Take formule za določitev cen, skupaj z uvedbo inteligentnih števcev in omrežij, spodbujajo energetsko učinkovito ravnanje ter najnižje možne stroške za gospodinjske odjemalce, zlasti tiste, ki jim energije primanjkuje.

4b.  Države članice zagotovijo skupne kontaktne točke, da se potrošnikom da na razpolago vse potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavne zakonodaje in pravnih sredstev, ki so jim na voljo v primeru spora.

"

f)   po odstavku 5 se vstavi naslednji odstavek:"

5a.  Izvajanje te direktive nima negativnih posledic za zaposlovanje, delovne pogoje ter pravice zadevnih delavcev do obveščanja, posvetovanja in udeležbe. Države članice se o izvajanju predlogov sprememb te direktive posvetujejo z zadevnimi socialnimi partnerji in s tem ublažijo negativne posledice za zadevne delavce. Komisija sektorskim odborom za socialni dialog o plinu in električni energiji poroča o posvetovanjih in sprejetih ukrepih.

"

(4)  V členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2.  Države članice, ki imajo sistem izdaje dovoljenj, določijo objektivna in nediskriminatorna merila, ki jih mora izpolnjevati podjetje, ki zaprosi za dovoljenje za gradnjo in/ali upravljanje naprav za zemeljski plin, ali podjetja, ki zaprosijo za dovoljenje za dobavo zemeljskega plina. Države članice v nobenem primeru ne smejo dovoljenj povezovati z merili, ki dajejo pristojnim oblastem diskrecijsko pravico. Nediskriminatorna merila in postopki za izdajo dovoljenj so javni. Države članice zagotovijo, da se pri postopkih izdajanja dovoljenj za naprave, plinovode in s tem povezano opremo upošteva pomen projekta za notranji trg s plinom.

"

(5)  Po členu 5 se vstavita naslednja člena ║:"

Člen 5a

Regionalna solidarnost

1.  Da bi na notranjem trgu z zemeljskim plinom zagotovili zanesljivo oskrbo, države članice brez prekomernega obremenjevanja udeležencev na trgu sodelujejo, da bi spodbujale regionalno in dvostransko solidarnost.

2.  To sodelovanje vključuje razmere, katerih kratkoročna posledica so ali verjetno bodo resne motnje v dobavi, ki prizadenejo državo članico. Vključuje sledeče:

   a) usklajevanje nacionalnih nujnih ukrepov iz člena 8 Direktive 2004/67/ES;
   b) odkrivanje in po potrebi razvoj ali nadgradnja povezav za električno energijo in zemeljski plin;
   c) pogoje in praktične podrobnosti za medsebojno pomoč.

3.  Komisija, druge države članice in udeleženci na trgu morajo biti obveščeni o tem sodelovanju.

Člen 5b

Spodbujanje regionalnega sodelovanja

1.  Nacionalni regulativni organi sodelujejo med seboj, da bi uskladili tržno strukturo in svoje nacionalne trge integrirali vsaj na eni regionalni ravni, kar bi bil prvi korak k popolnoma liberaliziranemu notranjemu trgu s plinom. Zlasti spodbujajo sodelovanje upravljavcev omrežij na regionalni ravni ter omogočajo njihovo integracijo na regionalni ravni z namenom, da oblikujejo konkurenčen notranji trg, pospešijo uskladitev svojega pravnega, regulativnega in tehničnega okvira. ter še zlasti integrirajo plinske otoke, ki še obstajajo v Evropski uniji. Države članice spodbujajo tudi čezmejno in regionalno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi.

2.  Agencija sodeluje z nacionalnimi regulativnimi organi in upravljavci prenosnih omrežij v skladu s poglavjema III in IV, da zagotovi približevanje regionalnih regulativnih okvirov in tako ustvari konkurenčen notranji trg. Če Agencija meni, da so potrebna zavezujoča pravila o takem sodelovanju, izdela ustrezna priporočila. Na regionalnih trgih je Agencija pristojni organ na področjih, določenih v členu 24d.

"

(6)  Člen 7 se nadomesti z naslednjim:"

"Člen 7

Ločevanje prenosnih omrežij in upravljavcev prenosnih omrežij

1.  Države članice zagotovijo, da od ...*:

   a) vsako podjetje, ki ima v lasti prenosno omrežje, deluje kot upravljavec prenosnega omrežja;
  b) ista oseba oziroma ║ osebe ne morejo ne posamezno ne skupaj:
   i) izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave, in izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad upravljavcem prenosnega omrežja ▌, imeti deleža v njem ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim; ali
   ii) izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad upravljavcem prenosnega omrežja ▌in izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave, imeti deleža v njem ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim.
   c) ista oseba oziroma ║ osebe ne morejo imenovati članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki pravno zastopajo podjetje, pri upravljavcu prenosnega omrežja ▌in ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora ali imeti deleža v ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave;
   d) ista oseba ne more biti član nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki pravno zastopajo podjetje, pri podjetju, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave ter upravljavcu prenosnega omrežja ali prenosnega sistema.
   e) ista oseba oziroma osebe ne smejo upravljati prenosnega omrežja s pogodbo o upravljanju ali uveljavljati vpliva na kakršen koli drug nelastniški način in ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora ali imeti deleža v ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave.

2.  Delež in pravice iz odstavka 1(b) vključujejo zlasti:

   a) lastništvo dela kapitala ali poslovnih sredstev;
   b) pravico do uveljavljanja glasovalnih pravic;
   c) pravico do imenovanja članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki pravno zastopajo podjetje, ali
   d) pravico do izplačila dividend ali drugih oblik udeležbe pri dobičku.

3.  Za namene odstavka 1(b) izraz "podjetje, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave" zajema "podjetje, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave" v smislu Direktive 2003/54/ES ║, izraza "upravljavec prenosnega omrežja" in "prenosno omrežje" pa vključujeta ║ "upravljavec prenosnega omrežja" in "prenosno omrežje" v smislu Direktive 2003/54/ES.

4.  Države članice nadzorujejo postopek ločevanja vertikalno integriranih podjetij in Komisiji predložijo poročilo o doseženem napredku.

"

5.  Države članice lahko dovolijo odstopanja od odstavka 1(b) in ║(c) do ...**, če upravljavci prenosnih omrežij niso del vertikalno integriranega podjetja.

6.  Obveznost iz odstavka 1(a) se šteje za izpolnjeno, če več podjetij, ki imajo v lasti prenosna omrežja, ustanovi skupno podjetje, ki deluje kot upravljavec zadevnih prenosnih omrežij v več državah članicah. ▌

7.  Kadar je oseba iz odstavka 1(b) do (e) država članica ali drug javni organ, se šteje, da dva ločena javna organa, ki izvajata nadzor nad upravljavcem prenosnega omrežja ali prenosnim omrežjem na eni strani in nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave na drugi strani, nista ista oseba oziroma osebe.

8.  Države članice zagotovijo, da se poslovno občutljivi podatki iz člena 10(1), s katerimi razpolagajo upravljavec prenosnega omrežja, ki je bil del vertikalno integriranega podjetja, in njegovo osebje, ne posredujejo podjetjem, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave.

9.  Če je ...*** prenosno omrežje v lasti vertikalno integriranega podjetja, se države članice lahko odločijo, da odstavka 1 ne uporabijo.

V tem primeru države članice ravnajo v skladu z določbami iz poglavja IVa.

Vertikalno integriranemu podjetju, ki ima v lasti prenosno omrežje, se v nobenem primeru ne sme preprečiti, da sprejme ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.

____________________

* Eno leto po datumu za prenos Direktive .../.../ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga za zemeljski plin].

** Dve leti po datumu za prenos Direktive .../.../ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga za zemeljski plin].

*** Datum začetka veljavnosti Direktive .../.../ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

(7)  Po členu 7 se vstavijo naslednji členi║:"

Člen 7a

Nadzor nad lastniki prenosnih omrežij in upravljavci prenosnih omrežij

1.  Brez poseganja v mednarodne obveznosti Skupnosti prenosnih omrežij ali upravljavcev prenosnih omrežij ne nadzira oseba ali osebe iz tretjih držav.

2.  Sporazum z eno ali več tretjimi državami, katerega podpisnica je Skupnost in katerega cilj je vzpostavitev skupnega okvira za naložbe v energetski sektor ter odprtje energetskega trga tretje države tudi podjetjem s sedežem v Evropski uniji, lahko dovoljuje odstopanje od odstavka 1.

Člen 7b

Imenovanje in certifikacija upravljavcev prenosnih omrežij

1.  Podjetja, ki imajo v lasti prenosno omrežje in ki so jih nacionalni regulativni organi v skladu s certifikacijskim postopkom iz tega člena certificirali, da izpolnjujejo zahteve iz člena 7(1) in člena 7a, države članice odobrijo in imenujejo za upravljavce prenosnih omrežij. Imenovanje upravljavcev prenosnih omrežij se sporoči Komisiji in objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Brez poseganja v mednarodne obveznosti Skupnosti se certifikacija, ki jo zahteva lastnik prenosnega omrežja ali upravljavec prenosnega omrežja, ki ga v skladu s členom 7a nadzorujejo oseba ali osebe iz tretjih držav, zavrne, razen če lastnik prenosnega omrežja ali upravljavec prenosnega omrežja dokaže, da za zadevni subjekt ni mogoče, da bi nanj v nasprotju s členom 7(1) neposredno ali posredno vplival kateri koli upravljavec, ki se ukvarja s proizvodnjo ali dobavo plina ali električne energije, ali tretja država.

3.  Upravljavci prenosnih omrežij nacionalni regulativni organ obvestijo o vseh načrtovanih transakcijah, zaradi katerih bi bila lahko potrebna ponovna preučitev skladnosti s členom 7(1) ali členom 7a.

4.  Nacionalni regulativni organi preverjajo, ali upravljavci prenosnih omrežij izpolnjujejo zahteve iz člena 7(1) in člena 7a. Da to zagotovijo, začnejo certifikacijski postopek:

   a) po prejemu uradnega obvestila s strani upravljavca prenosnega omrežja v skladu z odstavkom 3;
   b) na lastno pobudo, če so seznanjeni s tem, da bi bile lahko zaradi načrtovane spremembe pravic ali vpliva nad lastniki prenosnih omrežij ali upravljavci prenosnih omrežij kršene določbe člena 7(1) ali člena 7a, ali če imajo utemeljen razlog za domnevo, da je do take kršitve že prišlo; ali
   c) na utemeljeno zahtevo Komisije.

5.  Nacionalni regulativni organi sprejmejo odločitev glede certifikacije upravljavca prenosnega omrežja v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila s strani upravljavca prenosnega omrežja ali od datuma zahteve Komisije. Če nacionalni regulativni organi odločitve ne sprejmejo v tem obdobju, se šteje, da je certifikacija odobrena. Izrecna odločitev ali tihi pristanek nacionalnega regulativnega organa lahko postane veljaven šele po zaključku postopka iz odstavkov 6 do 9 in le, če Komisija ne nasprotuje.

6.  Izrecno odločitev ali tihi pristanek v zvezi s certifikacijo upravljavca prenosnega omrežja nacionalni regulativni organ takoj posreduje Komisiji, skupaj z vsemi zadevnimi podatki, ki se nanašajo na odločitev.

