Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2005(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0255/2008

Predložena besedila :

A6-0255/2008

Razprave :

PV 08/07/2008 - 12
CRE 08/07/2008 - 12

Glasovanja :

PV 09/07/2008 - 5.17
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0354

Sprejeta besedila
PDF 313kWORD 79k
Sreda, 9. julij 2008 - Strasbourg
Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo
P6_TA(2008)0354A6-0255/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (2008/2005(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET): Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika" (KOM(2007)0723) (sporočilo Načrt SET),

–   ob upoštevanju celovite presoje vpliva (SEK(2007)1508), Tehnološkega načrta (SEK(2007)1510) in Načrta zmogljivosti (SEK(2007)1511), ki so spremni dokumenti sporočila Načrt SET,

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "20 20 do leta 2020: Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb" (KOM(2008)0030),

-   ob upoštevanju presoje vpliva svežnja izvedbenih ukrepov za cilje EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obnovljivo energijo za leto 2020 (SEK(2008)0085),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv" (KOM(2008)0013),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Podpora električni energiji iz obnovljivih virov energije" (SEK(2008)0057),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006" (KOM(2006)0697),

-   ob upoštevanju predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (KOM(2008)0019),

-   ob upoštevanju predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (KOM(2008)0016),

-   ob upoštevanju predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (KOM(2008)0018),

-   ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(1),

-   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/976/Euratom z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011)(2),

-   ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)(3),

-   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (KOM(2007)0571),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2007 o časovnem načrtu za obnovljivo energijo v Evropi(4),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. januarja 2008 o Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti(5),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o Svetovnem skladu za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije(6),

-   ob upoštevanju svojega stališča z dne 11. marca 2008 o Evropskem inštitutu za inovacije in tehnologijo(7),

-   ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007,

-   ob upoštevanju sklepov Sveta za promet, telekomunikacije in energijo z dne 28. februarja 2008 o Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo,

-   ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju z dne 13. in 14. marca 2008,

-   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

-   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0255/2008),

A.   ker so Parlament, Svet in Komisija v več zaporednih objavah poudarili, da cilji evropske energetske in podnebne politike obravnavajo podnebne spremembe, izboljšanje energetske varnosti in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva,

B.   ker grožnja, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, še naprej narašča in ker bodo pogovori COP14 v Poznanu in COP15 v Københavnu nadvse pomembni, da bo uspelo režim iz Kjotskega protokola nadomestiti z mednarodnim sporazumom o podnebnih spremembah,

C.   ker v Sternovem poročilu o ekonomiki podnebnih sprememb priznavajo, da stroški neukrepanja glede ublažitve podnebnih sprememb znatno presegajo stroške ukrepanja,

D.   ker bi se lahko odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv do leta 2030 povečala na 65 % celotne porabe,

E.   ker je Komisija ocenila, da bo, če naj bi do leta 2020 dosegli cilje EU glede zmanjšanja količine toplogrednih plinov in glede obnovljivih energij, to EU stalo 70 milijard EUR na leto,

F.   ker je izboljšanje energetske učinkovitosti eden izmed stroškovno najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

G.   ker so raziskave in tehnološki razvoj ključni za uresničevanje ciljev evropske energetske politike,

H.   ker lahko boljša sinergija v prihodnjih raziskavah EU na področju energetske tehnologije samo spodbudi trajnostno gospodarsko rast, prispeva k primerjalnim prednostim evropskega gospodarstva, izboljša zaposlovanje ter tako pripomore k uresničitvi ciljev lizbonske strategije in boju proti podnebnim spremembam,

I.   ker Sedmi okvirni program (FP7) energetskim raziskavam v sedemletnem načrtovalnem obdobju namenja samo 2,3 milijarde EUR,

J.   ker so naložbe zasebnega sektorja v raziskave o energetskih tehnologijah v Evropski uniji zelo omejene v primerjavi s prizadevanjem konkurentov iz tretjih držav in drugih sektorjev EU,

K.   ker so se od 80-tih let dalje javni in zasebni proračuni za energetske raziskave v EU močno zmanjšali; ker je Evropska unija manj uspešna, če inovacijske kazalnike, ki temeljijo na stopnji porabe za tehnološke raziskave, primerjamo na mednarodni ravni,

L.   ker je javna intervencija za podporo novim energetskim tehnologijam, ki manj onesnažujejo, nujna in upravičena, saj so te tehnologije na začetku dražje od tistih, ki jih nadomestijo, in zato v začetni fazi uveljavitve na trgu morda ne omogočajo kratkoročnih trgovskih dobičkov ali ugodnejših cen za potrošnike,

Potreba po strateškem načrtu za energetsko tehnologijo

1.   pozdravlja Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET); meni, da je evropska politika za energetsko tehnologijo z ustrezno finančno podporo bistvenega pomena, da se do leta 2020 dosežejo cilji EU, zastavljeni za področje energije in podnebnih sprememb;

2.   poudarja, da mora EU svoje cilje do leta 2020 glede obnovljivih energij, energetske učinkovitosti in zmanjšanja količine toplogrednih plinov doseči ob hkratnem ohranjanju konkurenčnega in trajnostnega gospodarstva; meni, da sta za to, da bi znižali stroške omejevanja emisij, ustvarili nove trge za industrijo EU in zagotovili zavezanost k obravnavanju podnebnih sprememb po vsem svetu, bistvena razvoj in uporaba inovativnih poceni tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, energetske učinkovitosti in obnovljive energije;

3.   meni, da je za doseganje teh ciljev bistveno, da se zmanjšajo stroški zelene energije in spodbujajo inovacije v energetskem sektorju; meni, da je zato treba izboljšati postopek prenosa tehnologije iz raziskovalnih središč v podjetja, skrajšati čas uveljavitve na trgu, končati sedanjo tehnološko in regulativno nedejavnost ter okrepiti medsebojno povezljivost omrežij;

4.   meni, da so