7.  Komisija uradno obvestilo prouči takoj po prejemu. Če Komisija ugotovi, da za odločitev nacionalnega regulativnega organa obstaja resen sum, da ni skladna s členom 7(1), členom 7a ali členom 7b(2), v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila sproži postopek. V takem primeru nacionalni regulativni organ in zadevnega upravljavca prenosnega omrežja povabi, da predložita pripombe. Če Komisija zahteva dodatne podatke, se lahko obdobje dveh mesecev podaljša za dodatna dva meseca, s pričetkom od prejema popolnih podatkov.

8.  Če se Komisija odloči za sprožitev postopka, ║ v štirih mesecih od datuma te odločitve sprejme končno odločitev, in sicer:

ali

   a) ne nasprotuje odločitvi nacionalnega regulativnega organa;
   b) od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče svojo odločitev, če meni, da zahteve iz člena 7(1), člena 7a ali člena 7b(2) niso izpolnjene.

9.  Če Komisija ne sproži postopka ali ne sprejme končne odločitve v roku iz odstavkov 7 in 8, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi nacionalnega regulativnega organa.

10.  Nacionalni regulativni organ ravna v skladu z odločitvijo Komisije o spremembi ali preklicu odločitve o certifikaciji v roku štirih tednov in o tem obvesti Komisijo.

11.  Nacionalni regulativni organi in Komisija lahko od upravljavcev prenosnih omrežij in podjetij, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog iz tega člena.

12.  Nacionalni regulativni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost komercialno občutljivih podatkov.

13.  Postopki iz tega člena, zlasti omejitve iz odstavka 2, se ne uporabljajo za pridobivalne plinovode, namenjene zgolj za neposredno povezavo omrežij izvornih držav dobaviteljic plina z začetnimi postajami na ozemlju Skupnosti ter za njihovo nadgradnjo.

Člen 7c

Imenovanje upravljavcev skladišč in obratov za UZP

Države članice imenujejo ali zahtevajo od podjetja plinskega gospodarstva, ki ima v lasti skladišča ali obrate za UZP, da imenuje enega ali več upravljavcev sistema za obdobje, ki določijo države članice glede na oceno učinkovitosti in gospodarskega ravnotežja.

"

(8)  Člen 8 se spremeni:

a)  (a) odstavek 1 se spremeni:

i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

   a) upravlja, vzdržuje in razvija, za zagotovitev odprtega trga za nove udeležence, naprave za prenos, skladiščenje in/ali UZP glede na gospodarske zahteve, da so varne, zanesljive in učinkovite, z upoštevanjem varovanja okolja ▌;
"

ii)   po točki (b) se vstavi naslednja točka"

"(ba) vzpostavi zadostno zmogljivost za medsebojno povezovanje njegove infrastrukture za prenos in s tem skuša izpolniti vse razumne zahteve glede zmogljivosti, zagotovi učinkovitost celotnega trga in izpolni merila za varno dobavo plina;"

"

b)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3.  Države članice lahko prek nacionalnih regulativnih organov od upravljavcev prenosnih omrežij zahtevajo, da izpolnjujejo minimalne standarde glede vzdrževanja in razvoja prenosnega omrežja, skupaj z zmogljivostjo za medsebojno povezovanje. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo treba podeliti širša pooblastila z namenom zagotavljanja varstva potrošnikov v Evropski uniji.

"

c)   doda se naslednji odstavek:"

4a.  Pri opravljanju svojih nalog upravljavci prenosnih omrežij upoštevajo kodekse, ki jih je sprejelo evropsko omrežje upravljavcev prenosnih omrežij za plin.

"

(9)  Člen 9 se črta.

(10)  Člen 10 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 10

Zaupnost podatkov, ki velja za upravljavce prenosnih omrežij in lastnike prenosnih omrežij

1.  Brez poseganja v člen 16 ali druge pravne dolžnosti razkritja podatkov vsak upravljavec prenosnega omrežja, lastnik prenosnega omrežja, skladišča in/ali objekta za UZP varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih dobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in prepreči razkritje poslovno koristnih podatkov o svojih dejavnostih na diskriminatoren način, zlasti pa poslovno občutljivih podatkov ne posreduje drugim delom družbe, razen če je to potrebno za izvedbo poslovne transakcije. Da se zagotovi popolno spoštovanje pravil glede ločevanja podatkov, je treba zagotoviti tudi, da lastnik prenosnega omrežja in ostali deli družbe ne uporabljajo skupnih storitev, razen storitev izključno administrativne narave in storitev IT (npr. skupna pravna služba).

2.  Upravljavci prenosnih omrežij, skladišč in objektov za UZP v zvezi s prodajo ali nabavo zemeljskega plina prek povezanih podjetij ne smejo zlorabljati poslovno občutljivih podatkov, pridobljenih od tretjih strank pri zagotavljanju ali pogajanjih o dostopu do omrežja.

3.  Podatki se kot poslovno občutljivi opredelijo na podlagi objektivnih in preglednih meril.

"

(11)  Členu 12 se spremeni:

a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1.  Vsak upravljavec distribucijskega omrežja je odgovoren za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, zato da izpolnjuje razumne zahteve po distribuciji plina, ter za obratovanje, vzdrževanje in razvoj varnega, zanesljivega in učinkovitega sistema distribucije na svojem območju v ekonomskih pogojih in z obveznim upoštevanjem varovanja okolja ter spodbujanje energetske učinkovitosti.

"

b)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

4.  Vsak upravljavec distribucijskega omrežja uporabnikom omrežja posreduje podatke, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do omrežja in njegovo uporabo.

c)   po odstavku 4 se vstavijo naslednji odstavki:"

4a.  Upravljavec prenosnega omrežja do ...* zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu predloži predlog, v katerem so opisani ustrezni informacijski in komunikacijski sistemi, ki bodo izvedeni, da se zagotovijo informacije iz člena 4. Navedeni predlog bo med drugim olajšal uporabo dvosmernih elektronskih števcev, ki jih bodo vsi odjemalci prejeli do ...**, dejavno sodelovanje končnih odjemalcev in porazdeljenih proizvajalcev pri delovanju omrežja ter sprotni pretok informacij med upravljavci distribucijskih in prenosnih omrežij, kar bo namenjeno optimalni uporabi vseh razpoložljivih virov proizvodnje, omrežja in povpraševanja.

4b.  Do ...*** nacionalni regulativni organi odobrijo ali zavrnejo predloge iz odstavka 4a. Nacionalni regulativni organi zagotovijo polno interoperabilnost informacijskih in komunikacijskih sistemov. V ta namen lahko izdelajo smernice in zahtevajo spremembe predlogov iz odstavka 4a.

4c.  Preden nacionalni regulativni organ obvesti upravljavca distribucijskega omrežja o svoji odločitvi v zvezi s predlogom iz odstavka 4a, o tem obvesti Agencijo oziroma, če Agencija še ne deluje, Komisijo. Agencija oziroma Komisija zagotovita, da informacijski in komunikacijski sistemi, ki naj bi se vzpostavili, poenostavijo razvoj notranjega trga s plinom in ne uvajajo novih tehničnih zaprek.

___________________

* Eno leto po začetku veljavnosti Direktive …/…/ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

** Deset let po začetku veljavnosti Direktive …/…/ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

*** Dve leti po začetku veljavnosti Direktive …/…/ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

"

(12)  Po poglavju IV se vstavijo naslednja poglavja:

POGLAVJE IVa

Neodvisni upravljavci prenosnih omrežij

Člen 12a

Področje uporabe

Določbe iz tega poglavja se uporabljajo, ko se država članica odloči, da ne bo uporabljala člena 7(1) v skladu s členom 7(7).

Člen 12b

Sredstva, oprema, osebje in identiteta

1.  Upravljavci prenosnih omrežij imajo vse človeške, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej direktivi in opravljanje poslovne dejavnosti prenosa zemeljskega plina pod pogojem, da:

   a) so sredstva, ki so potrebna za dejavnost prenosa plina, vključno s prenosnim omrežjem, v lasti upravljavca prenosnega omrežja;
   b) je osebje, ki je potrebno za dejavnost prenosa plina, vključno z izvajanjem vseh nalog podjetja, zaposleno pri upravljavcu prenosnega omrežja;
   c) je najemanje osebja in opravljanje storitev za kateri koli del ali s strani katerega koli dela vertikalno integriranega podjetja prepovedano;
   d) ima vertikalno integrirano podjetje na voljo ustrezne finančne vire za prihodnje naložbene načrte in/ali za nadomestitev obstoječih sredstev po ustrezni prošnji upravljavca prenosnega omrežja v okviru letnega finančnega načrta iz člena 12f;
   e) upravljavci prenosnih omrežij ne najemajo istih zunanjih izvajalcev ali svetovalcev kot vertikalno integrirano podjetje in ne smejo imeti skupnih sistemov informacijske tehnologije ali opreme, fizičnih objektov in sistemov varnega dostopa.

2.  Dejavnost prenosa plina vključuje poleg tistih iz člena 8 vsaj naslednje dejavnosti:

   a) zastopanje upravljavca prenosnega omrežja ter stike v odnosih s tretjimi strankami in regulativnimi organi;
   b) zastopanje upravljavca prenosnega omrežja pri evropskem omrežju upravljavcev prenosnih omrežij;
   c) zagotovitev in urejanje dostopa tretjih strani;
   d) pobiranje vseh plačil v zvezi s prenosnim omrežjem, vključno s plačili za dostop, plačili za izravnavo za sistemske storitve, kot sta obdelava plina in nakup storitev (stroški izravnave, energija za izgube);
   e) obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega omrežja;
   f) naložbeno načrtovanje, ki dolgoročno omogoča, da lahko omrežje zadosti razumnemu povpraševanju, in zagotavlja zanesljivost oskrbe;
   g) vzpostavitev ustreznih mešanih družb, tudi z enim ali več upravljavci prenosnih omrežij, izmenjave plina, za doseganje cilja razvoja oblikovanja regionalnih trgov ali omogočanja procesa liberalizacije;
   h) vse storitve podjetja, vključno s pravnimi in računovodskimi storitvami ter storitvami informacijske tehnologije.

3.  Upravljavci prenosnih omrežij se organizirajo v pravni obliki družbe z omejeno odgovornostjo iz člena 1 Direktive 68/151/EGS.

4.  Upravljavec prenosnega omrežja v svoji pravni osebnosti, komunikacijah, trženju blagovne znamke in objektih ne ustvarja zmede v zvezi z ločeno osebnostjo vertikalno integriranega podjetja.

5.  Računovodske izkaze upravljavcev prenosnih omrežij pregleduje revizor, ki ne pregleduje vertikalno integriranega podjetja ali katerega koli njegovega dela.

Člen 12c

Neodvisnost upravljavca prenosnega omrežja

1.  Brez poseganja v pooblastila članov nadzornega organa, ki ga imenuje vertikalno integrirano podjetje iz člena 12f ima upravljavec prenosnih omrežij neodvisno od integriranega podjetja dejansko pravico, da sprejema odločitve glede sredstev, ki so potrebna za upravljanje, vzdrževanje ali razvoj omrežja. Upravljavec prenosnega omrežja ima pooblastilo pridobivati denar na trgu kapitala, zlasti prek posojil in dokapitalizacije v okviru letnega finančnega načrta iz člena 12f.

2.  Hčerinska podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnosti proizvodnje ali dobave, nimajo neposredno ali posredno v lasti delnic upravljavca prenosnega omrežja. Upravljavec prenosnega omrežja nima neposredno ali posredno v lasti delnic katerega koli hčerinskega podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravlja dejavnosti proizvodnje ali dobave, niti od njega ne prejema dividend ali drugih finančnih ugodnosti, razen prihodkov iz uporabe omrežja.

3.  Splošna struktura upravljanja in statut družbe upravljavca prenosnega omrežja zagotavljata dejansko neodvisnost upravljavca prenosnega omrežja iz tega poglavja. Vertikalno integrirano podjetje niti neposredno niti posredno ne opredeljuje konkurenčnega obnašanja upravljavca prenosnega omrežja pri njegovih vsakodnevnih dejavnostih in pri upravljanju omrežja, ali pri dejavnostih, ki so potrebne za pripravo desetletnega naložbenega načrta iz člena 12h.

4.  Vsi poslovni in finančni odnosi med vertikalno integriranim podjetjem in upravljavcem prenosnega omrežja, vključno s posojili upravljavca prenosnega omrežja vertikalno integriranemu podjetju, so v skladu s tržnimi pogoji. Upravljavec prenosnega omrežja vodi natančno evidenco o tovrstnih tržnih in finančnih razmerjih ter jih na zahtevo da na voljo nacionalnemu regulativnemu organu.

5.  Upravljavec prenosnega omrežja nacionalnemu regulativnemu organu predloži vse poslovne in finančne sporazume z vertikalno integriranim podjetjem.

6.  Upravljavec prenosnega omrežja obvesti nacionalni regulativni organ o razpoložljivih finančnih virih iz člena 12b(1)(d).

7.  Zadevna država članica odobri in imenuje za upravljavca prenosnega omrežja podjetje, za katerega je nacionalni regulativni organ potrdil, da je skladno z zahtevami tega poglavja. Uporablja se certifikacijski postopek iz člena 7b.

8.  Preglednost je obvezujoča za zagotavljanje nediskriminacije zlasti pri sklicevanjih v zvezi s tarifami, storitvami dostopa tretjih strani, dodeljevanjem zmogljivosti in izravnavo. Vertikalno integrirano podjetje ne sme opravljati nobenih dejavnosti, ki bi upravljavce prenosnih omrežij ovirale pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

Člen 12d

Neodvisnost osebja in vodenje upravljavca prenosnega omrežja

1.  Odločitve v zvezi z imenovanjem in obnovitvijo, delovnimi pogoji, vključno z nadomestilom in prenehanjem mandata oseb, odgovornih za upravljanje, in/ali članov upravnih organov upravljavca prenosnega omrežja sprejema nadzorni organ upravljavca prenosnega omrežja, imenovan v skladu s členom 12f.

2.  Identiteta in pogoji, ki veljajo za mandat, trajanje in prenehanje mandata oseb, ki jih nadzorni organ na novo ali ponovno določi kot osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali članov upravnih organov upravljavca prenosnega omrežja, ter razlogi za vsako predlagano odločitev o prenehanju mandata, se sporočijo nacionalnemu regulativnemu organu. Navedeni pogoji in odločitve iz odstavka 1 postanejo zavezujoči le, če jim nacionalni regulativni organ v treh tednih po obvestilu ne nasprotuje. Nacionalni regulativni organ lahko nasprotuje, če se pojavijo resni dvomi o strokovni neodvisnosti imenovane osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člana/članice upravnih organov, ali v primeru predčasnega prenehanja njegovega/njenega mandata, če se pojavijo resni dvomi o njegovi upravičenosti.

3.  Osebe, pristojne za upravljanje in/ali člani upravnih organov upravljavca prenosnega omrežja, ki jih imenuje nadzorni organ, v obdobju petih let pred svojim imenovanjem nimajo strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega deleža ali poslovnega odnosa v vertikalno integriranem podjetju ali z njim ali s katerim koli njegovim delom ali njegovimi vodilnimi delničarji razen z upravljavcem prenosnega omrežja.

4.  Pristojni za upravljanje in/ali člani upravnih organov ter uslužbenci upravljavca prenosnega omrežja nimajo nobene druge strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega deleža ali poslovnega odnosa s katerim koli delom vertikalno integriranega podjetja ali njegovimi vodilnimi delničarji.

5.  Pristojni za upravljanje in/ali člani upravnih organov ter uslužbenci upravljavca prenosnega omrežja nimajo nobenega interesa za pridobivanje oziroma ne pridobivajo finančnih koristi neposredno ali posredno od katerega koli dela vertikalno integriranega podjetja razen od upravljavca prenosnega omrežja. Njihovi osebni prejemki niso odvisni od dejavnosti ali rezultatov vertikalno integriranega podjetja, razen od dejavnosti upravljavca prenosnega omrežja.

6.  Dejanske pravice do pritožbe nacionalnemu regulativnemu organu so zajamčene za vse pritožbe, ki jih vložijo osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člani upravnih organov upravljavca prenosnega omrežja, proti predčasnemu prenehanju njihovega mandata.

7.  V obdobju najmanj petih let po zaključku njihovega mandata pri upravljavcu prenosnega omrežja osebe, odgovorne za upravljanje, in/ali člani njegovih upravnih organov nimajo strokovne funkcije ali odgovornosti, interesa ali, neposredno ali posredno, poslovnega odnosa s katerim koli delom vertikalno integriranega podjetja razen z upravljavcem prenosnega omrežja ali z njegovimi vodilnimi delničarji.

Člen 12e

Skrbnik

1.  Nacionalni regulativni organ določi neodvisnega skrbnika na predlog vertikalno integriranega podjetja, ki za to plača tudi potrebne stroške. Skrbnik deluje izključno v upravičenem interesu vertikalno integriranega podjetja za ohranitev premoženjske vrednosti upravljavca prenosnega omrežja in hkrati za zaščito njegove neodvisnosti od vertikalno integriranega podjetja. Pri opravljanju svojih dejavnosti se skrbnik ne ukvarja z deležem pri proizvodnji in dobavi vertikalno integriranega podjetja.

2.  Skrbnik v obdobju petih let pred svojim imenovanjem nima strokovne funkcije ali odgovornosti, interesa ali, neposredno ali posredno, poslovnega odnosa v vertikalno integriranem podjetju ali z njim ali katerim koli njegovim delom ali njegovimi vodilnimi delničarji ali s katerim koli podjetjem za proizvodnjo in dobavo.¸

Pogoje skrbnikovega mandata, vključno s trajanjem, pogoji prenehanja in finančnimi pogoji, odobri nacionalni regulativni organ.

Skrbnik med svojim mandatom ne sme imeti nobene druge strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega deleža ali poslovnega odnosa v katerem koli delu vertikalno integriranega podjetja ali z njim poslovnega odnosa z njim ali njegovimi vodilnimi delničarji.

Skrbnik v obdobju najmanj petih let po zaključku svojega mandata nima strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega deleža v katerem koli delu vertikalno integriranega podjetja ali poslovnega odnosa v njem ali z njim ali njegovimi vodilnimi delničarji.

3.  Skrbnik je odgovoren za:

   a) imenovanje, obnovitev mandata in razrešitev članov nadzornega organa upravljavca prenosnega omrežja, ki niso vključeni v člen 12f(2)(a); in
   b) izvajanje svoje pravice glasovanja v nadzornem organu.

Člen 12f

Nadzorni organ

1.  Upravljavec prenosnega omrežja ima nadzorni organ, ki je pristojen za sprejemanje sklepov, ki lahko občutno vplivajo na vrednost sredstev delničarjev upravljavca prenosnega omrežja, zlasti sklepe o odobritvi letnega finančnega načrta, ravni zadolženosti upravljavca prenosnega omrežja in znesku dividend, razdeljenih med delničarje.

2.  Nadzorni odbor sestavljajo:

   a) člani vertikalno integriranega podjetja,
   b) člani, ki predstavljajo delničarje tretjih strani,
   c) predstavniki upravljavca prenosnega omrežja,
   d) skrbnik in
   e) kjer to ustrezna zakonodaja države članice predvideva, predstavniki drugih zainteresiranih strani, kot so uslužbenci upravljavca prenosnega omrežja.

3.  Za člane nadzornega organa se uporabljajo člena 12d(2) do (7).

4.  Skrbnik ima pravico veta pri odločitvah, ki po njegovem/njenem mnenju lahko znatno znižajo vrednost sredstev upravljavca prenosnega omrežja. Pri ugotavljanju tega, ali odločitev lahko znatno zniža vrednost sredstev, sta zlasti pomembna letni finančni načrt in znesek dolgov upravljavca prenosnega omrežja. V primeru, da dve tretjini članov nadzornega organa razveljavi tak veto, se uporabi člen 12h(7).

Člen 12g

Program za doseganje skladnosti in nadzornik za skladnost

1.  Države članice zagotovijo, da upravljavci prenosnih omrežij oblikujejo in izvajajo program za doseganje skladnosti, ki določa ukrepe, sprejete za preprečevanje diskriminatornega obnašanja ter primeren nadzor skladnosti s tem programom. Program določa posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev tega cilja. Odobriti ga mora nacionalni regulativni organ. Brez poseganja v pristojnosti nacionalnega regulativnega organa spoštovanje programa neodvisno spremlja nadzornik za skladnost.

2.  Nadzorni odbor imenuje nadzornika za skladnost. Nadzornik za skladnost je lahko fizična ali pravna oseba. Za nadzornika za skladnost se uporablja člen 12d(2) do (7). Nacionalni regulativni organ lahko nasprotuje imenovanju nadzornika za skladnost zaradi pomanjkanja neodvisnosti ali strokovne sposobnosti.

3.  Nadzornik za skladnost je zadolžen za:

   a) nadzor nad izvajanjem programa za skladnost,
   b) pripravo letnega poročila, v katerem so predstavljeni ukrepi za izvajanje programa za skladnost in njegovo predložitev nacionalnemu regulativnemu organu,
   c) poročanje nadzornemu organu ter izdajanje priporočil za program za doseganje skladnosti in njegovo izvajanje,
   d) poročanje nacionalnemu regulativnemu organu o vseh poslovnih in finančnih odnosih med vertikalno integriranim podjetjem in upravljavcem prenosnega omrežja.

4.  Nadzornik za skladnost nacionalnemu regulativnemu organu predloži predloge sklepov o naložbenem načrtu ali o posameznih naložbah v omrežje. Takšne sklepe predloži najkasneje v času, ko jih uprava in/ali pristojno upravno telo upravljavca prenosnega omrežja predloži nadzornemu telesu.

5.  Nadzornik za skladnost nacionalnemu regulativnemu organu sporoči, kadar vertikalno integrirano podjetje na generalni skupščini ali na glasovanju članov nadzornega telesa prepreči sprejetje sklepa, da bi preprečilo ali odložilo naložbe v omrežje.

6.  Pogoje, ki urejajo mandat ali pogoje zaposlovanja nadzornika za skladnost, odobri nacionalni regulativni organ, ki zagotovi neodvisnost nadzornika.

7.  Nadzornik za skladnost v ustni ali pisni obliki redno poroča nacionalnemu regulativnemu organu ter ima pravico do rednega poročanja v ustni ali pisni obliki nadzornemu organu upravljavca prenosnega omrežja.

8.  Nadzornik za skladnost se lahko udeležuje vseh sej upravljalnih ali upravnih organov upravljavca prenosnega omrežja ter sej nadzornega telesa in generalne skupščine. Nadzornik za skladnost se udeležuje vseh sestankov, na katerih se obravnavajo naslednje zadeve:

   a) pogoji za dostop do omrežja iz Uredbe (ES) št. 1775/2005, zlasti v zvezi s tarifami, storitvami dostopa tretjih strank, dodeljevanjem zmogljivosti in upravljanjem preobremenjenosti, preglednostjo, usklajevanjem in sekundarnimi trgi,
   b) projekti za delovanje, vzdrževanje ter razvoj prenosnega sistema, vključno z naložbami v nove prometne povezave, širitev zmogljivosti in optimizacijo obstoječe zmogljivosti,
   c) nakupi ali prodaja energije, ki so potrebni za delovanje prenosnega omrežja.

9.  Nadzornik za skladnost nadzoruje skladnost upravljavca prenosnega sistema s členom 10.

10.  Nadzornik za skladnost ima dostop do vseh pomembnih podatkov in uradov upravljavca prenosnega omrežja ter do vseh informacij, potrebnih za izpolnitev svojih obveznosti.

11.  Nadzorno telo lahko razreši nadzornika za skladnost po predhodni odobritvi nacionalnega regulativnega organa.

12.  Obveznosti upravljavca prenosnega omrežja in vertikalno integriranega podjetja, še zlasti v zvezi s komercialnimi in finančnimi sporazumi med upravljavcem prenosnega omrežja in vertikalno integriranim podjetjem, bi bilo treba samo sporočiti nacionalnemu regulativnemu organu, ne pa mu jih tudi predložiti v odobritev. Imenovanje in delovni pogoji uprave in nadzornika za skladnost se sporočijo nacionalnemu regulativnemu organu, ne pa mu jih tudi predložiti v odobritev.

Člen 12h

Razvoj omrežja in pristojnosti glede naložbenih odločitev

1.  Upravljavci prenosnih omrežij po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi letno predložijo nacionalnemu regulativnemu organu desetletni načrt za razvoj omrežja, ki temelji na obstoječi in napovedani ponudbi in povpraševanju. Načrt vsebuje učinkovite ukrepe za zagotavljanje ustreznosti omrežja in zanesljivost oskrbe.

2.  Desetletni načrt za razvoj omrežja zlasti:

   a) za udeležence na trgu navede glavno infrastrukturo za prenos, ki jo je treba zgraditi v naslednjih desetih letih,
   b) vsebuje vse že sprejete naložbe in opredeli nove, ki jih je treba izvesti v naslednjih treh letih,
   c) zagotovi časovni okvir za vse naložbene projekte.

3.  Za pripravo tega desetletnega načrta za razvoj omrežja vsak upravljavec prenosnega omrežja določi razumna predvidevanja o razvoju proizvodnje, ponudbe, potrošnje in izmenjave z drugimi državami, pri tem pa upošteva regionalna in vseevropska omrežja ter načrte za shranjevanje ter naložbe v obrate za ponovno uplinjanje UZP.

4.  Nacionalni regulativni organ se o desetletnem načrtu za razvoj omrežja odprto in pregledno posvetuje z vsemi obstoječimi ali morebitnimi uporabniki omrežja. Osebe ali podjetja, ki izjavijo, da so morebitni uporabniki bodo svoje izjave morda morali utemeljiti. Izide postopka posvetovanja se objavi, zlasti morebitne potrebe po naložbah.

5.  Nacionalni regulativni organ preveri, ali desetletni načrt za omrežje pokriva potrebe po naložbah, ki so bile opredeljene med postopkom posvetovanja in ali je v skladu z desetletnim načrtom za razvoj omrežja po vsej Skupnosti iz člena 2c(1) Uredbe (ES) št. 1775/2005. Nacionalni regulativni organ se posvetuje z Agencijo v primeru, če se pojavi dvom o doslednosti desetletnega načrta za razvoj omrežja po vsej Skupnosti. Nacionalni regulativni organ lahko od upravljavca prenosnega omrežja zahteva, naj svoj načrt spremeni.

6.  Nacionalni regulativni organ nadzoruje in ocenjuje izvajanje desetletnega načrta za razvoj omrežja.

7.  V primeru, ko operater prenosnega sistema zaradi razlogov, ki niso višji razlogi in nad katerimi nima nadzora, ne izvede naložbe, katero bi bilo v skladu z desetletnim načrtom za razvoj omrežja treba izvesti v naslednjih treh letih, države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organ izvede vsaj enega od naslednjih ukrepov in tako zagotovi, da se zadevna naložba izvede:

   a) zahteva od upravljavca prenosnega omrežja, naj izvede te naložbe skladno z letnim finančnim načrtom iz člena 12f, ali
   b) pripravi javni razpis, odprt za vse investitorje za to naložbo.

Ko je nacionalni regulativni organ uporabil svoja pooblastila iz točke (b), lahko od upravljavca prenosnega sistema zahteva, da sprejme karkoli od naslednjega:

   a) financiranje tretje strani,
   b) gradnjo, ki jo opravi tretja stran,
   c) izgradnjo ustreznih novih sredstev, ali
   d) uporabo ustreznega novega sredstva.

Upravljavec prenosnega omrežja priskrbi investitorjem vse potrebne informacije za izvedbo naložbe, poveže nova sredstva s prenosnim omrežjem in si na splošno prizadeva čim bolj olajšati izvajanje naložbenega projekta.

Zadevne finančne določbe odobri nacionalni regulativni organ.

8.  Če nacionalni regulativni organ izkoristi svoja pooblastila iz odstavka 7, ustrezne tarifne uredbe pokrijejo stroške te naložbe.

Člen 12i

Pristojnosti odločanja glede priklopa novih elektrarn na prenosno omrežje, obratov za UZP ter industrijskih odjemalcev prenosnega omrežja

1.  Upravljavci prenosnega omrežja morajo vzpostaviti in objaviti pregledne in učinkovite postopke ter tarife za nediskriminatoren priklop skladiščnih objektov, obratov UZP in industrijskih odjemalcev na omrežje. Postopke mora odobriti nacionalni regulativni organ.

2.  Upravljavec prenosnega omrežja ne more zavrniti priklopa novega skladiščnega objekta, obrata UZP ali industrijskega odjemalca zaradi morebitnih prihodnjih omejitev razpoložljivih omrežnih zmogljivosti ali dodatnih stroškov, povezanih s potrebno rastjo omrežnih zmogljivosti. Upravljavec prenosnega omrežja zagotoviti zadostno vhodno in izhodno zmogljivost za nov priključek.

3.  Upravljavci prenosnega sistema odobrijo in upravljajo dostop tretjih strani do omrežja, zlasti dostop novih tržnih udeležencev in proizvajalcev bioplina, skladno z varnostnimi pravili omrežja.

POGLAVJE IVb

Člen 12j

Klavzula o reviziji

1.  Agencija do ...* Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobno poročilo, v katerem je opredeljeno, do katere mere so bile zahteve glede ločevanja iz te direktive uspešne pri zagotavljanju polne in dejanske neodvisnosti upravljavcev prenosnega omrežja.

2.  Agencija pri ocenjevanju iz odstavka 1 upošteva zlasti naslednja merila: pravičen in nediskriminatoren dostop do omrežja, učinkovito zakonodajo, razvoj omrežja, naložbe in neizkrivljene spodbude za naložbe, razvoj infrastrukture za medsebojno povezanost in varnost razmer z oskrbo v Skupnosti.

3.  Komisija do ...* Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobno poročilo, v katerem predstavi možnosti za vzpostavitev enotnega evropskega upravljavca prenosnega omrežja in analizira stroške in koristi, zlasti glede intelektualne lastnine, integracije trga ter učinkovitega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja. Poročilo se oblikuje po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, zlasti z upravljavci prenosnega omrežja in Agencijo.

4.  Kadar je primerno in zlasti v primeru, ko podrobno poročilo iz odstavka 1 določi, da pogoji iz odstavka 2 v praksi niso bili zagotovljeni, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do ...** predloži predloge za zagotovitev popolne in učinkovite neodvisnosti upravljavcev prenosnega omrežja.

_______________

* Pet let po začetku veljavnosti Direktive.../.../ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

** Sedem let po začetku veljavnosti Direktive.../.../ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

(13)  Člen 13 se spremeni:

a)   v odstavku 2(c) se za prvim stavkom vstavi naslednji stavek:"

Upravljavec distribucijskega omrežja mora imeti za izpolnjevanje teh nalog na voljo potrebne vire, tudi človeške, tehnične, finančne in fizične.

"

b)   odstavek 2(d) se spremeni:

   i) zadnji stavek se nadomesti z naslednjim:"
Oseba ali organ, ki je odgovoren za nadzor nad programom za doseganje skladnosti (v nadaljevanju "nadzornik za skladnost"), pošlje nacionalnemu regulativnemu organu iz člena 24a(1) letno poročilo o sprejetih ukrepih, ki se objavi."

ii)   doda se naslednji stavek:"

Nadzornik za skladnost je popolnoma neodvisen in ima dostop do vseh informacij upravljavca distribucijskega omrežja in morebitnih povezanih podjetij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog.

"

c)   dodata se naslednja odstavka ║:"

3.  Če je upravljavec distribucijskega omrežja del vertikalno integriranega podjetja, države članice zagotovijo, da se dejavnosti upravljavca distribucijskega omrežja spremljajo, tako da svoje vertikalne integracije ne more izrabljati za izkrivljanje konkurence. Zlasti se vertikalno integrirani upravljavci distribucijskih omrežij izogibajo temu, da bi s svojimi dejavnostmi na področju komuniciranja in trženja blagovne znamke ustvarjali zmedo v zvezi z ločeno identiteto dela vertikalno integriranega podjetja, ki se ukvarja z dobavo.

"

(14)  Člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 15

Kombinirani upravljavec

Ta direktiva ne preprečuje delovanja kombiniranega upravljavca prenosnega in distribucijskega omrežja, obratov za UZP in skladišč, če za vse dejavnosti izpolnjuje veljavne določbe člena 7 ║ in člena 13(1).

"

(15)  Za členom 18 se vstavi naslednji člen:"

Člen 18a

Dostop do objektov UZP

1.  Za organizacijo dostopa do objektov UZP se uporabi postopek za reguliran dostop ali postopek za pogodbeni dostop iz odstavka 2. Ta postopka delujeta skladno z nepristranskimi, preglednimi in nediskriminatornimi merili. Nacionalni regulativni organi spremljajo spoštovanje teh meril.

Države članice se odločijo o uporabljanemu postopku za dostop glede na določena in objavljena merila. Ta merila bodo predvsem namenjena vprašanju, ali na zadevnem trgu obstaja konkurenca med objekti za skladiščenje UZP in ali dostop do UZP izvaja neodvisni upravljavec infrastrukture, ki zagotavlja odprt dostop. Nacionalni regulativni organi spremljajo skladnost s temi merili in objavijo ali zahtevajo od upravljavcev UZP, da objavijo, kateri objekti za skladiščenje UZP ali njihovi deli se ponujajo po postopku pogajanj za dostop iz odstavka 2.

2.  Pri pogodbenem dostopu države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da podjetjem plinskega gospodarstva in upravičenim odjemalcem znotraj ali zunaj ozemlja, ki ga pokriva povezano omrežje, omogočijo pogajanja za dostop do obratov za UZP. Pogodbenice se morajo pogajati o dostopu do obratov za UZP v dobri veri.

"

(16)  Člen 19 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 19

Dostop do skladiščnih objektov

1.  Za organiziranje dostopa do skladiščnih objektov, kadar je zagotovitev učinkovitega dostopa do omrežja nujna zaradi oskrbe odjemalcev iz tehničnih in/ali ekonomskih razlogov, se države članice odločijo, ali bodo izbrale postopek reguliranega dostopa iz odstavka 4 ali postopek pogajanj o dostopu iz odstavka 3. Ta postopka delujeta skladno z objektivnimi, preglednimi in nepristranskimi merili. Nacionalni regulativni organi spremljajo spoštovanje teh meril.

Nacionalni regulativni organi opredelijo in objavijo merila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kakšen je režim dostopa do objektov za skladiščenje in se zlasti posvetijo vprašanju, ali na zadevnem trgu obstaja konkurenca med objekti za skladiščenje in ali takšno organiziranost izvaja neodvisni upravljavec infrastrukture, ki omogoča odprt dostop. Nacionalni regulativni organi spremljajo skladnost s temi merili in objavijo ali zahtevajo od upravljavcev skladišč ▌, da objavijo, kateri objekti za skladiščenje ali njihovi deli ▌ se ponujajo po različnih postopkih iz odstavkov 3 in 4.

2.  Določbe iz odstavka 1 ne veljajo za sistemske storitve in za prehodna skladišča, ki so povezana z obrati za UZP in se uporabljajo pri postopku ponovnega uplinjanja in pri kasnejšem dovajanju plina v prenosno omrežje.

3.  Pri pogodbenem dostopu države članice storijo vse potrebno, da podjetjem plinskega gospodarstva in upravičenim odjemalcem znotraj ali zunaj ozemlja, ki ga pokriva povezano omrežje, omogočijo pogajanja za dostop do skladišč, če to narekujejo tehnični in/ali ekonomski razlogi za zagotovitev učinkovitega dostopa do omrežja. Pogodbenice se morajo pogajati o dostopu do skladišč v dobri veri.

"

O pogodbah za dostop do skladišč pogajanja potekajo z ustreznimi upravljavci skladišč. Nacionalni regulativni organi zahtevajo, da upravljavci skladišč objavijo glavne trgovske pogoje za uporabo skladišč v prvih šestih mesecih po uveljavitvi te direktive in nato vsako leto. Pri oblikovanju teh pogojev se upoštevajo mnenja uporabnikov sistema, ki imajo pravico nacionalnemu regulativnemu organu izraziti nestrinjanje z njimi.

4.  V primeru reguliranega dostopa nacionalni regulativni organi storijo vse potrebno, da imajo podjetja plinskega gospodarstva in upravičeni odjemalci znotraj ali zunaj ozemlja, ki ga pokriva povezano omrežje, pravico dostopa do skladišč, na podlagi objavljenih tarif in/ali drugih pogojev in obveznosti za uporabo takšnih skladišč, kadar to narekujejo tehnični in/ali ekonomski razlogi za zagotovitev dostopa do omrežja. Pri oblikovanju tarif in drugih pogojev in obveznosti se upoštevajo mnenja uporabnikov sistema, ki imajo pravico nacionalnemu regulativnemu organu izraziti nestrinjanje z njimi. Ta pravica dostopa za upravičene odjemalce lahko pomeni možnost sklenitve pogodb o dobavi s konkurenčnimi podjetji plinskega gospodarstva, ki niso lastnik in/ali operater sistema ali z njim povezanega podjetja.

(17)  Člen 22 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 22

Nova infrastruktura

1.  Pomembna nova plinska infrastruktura, na primer povezovalni plinovodi med državami članicami, obrati za UZP in skladiščni objekti, se lahko na prošnjo za določeno obdobje izvzamejo iz določb iz členov 7, 18, 19 in 20 ter člena 24c(4), (5) in (7) pod naslednjimi pogoji:

   a) z investicijo se mora povečati konkurenca pri oskrbi s plinom in zanesljivost oskrbe;
   b) raven tveganja, povezanega z investicijo, dopušča izvedbo investicije samo v primeru odobritve odstopanja;
   c) lastnik infrastrukture je pravna ali fizična oseba, ki je vsaj glede svoje pravne oblike ločena od upravljavcev sistemov, v okviru katerih se bo gradila infrastruktura;
   d) stroški se zaračunajo uporabnikom zadevne infrastrukture;
   e) izvzetje ne škoduje konkurenci ali učinkovitemu delovanju notranjega trga s plinom ali učinkovitemu obratovanju reguliranega omrežja, na katerega je infrastruktura priključena.
   f) gre za projekt v evropskem interesu, ki sega preko vsaj ene nacionalne meje znotraj Evropske unije.

2.  Odstavek 1 se uporablja tudi za vsa znatna povečanja zmogljivosti obstoječe infrastrukture in za spremembe infrastrukture, ki omogoča razvoj povečanih in dodatnih količin.

3.  Nacionalni regulativni organ iz poglavja VIa lahko za vsak primer posebej odloča o izvzetjih iz odstavkov 1 in 2. Če je zadevna infrastruktura na ozemlju več držav članic, izvaja naloge, ki jih nacionalnemu regulativnemu organu nalaga ta člen, Agencija. Agencija sprejme sklep po predhodnem posvetovanju z zadevnimi nacionalnimi regulativnimi organi in prosilcem.

Izvzetje lahko zajema vse ali samo nekatere posebne dele zmogljivosti nove infrastrukture ali obstoječe infrastrukture z znatno povečano zmogljivostjo.

Pri odločanju glede odobritve izvzetja se za vsak posamezni primer upošteva potreba, da se opredeli pogoje v zvezi s trajanjem izvzetja in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Pri določanju teh pogojev je treba upoštevati zlasti dodatno zmogljivost, ki bo zgrajena, ali spremembo obstoječe zmogljivosti, časovni vidik projekta in nacionalne razmere.

Pred odobritvijo izvzetja nacionalni regulativni organ določi pravila in mehanizme za upravljanje in dodeljevanje zmogljivosti, ki se lahko po potrebi spremenijo v obdobju, ko je infrastruktura izvzeta iz omenjenih določb, da bi se izvedle prilagoditve ekonomskim in tržnim potrebam. Pravila zahtevajo, da se vse potencialne uporabnike infrastrukture povabi, da navedejo svoje interese pri pridobivanju zmogljivosti, preden se zmogljivosti dodelijo, tudi če gre za lastno rabo. Nacionalni regulativni organ zahteva, da pravila upravljanja prezasedenosti vključujejo obveznost, da se neuporabljene zmogljivosti ponudijo na trgu in da so uporabniki naprav upravičeni do trgovanja s pridobljenimi zmogljivostmi na sekundarnem trgu. Nacionalni regulativni organ pri ocenjevanju meril iz odstavkov 1(a), (b) in (e) ║ upošteva rezultate postopka tega dodeljevanja zmogljivosti v primerih, ko tretje strani izrazijo trdno zavezanost.

Sklep o izvzetju, vključno z vsemi pogoji iz drugega pododstavka, mora biti ustrezno utemeljen in objavljen.

4.  Nacionalni regulativni organ Komisiji takoj po prejemu posreduje kopije vseh zahtev za izvzetje. Pristojni organ Komisijo nemudoma seznani z odločitvijo in z vsemi ustreznimi informacijami, ki se nanašajo nanjo. Ti podatki se lahko predložijo Komisiji v obliki povzetka, ki Komisiji omogoča sprejeti upravičeno odločitev. Podatki naj zlasti vsebujejo:

   a) podroben opis razlogov, na podlagi katerih je nacionalni regulativni organ odobril ali zavrnil izvzetje skupaj s sklicevanjem na določen člen, na katerem temelji ta odločitev, vključno s finančnimi podatki, ki utemeljujejo potrebo po izvzetju;
   b) opravljeno analizo vpliva odobrenega izvzetja na konkurenco in učinkovito delovanje notranjega trga s plinom;
   c) razloge za časovno obdobje in delež celotne zmogljivosti zadevne plinske infrastrukture, za katero se izvzetje odobri;
   d) v primeru izvzetja za povezovalne plinovode, rezultat posvetovanja z zadevnimi regulativnimi organi;
   e) prispevek te infrastrukture k raznolikosti oskrbe s plinom.

5.  V dveh mesecih od prejema uradnega obvestila se lahko Komisija odloči, da od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče sklep o odobritvi izvzetja. Ta rok začne teči na dan po prejemu uradnega obvestila. Dvomesečni rok se lahko podaljša za dva meseca, če Komisija potrebuje dodatne informacije. Navedeni dodatni rok začne teči na dan po prejemu popolnih dodatnih podatkov. Dvomesečni rok se lahko tudi podaljša s soglasjem Komisije in nacionalnega regulativnega organa. Če se zahtevani podatki ne predložijo v roku, predpisanem v zahtevku, se šteje, da je uradno obvestilo preklicano, razen če se pred iztekom ta rok podaljša s soglasjem Komisije in nacionalnega regulativnega organa ali če nacionalni regulativni organ Komisijo z ustrezno utemeljeno izjavo obvesti, da je po njegovem mnenju uradno obvestilo popolno.

Nacionalni regulativni organ ravna v skladu z odločitvijo Komisije o spremembi ali preklicu odločitve o izvzetju v roku štirih tednov in o tem obvesti Komisijo.

Komisija poskrbi za zaupnost komercialno občutljivih podatkov.

Odločitev o izvzetju s strani Komisije preneha veljati ▌, če infrastruktura do takrat še ne začne obratovati pet let po tem, ko so bile izdane vse nacionalne in regionalne odločitve in odobritve, razen če do zamude pride zaradi okoliščin, na katere oseba, ki ji je bilo izvzetje odobreno, ne more vplivati.

6.  Izjeme iz odstavka 1 se avtomatično uporabljajo pri izjemah, odobrenih v skladu s tem členom do ...*. Pogojev odobritve izjeme, ki se dovoli v skladu s tem členom, se ne spreminja retroaktivno brez dogovora vseh zadevnih strank.

_______________

* Dan začetka veljavnosti Direktive …/…/ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

"

(18)  Za členom 24 se vstavi naslednje poglavje:"

POGLAVJE VIa

NACIONALNI REGULATIVNI ORGANI

Člen 24a

Imenovanje in neodvisnost regulativnih organov

1.  Vsaka država članica imenuje samo en nacionalni regulativni organ.

2.  Države članice jamčijo za neodvisnost nacionalnega regulativnega organa in zagotovijo, da svoja pooblastila izvaja nepristransko in pregledno. V ta namen države članice zagotovijo, da je nacionalni regulativni organ pri opravljanju svojih regulativnih nalog, ki mu jih nalagata ta direktiva in druga zadevna zakonodaja, pravno ločen in funkcijsko neodvisen od vseh drugih javnih ali zasebnih subjektov ter da njegovo osebje in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, delujejo neodvisno od kakršnih koli interesov na trgu ter ne zahtevajo ali sprejemajo neposrednih navodil od katere koli vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta, kadar opravljajo regulativne naloge.

3.  Da zavarujejo neodvisnost nacionalnega regulativnega organa, države članice zagotovijo zlasti:

   a) da ima nacionalni regulativni organ pravno osebnost, finančno neodvisnost ter zadostne človeške in finančne vire za opravljanje svojih dolžnosti;
   b) da mandat članov upravnega odbora nacionalnega regulativnega organa traja vsaj pet, vendar ne več kot sedem let, in ga ni mogoče obnoviti, vendar v prvem obdobju ta mandat traja dve leti in pol za polovico članov. Člane se ║ še pred koncem mandata razreši funkcije le, če ne izpolnjuje več pogojev iz tega člena ali če so po nacionalnem pravu storili hujšo kršitev; ali
   c) da se proračunske potrebe nacionalnega regulativnega organa krijejo z neposrednimi prihodki od delovanja energetskega trga.

Člen 24b

Cilji politike nacionalnega regulativnega organa

Pri opravljanju regulativnih nalog, določenih v tej direktivi, sprejme nacionalni regulativni organ vse potrebne ukrepe, da se dosežejo naslednji cilji:

   a) spodbujanje konkurenčnega, varnega in okoljsko trajnostnega notranjega trga s plinom v Skupnosti ter učinkovito odpiranje trga za vse odjemalce in dobavitelje v Skupnosti, v tesnem sodelovanju s Komisijo, z Agencijo in nacionalnimi regulativnimi organi drugih držav članic, in zagotavljanje, da omrežja za oskrbo z energijo delujejo učinkovito in zanesljivo ob upoštevanju dolgoročnih ciljev;
   b) razvoj konkurenčnih in pravilno delujočih ▌trgov v Skupnosti, da bi dosegli cilj iz točke (a);
   c) odprava vseh omejitev pri trgovanju z zemeljskim plinom med državami članicami, vključno z razvojem ustreznih zmogljivosti za čezmejni prenos, da bi zadostili povpraševanju in spodbujali integracijo nacionalnih trgov, da bi s tem olajšali neoviran pretok zemeljskega plina v Skupnosti;
   d) stroškovno najbolj učinkovito zagotavljanje razvoja varnih, zanesljivih in učinkovitih omrežij, usmerjenih k odjemalcem, spodbujanje ▌ustreznosti sistema omrežij ter zagotavljanje energetske učinkovitosti in vključevanje obnovljive energije (npr. bioplina) ter porazdeljene proizvodnje v manjšem in večjem merilu v prenosna in distribucijska omrežja;
   e) poenostavitev dostopa do omrežja, zlasti odstranjevanje ovir, ki bi lahko onemogočile dostop novim udeležencem na trgu in obnovljivim energijam;
   f) zagotavljanje ustreznih spodbud za upravljavce omrežij, kratkoročno in dolgoročno, da bi povečali učinkovitost omrežij in spodbujali integracijo trgov;
   g) zagotavljanje koristi odjemalcev prek učinkovitega delovanja njihovega nacionalnega trga, zagotavljanje varstva potrošnikov in spodbujanje učinkovite konkurence v sodelovanju z organi, pristojnimi za konkurenco;
   h) prispevanje k visokim standardom javnih storitev za zemeljski plin, varstvu ranljivih odjemalcev in pomoč pri zagotavljanju učinkovitosti ukrepov za varstvo potrošnikov iz Priloge A;
   i) usklajevanje potrebnih postopkov izmenjave podatkov.

Člen 24c

Naloge in pooblastila nacionalnega regulativnega organa

1.  Nacionalni regulativni organ ima naslednje naloge, ki jih po potrebi izvede v tesnem posvetovanju z drugimi ustreznimi organi Skupnosti ali nacionalnimi organi, upravljavci prenosnega omrežja in drugimi zainteresiranimi stranmi na trgu brez poseganja v posebne pristojnosti takšnih organov Skupnosti ali nacionalnih organov:

   a) zagotavlja, da upravljavci prenosnih, distribucijskih omrežij ter, kjer je primerno, lastniki omrežij, pa tudi podjetja plinskega gospodarstva, izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagata ta direktiva in druga zadevna zakonodaja Skupnosti, vključno s čezmejnimi vprašanji;
   b) sodeluje z nacionalnim regulativnim organom ali organi drugih držav članic in z Agencijo pri čezmejnih vprašanjih in med drugim zagotavlja zadostne zmogljivosti za povezovanje med prenosnimi infrastrukturami, da se lahko opravi učinkovita celostna ocena trga in se izpolnjujejo merila zanesljivosti oskrbe brez razlikovanja med dobavitelji v različnih državah članicah;
   c) izpolnjuje in izvaja vse zadevne zavezujoče odločitve Komisije in Agencije║;
   d) enkrat letno poroča Komisiji, zadevnim organom držav članic in Agenciji ║ o svojih dejavnostih in izpolnjevanju svojih nalog. Takšna poročila se nanaša na sprejete ukrepe in dosežene rezultate kar zadeva naloge iz tega člena;
   e) spremlja izpolnjevanje zahtev glede ločevanja iz te direktive in druge zadevne zakonodaje Skupnosti in preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije, skladiščenja, UZP in dobave ter zagotavlja, da se tarife za distribucijo in prenos določijo dolgo pred začetkom obdobij, za katera veljajo;
   f) preverja naložbene načrte upravljavcev prenosnega omrežja in v letnem poročilu zagotavlja oceno naložbenega načrta upravljavcev prenosnega omrežja glede skladnosti z vseevropskim 10-letnim načrtom za razvoj omrežja iz člena 2c Uredbe (ES) št. 1775/2005; naložbeni načrti upravljavcev prenosnega omrežja zagotovijo, da usposobljenost in število zaposlenih zadostujeta za izpolnjevanje storitvenih obveznosti; za neizpolnjevanje naložbenega načrta se upravljavce prenosnega omrežja kaznuje s primernimi sankcijami v skladu s smernicami, ki jih sprejme Agencija;
   g) odobri letne naložbene načrte upravljavcev prenosnega omrežja;
   h) spremlja izpolnjevanja zahtev glede varnost in zanesljivost omrežja, določanje ali potrjevanje standardov in zahtev glede kakovosti storitev in oskrbe ter pregledovanje doseganja kakovosti storitev in oskrbe ter pravil glede varnosti in zanesljivosti omrežja;
   i) spremlja raven preglednosti in zagotavlja, da upravljavci omrežij izpolnjujejo obveznosti glede preglednosti;
   j) spremlja raven odprtosti trga in konkurence pri veleprodaji in maloprodaji, vključno z izmenjavo zemeljskega plina, cenami za gospodinjstva, deležem odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja, deležem odklopov in pritožbami gospodinjstev v standardni obliki, ter morebitno izkrivljanje ali omejevanje konkurence v sodelovanju z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, pri čemer tem organom zagotavlja potrebne informacije in jim posreduje zadevne primere;
   k) spremlja pojav restriktivnih pogodbenih praks, vključno z določbami o ekskluzivnosti, ki lahko negospodinjskim odjemalcem preprečijo, da bi sklenili pogodbe z več kot enim dobaviteljem hkrati ali jih pri tem omejujejo, in nacionalne organe za varstvo konkurence obvestijo o takšnih praksah;
   l) v skladu z določbami Pogodbe podpira dolgoročne sporazume med odjemalci energije in dobavitelji, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje in distribucije energije, hkrati pa odjemalcem omogoča, da si delijo s tem povezane koristi, če ti sporazumi lahko prispevajo k čim večjim naložbam v energetski sektor;
   m) spremlja čas, ki ga podjetja za prenos in distribucijo rabijo za priključitve in popravila, ter uvede sankcije v skladu s smernicami, ki jih oblikuje Agencija, če se dela brez utemeljenega razloga podaljšajo;
   n) spremlja ▌pogoje za dostop do skladišč║ in drugih sistemskih storitev, kot predvideva člen 19;
   o) brez poseganja v pristojnosti drugih nacionalnih regulativnih organov zagotavlja visoke standarde javnih storitev za zemeljski plin, varstvo ranljivih odjemalcev in učinkovitost ter izvrševanje ukrepov za varstvo odjemalcev iz Priloge A;
   p) vsaj enkrat letno objavi priporočila o skladnosti tarif za dobavo z določbami člena 3; v teh priporočilih posebno pozornost nameni učinku reguliranih cen (veleprodajnih cen in cen za končne odjemalce) na delovanje trga;
   q) zagotavlja učinkovit in enak dostop do podatkov o porabi posameznih odjemalcev, med drugim o cenah in drugih odhodkih za vse udeležence na trgu, uporabo lahko razumljive usklajene oblike za predstavljanje tovrstnih podatkov o porabi, ustrezno predplačilo, ki odraža dejansko porabo, in hiter dostop do tovrstnih podatkov za vse odjemalce v skladu s točko (h) Priloge A;
   r) spremlja izvajanje pravil v zvezi z vlogo in odgovornostjo upravljavcev prenosnih omrežij, upravljavcev distribucijskih omrežij, dobaviteljev in odjemalcev ter drugih tržnih akterjev v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 1775/2005;
   s) določa in potrjuje tarife za dostop do omrežja ter objavlja metodologijo za določanje tarif;

"

   t) zagotavlja preglednost nad nihanji veleprodajnih cen;
   u) spremlja pravilno uporabo meril, na podlagi katerih se odloča, ali objekti za skladiščenje spadajo na področje člena 19(3) ali ║(4).

2.  Države članice zagotovijo, da se nacionalni regulativni organi pooblastijo za učinkovito in hitro izvajanje nalog iz odstavka 1. V ta namen imajo nacionalni regulativni organi med drugim naslednja pooblastila:

   a) izdajajo zavezujoče odločitve v zvezi z podjetji plinskega gospodarstva;
   b) v sodelovanju z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, preverjajo delovanje trgov s plinom in se ▌odločajo o kakršnih koli ustreznih ukrepih, ki so potrebni in sorazmerni za spodbujanje učinkovite konkurence in zagotavljanje pravilnega delovanja trga, vključno z programi za sprostitev plina;
   c) od podjetij plinskega gospodarstva lahko zahtevajo kakršne koli informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog;
   d) podjetjem plinskega gospodarstva, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive ali katere koli odločitve nacionalnega regulativnega organa ali Agencije, naložijo učinkovite, primerne in odvračilne sankcije, ali pristojnemu organu predlagajo naložitev takšnih sankcij; poleg tega naložijo ali predlagajo naložitev kazni, ki znašajo do 10 % letnega prometa upravljavca prenosnega omrežja, upravljavcu prenosnega omrežja ali vertikalno integriranemu podjetju, ki morda ne izpolnjujeta svojih obveznosti iz te direktive;
   e) imajo ustrezno pravico do izvajanja preiskav in potrebna pooblastila za dajanje navodil pri reševanju sporov v okviru odstavkov 8 in 9;
   f) odobrijo zaščitne ukrepe iz člena 26.

3.  Ko je bil upravljavec prenosnega omrežja imenovan v skladu s Poglavjem IVa, ima nacionalni regulativni organ, poleg nalog in pooblastil iz odstavkov 1 in 2, med drugim tudi naslednje naloge in pooblastila:

   a) naložiti sankcije, vključno s kaznimi, v skladu z odstavkom 2(d) za diskriminatorno ravnanje v prid vertikalno integriranemu podjetju;
   b) spremlja komunikacijo med upravljavcem prenosnega omrežja in vertikalno integriranim podjetjem, da bi tako zagotovil, da upravljavec prenosnega omrežja deluje v skladu s svojimi obveznostmi;
   c) deluje kot organ za poravnavo sporov med vertikalno integriranim podjetjem in upravljavcem prenosnega omrežja v zvezi z morebitno pritožbo, ki je vložena v skladu z odstavkom 8;
   d) spremlja komercialne in finančne odnose med vertikalno integriranim podjetjem in upravljavcem prenosnega omrežja, vključno s posojili;
   e) spremlja vse komercialne in finančne sporazume glede njihove skladnosti s tržnimi pogoji;
   f) zahteva utemeljitev s strani vertikalno integriranega podjetja, ko ga glede tega v skladu s členom 12g(4) obvesti nadzornik za skladnost. Taka utemeljitev vsebuje zlasti dokaze, da ni prišlo do diskriminatornega ravnanja v prid vertikalno integriranemu podjetju;
   g) izvaja inšpekcije v objektih vertikalno integriranega podjetja in upravljavca prenosnega omrežja;
   h) od upravljavca prenosnega omrežja upravičeno zahteva kakršne koli informacije in ima neposreden stik z vsem njegovim osebjem; v dvomih veljajo iste pravice za vertikalno integrirano podjetje in njegova hčerinska podjetja;
   i) opravi vse potrebne inšpekcije pri upravljavcu prenosnega omrežja in v dvomih v vertikalno integriranem podjetju in njegovih hčerinskih podjetjih; uporabljajo se določbe člena 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe*.
  j) naloži učinkovite, primerne in odvračilne sankcije upravljavcu prenosnega omrežja in/ali elektroenergetskemu podjetju, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti iz tega člena ali katere koli odločitve regulativnega organa; ta pristojnost vključuje pravico do:
   i) naložitve učinkovitih, primernih in odvračilnih kazni v sorazmerju s prometom upravljavca prenosnega omrežja ali vertikalno integriranega podjetja;
   ii) izdaje odredb, ki odpravljajo diskriminatorno vedenje;
   iii) odvzema vsaj delne licence upravljavca prenosnega omrežja v primeru večkratne kršitve določb o ločevanju lastništva iz tega člena.

4.  Nacionalni regulativni organi so pristojni za to, da pred začetkom njihove veljavnosti določijo ali potrdijo pogoje za:

   a) povezavo in dostop do nacionalnih omrežij, vključno s tarifami za prenos in distribucijo in metodologijami za njihov izračun ali metodologijami potrjevanja tarif za prenos in distribucijo ter spremljanjem izvajanja teh metodologij, ter pogoji in tarifami za dostop do naprav za UZP, vključno z metodologijami za njihov izračun ali metodologijami za določanje ali potrjevanje tarif za dostop do naprav za UZP in spremljanjem izvajanja teh metodologij. Te tarife odražajo dejanske stroške, primerljive s stroški učinkovitega upravljavca, in so pregledne. Omogočajo potrebne naložbe v omrežja in naprave za UZP, tako da se zagotovi pozitivno poslovanje omrežja in naprav za UZP. Te tarife niso diskriminatorne do novih udeležencev;
   b) zagotavljanje izravnave odstopanj in z njo povezanih storitev, ki kolikor je mogoče odražajo stroške in so nevtralne do prihodkov, obenem pa uporabnikom omrežja zagotavljajo ustrezne spodbude za izravnavo dobave in odjema; so pravične in nediskriminatorne ter temeljijo na stvarnih merilih.
   c) dostop do čezmejne infrastrukture, vključno s postopki dodeljevanja zmogljivosti in uravnavanja prezasedenosti. Imajo pravico, da od upravljavcev prenosnega omrežja zahtevajo, naj spremenijo navedene pogoje.

5.  Pri določanju ali potrjevanju pogojev ali metodologij za izračun tarif ter storitev izravnave nacionalni regulativni organi zagotovijo, da imajo upravljavci omrežij zadostne spodbude, kratkoročno in dolgoročno, za povečevanje učinkovitosti, spodbujanje integracije trgov, zagotovitev zanesljivosti oskrbe in podporo zadevnim raziskovalnim dejavnostim.

6.  Nacionalni regulativni organi spremljajo upravljanje prezasedenosti v nacionalnih prenosnih omrežjih plina.

Upravljavci prenosnih omrežij svoje postopke upravljanja prezasedenosti, vključno z dodeljevanjem zmogljivosti, predložijo v odobritev nacionalnim regulativnim organom. Ti lahko zahtevajo spremembe omenjenih postopkov, preden jih odobrijo.

7.  Nacionalni regulativni organi so pristojni za to, da od upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij ▌in obratov za UZP zahtevajo, da po potrebi spremenijo pogoje, vključno s tarifami iz tega člena, da zagotovijo njihovo sorazmernost in nediskriminatorno uporabo.

8.  Če se želi katera koli stranka pritožiti zoper upravljavca prenosnega ali distribucijskega omrežja, skladišča ali obratov za UZP, lahko pošlje pritožbo nacionalnemu regulativnemu organu, ki v vlogi organa za poravnavo sporov v dveh mesecih po prejemu pritožbe izda svojo odločitev. Navedeno obdobje se lahko podaljša za dva meseca, če nacionalni regulativni organ zahteva dodatne informacije. Rok se lahko dodatno podaljša s soglasjem pritožnika. Odločitev nacionalnega regulativnega organa je zavezujoča, dokler se ne ovrže s pritožbo.

9.  Vsaka stranka, ki utrpi škodo in ki ima pravico vložiti pritožbo na odločitev o metodologijah za izračun, sprejeto skladno s tem členom, ali če za nacionalni regulativni organ velja obveznost posvetovanja glede predlaganih tarif in metodologij za izračun, lahko najkasneje v dveh mesecih po objavi odločitve ali njenega predloga ali v krajšem roku, če to predvidijo države članice, vloži pritožbo za pregled. Ta pritožba nima odložilnega učinka.

10.  Države članice oblikujejo ustrezne in učinkovite mehanizme za ▌nadzor in preglednost v izogib zlorabam prevladujočega položaja, zlasti v škodo odjemalcev, in plenilskemu ravnanju. Ti mehanizmi morajo upoštevati določbe Pogodbe, zlasti člena 82.

11.  Nacionalni regulativni organi vzpostavijo neodvisne službe za pritožbe in nadomestne sisteme za reševanje sporov kot je neodvisni varuh pravic odjemalcev energije ali organ za zaščito odjemalcev. Te službe ali sistemi so odgovorni za učinkovito obravnavo pritožb in izpolnjujejo merila najboljše prakse. Nacionalni regulativni organi določijo standarde in smernice o tem, kako proizvajalci in upravljavci omrežij obravnavajo pritožbe.

12.  Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z upravnimi ukrepi ali kazenskimi postopki v skladu s svojim nacionalnim pravom, zoper fizične ali pravne osebe, ki so odgovorne v primeru nespoštovanja pravil o zaupnosti, ki jih nalaga ta direktiva.

13.  Pritožbe iz odstavkov 8 in 9 ne vplivajo na uveljavljanje pravic do pritožbe po zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji.

14.  Odločitve nacionalnih regulativnih organov morajo biti ustrezno osnovane in na voljo javnosti, da se omogoči pravni nadzor.

15.  Države članice zagotovijo ustrezne mehanizme na nacionalni ravni, v okviru katerih se lahko stran, ki jo zadeva odločitev nacionalnega regulativnega organa, pritoži nacionalnemu sodnemu telesu, ki je neodvisen od vpletenih strani in katere koli vlade.

Člen 24d

Ureditveni režim za čezmejna vprašanja

1.  Nacionalni regulativni organi tesno sodelujejo in se posvetujejo med seboj ter drug drugemu in Agenciji zagotavljajo podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih nalog iz te direktive. Pri izmenjavi informacij organ, ki informacije prejme, zagotovi raven zaupnosti, ki je enaka tisti, ki se zahteva od organa, ki je informacije izdal.

2.  Da bi zagotovili, da bi se v primeru regionalnih trgov s plinom njihova integracija odražala v ustreznih regulativnih strukturah, morajo zadevni nacionalni regulativni organi v tesnem sodelovanju z Agencijo in pod njenim vodstvom zagotoviti, da se glede njihovih regionalnih trgov opravijo vsaj te regulativne naloge:

   a) sodelovanje vsaj na regionalni ravni za spodbujanje uvajanja operativnih dogovorov, da bi zagotovili optimalno upravljanje omrežja, razvili skupno izmenjavo plina in dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti, ter zagotovili ustrezno raven zmogljivosti za medsebojno povezovanje v regiji in med regijami, vključno z novimi medsebojnimi povezavami, da se omogoči razvoj učinkovite konkurence in izboljša zanesljivost oskrbe;
   b) uskladitev vseh tehničnih in tržnih kodeksov za zadevne upravljavce prenosnih omrežij in druge udeležence na trgu vsaj na ustrezni regionalni ravni;
   c) uskladitev pravil za upravljanje prezasedenosti;
   d) sprejetje pravil, da se lastnikom in/ali upravljavcem izmenjav plina, ki upravljajo zadevne regionalne trge združenih proizvajalcev plina, zagotovi popolna neodvisnost od lastnikov in/ali upravljavcev proizvodnih zmogljivosti.

Nacionalni regulativni organi imajo pravico sklepati sporazume med seboj, da bi pospešili regulativno sodelovanje, in ukrepi iz prvega pododstavka se po potrebi izvajajo ob tesnem posvetovanju z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi in brez poseganja v njihove posebne pristojnosti.

3.  Agencija sprejme odločitev glede ureditvenega režima za zmogljivosti, ki povezujejo vsaj dve državi:

   a) na skupno zahtevo pristojnih nacionalnih regulativnih organov; ali
   b) če se pristojni nacionalni regulativni organi v šestih mesecih od datuma, ko spis prejmejo še zadnji izmed navedenih regulativnih organov, ne morejo sporazumeti o ustreznem upravnem režimu.

Člen 24e

Skladnost s smernicami

1.  Komisij ali katerikoli nacionalni regulativni organ ║ lahko zahtevajo mnenje Agencije o tem, ali je odločitev nacionalnega regulativnega organa skladna s smernicami iz te direktive ali Uredbe (ES) št.1775/2005.

2.  Agencija v dveh mesecih posreduje svoje mnenje Komisiji ali regulativnemu organu, ki ga je zahteval, ║ ter nacionalnemu regulativnemu organu, ki je sprejel zadevno odločitev.

3.  Če nacionalni regulativni organ, ki je sprejel sporno odločitev, ne upošteva mnenja Agencije v štirih mesecih od datuma njegovega prejema, Agencija o tem obvesti Komisijo.

4.  Vsak nacionalni regulativni organ lahko obvesti Komisijo, če meni, da odločitev nacionalnega regulativnega organa ni skladna s smernicami iz te direktive ali iz Uredbe (ES) št. 1775/2005, in sicer v dveh mesecih od datuma, ko je bila ta odločitev sprejeta.

5.  Komisija lahko sproži postopek, če v dveh mesecih po tem, ko jo je Agencija obvestila ║ v skladu s odstavkom 3 ali jo je obvestil nacionalni regulativni organ v skladu z odstavkom 4, ali v treh mesecih od datuma sprejetja sporne odločitve ║, če ravna na lastno pobudo, ugotovi, da obstaja resen sum, da ta odločitev nacionalnega regulativnega organa ni skladna s smernicami iz te direktive ali iz Uredbe (ES) št. 1775/2005. V takem primeru Komisija nacionalni regulativni organ in stranke v postopku pred nacionalnim regulativnim organom povabi, da predložijo pripombe.

6.  Če se Komisija odloči za sprožitev postopka, ║ v štirih mesecih od datuma te odločitve sprejme končno odločitev, in sicer:

   a) ne nasprotuje odločitvi nacionalnega regulativnega organa; ali
   b) od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče svojo odločitev, če meni, da ni skladna s smernicami.

7.  Če Komisija ne sproži postopka ali ne sprejme končne odločitve v roku iz odstavkov 5 in 6, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi nacionalnega regulativnega organa.

8.  Nacionalni regulativni organ izpolni zahtevo Komisije po spremembi ali preklicu svoje odločitve v roku dveh mesecev in o tem obvesti Komisijo.

9.  Komisija sprejme smernice, ki podrobno določajo postopek, ki mu je treba slediti za uporabo tega člena. Ta ukrep za spremembo nebistvenih elementov te direktive z njeno dopolnitvijo se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 30(3).

Člen 24f

Vodenje evidence

1.  Države članice od podjetij za dobavo zahtevajo, da najmanj pet let pristojnim organom za izpolnjevanje njihovih nalog hranijo ▌zadevne podatke v zvezi z vsemi transakcijami pogodb o oskrbi s plinom in z izvedenimi finančnimi instrumenti za trgovanje s plinom, ki so jih imeli s trgovci na debelo in upravljavci prenosnih omrežij ter upravljavci skladišč in obratov za UZP.

2.  Podatki lahko vključujejo podrobnosti o značilnostih, kot so trajanje, pravila za dostavo in poravnavo ustreznih transakcij, količina, datumi in ure izvedbe, cene transakcij in način identifikacije zadevnega trgovca na debelo, pa tudi določene podrobnosti o vseh neporavnanih pogodbah o oskrbi s plinom in izvedenih finančnih instrumentih za trgovanje s plinom.

3.  Nacionalni regulativni organ se lahko odloči, da nekatere od teh informacij da na razpolago udeležencem na trgu, pod pogojem, da se ne objavijo poslovno občutljivi podatki o posameznih udeležencih na trgu ali posameznih transakcijah. Ta odstavek se ne uporablja za podatke o finančnih instrumentih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/39/ES.

4.  Določbe tega člena ne pomenijo dodatnih obveznosti za organe iz odstavka 1 za subjekte, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/39/ES.

5.  Če organi iz odstavka 1 potrebujejo dostop do podatkov, ki jih hranijo subjekti, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/39/ES, organi, ki so odgovorni za to v skladu z navedeno direktivo, organom iz odstavka 1 posredujejo zahtevane podatke.

_________________

* UL L 1,4.1.2003, str. 1.

(19)  Člen 25 se črta.

(20)  Po členu 26 se vstavi naslednji člen:"

Člen 26a

Izjeme od industrijskih območij

1.  Države članice lahko iz členov 4 in 7, člena 8(1) in (2), člena 9, člena 12(5), členov 13, 17 in 18, člena 23(1) in/ali člena 24 te direktive izvzamejo industrijska območja.

2.  Izjeme iz odstavka 1 ne vplivajo na dostop tretjih oseb. Odjemalci na industrijskih območjih svobodno izberejo svojega dobavitelja plina, v primeru spora z upravljavcem omrežja pa se obrnejo na nacionalne regulativne organe.

"

(21)  Člen 30 se nadomesti z naslenjim:"

Člen 30

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

"

(22)  Priloga A se nadomesti z naslednjim:"

Ne da bi to posegalo v pravila Skupnosti o varstvu potrošnikov, zlasti v Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo Sveta 93/13/EGS, je namen ukrepov iz člena 3 zagotoviti odjemalcem:

  a) pravico do pogodbe z njihovim dobaviteljem plina, ki določa:
   identiteto in naslov dobavitelja;
   zagotovljene storitve, raven kakovosti ponujenih storitev in rok za prvo priključitev;
   vrste ponujenih vzdrževalnih storitev;
   sredstva, prek katerih je mogoče pridobiti najnovejše podatke o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja;
   trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje storitev in pogodbe, obstoj pravice do brezplačne odpovedi;
   morebitne ureditve odškodnin in nadomestil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena, vključno z nenatančnim in zapoznelim obračunavanjem;
   način za sprožitev postopkov za reševanje sporov v skladu s točko (f);
   informacije o pravicah potrošnikov, vključno z navedenimi podatki, ki se pregledno sporočajo v obliki obračunov in prek spletnih stranipodjetij plinskega gospodarstva; in
   podrobnosti o organu, pristojnem za pritožbe, in postopek, ki ga morajo potrošniki uporabiti v primeru spora.

(h) da lahko na preprost način zamenjajo dobavitelja in da so jim na voljo podatki o njihovi porabi in da lahko z izrecnim soglasjem in brezplačno kateremu koli pooblaščenemu podjetju ▌za dobavo dovolijo dostop do svojih podatkov o porabi. Stran, ki je odgovorna za upravljanje s podatki, mora te podatke posredovati podjetju. Države članice določijo, v kakšni obliki se predstavijo podatki, ter postopek, s katerim se dobaviteljem in odjemalcem zagotovi dostop do podatkov. Te storitve odjemalcem ni mogoče dodatno zaračunati;

______________

* UL L 115, 17.4.1998, str. 31.

** Deset let po začetku veljavnosti Direktive .../...ES [o spremembi Direktive 2003/55/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom].

Pogodbeni pogoji morajo biti pravični in vnaprej objavljeni. V vseh primerih je treba te podatke iz te točke posredovati pred sklenitvijo ali potrditvijo pogodbe. Tudi če se pogodbe sklepajo prek posrednikov, je treba navedene podatke posredovati pred sklenitvijo pogodbe;

   b) pravočasen prejem obvestila o kakršni koli nameravani spremembi pogodbenih pogojev in hkrati s prejemom tega obvestila tudi obvestila o pravici do odpovedi. Izvajalci storitev morajo svoje naročnike neposredno in pravočasno ter na pregleden in razumljiv način obvestiti o vsakršnem povečanju stroškov najkasneje eno običajno obračunsko obdobje potem, ko povečanje začne veljati. Države članice morajo potrošnikom zagotoviti možnost odstopa od pogodb, če le-ti ne sprejmejo novih pogojev, o katerih jih obvesti njihov dobavitelj plina;
   c) pregledne informacije o veljavnih cenah in tarifah ter splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in njihovo uporabo;
   d) možnost velike izbire načinov plačevanja, ki ne diskriminira odjemalcev. Vse razlike v splošnih pogojih morajo upoštevati stroške izvajalca različnih plačilnih sistemov. Splošni pogoji morajo biti pošteni in pregledni. Objavljeni morajo biti v jasnem in razumljivem jeziku. Potrošnike se zavaruje pred nepoštenimi in zavajajočimi načini prodaje, vključno z nepogodbenimi ovirami, ki jih ustvarja trgovec, npr. preobsežno pogodbeno dokumentacijo;
   e) da se jim zamenjava dobavitelja ne zaračuna;
   f) pravico do preglednih, enostavnih in poceni postopkov pri obravnavi svojih pritožb. Zlasti imajo vsi odjemalci pravico, da njihov dobavitelj plina zanje opravlja storitve in obravnava pritožbe. Takšni postopki omogočajo pošteno in hitro reševanje sporov v roku treh mesecev in zagotovijo sistem povračil in/ali odškodnin, če je to upravičeno. Pri teh postopkih bi morali, kjer je to mogoče, upoštevati načela, ki jih določa Priporočilo Komisije 98/257/ES z dne 30. marca 1998 o načelih, ki se uporabljajo za telesa, odgovorna za izvensodno porovnavo potrošniških sporov*;
   g) če so že priključeni na plinsko omrežje, so obveščeni o svojih pravicah do dobave zemeljskega plina določene kakovosti po razumnih cenah, kar je v skladu z veljavno zakonodajo;
   i) da so vsaj vsako četrtletje ustrezno obveščeni o dejanski porabi plina in stroških. Te storitve odjemalcem ni mogoče dodatno zaračunati; Države članice zagotovijo, da bodo do ...** s čim manj motnjami uvedle inteligentne števce, za kar so odgovorna podjetja za distribucijo ali dobavo plina. Nacionalni regulativni organi so odgovorni za spremljanje procesa tega razvoja in za določanje skupnih standardov v ta namen. Države članice zagotovijo, da so pri standardih glede minimalnih tehničnih in obratovalnih zahtev za števce upoštevana vprašanja interoperabilnosti, da bi odjemalcem zagotovili največje koristi po najnižjih cenah.
   j) da prejmejo zaključni račun po vsaki zamenjavi podjetja za dobavo plina najkasneje mesec dni po obvestitvi ustreznega podjetja za dobavo.

"

Člen 2

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje ...(12) ║. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe uporabljajo od ...* ║.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.  Države članice razveljavijo zakone in druge predpise, ki bi kateremu koli podjetju plinskega gospodarstva, regulativnemu ali drugemu organu preprečili izvajanje nalog ali izpolnjevanje pristojnosti ali obveznosti iz te direktive.

4.  Komisija o formalnem in praktičnem izvajanju te direktive v vseh državah članicah letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.  Če je subjekt pod javnim nadzorom neposredno ali posredno udeležen pri prevzemu delov vertikalno integriranega podjetja, se o ceni v zvezi s postopkom tega prenosa obvesti Komisijo. To obvestilo vsebuje potrdilo mednarodne revizorske hiše o premoženjski vrednosti. Komisija te podatke uporabi izključno za namene nadzora državne pomoči.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 211, 19.8.2008, str. 23.
(2) UL C 172, 5.7.2008, str. 55.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008.
(4) UL L 176, 15.7.2003, str. 57.
(5) UL C 175 E, 10.7.2008, str. 206.
(6) UL L ...
(7) UL L 114, 27.4.2006, str. 64.
(8) UL L 127, 29.4.2004, str. 92.
(9) UL L 289, 3.11.2005, str. 1.
(10) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║
(11) UL L 200, 22.7.2006, str. 11.
(12)* 18 mesecev po začetku veljavnosti Direktive.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov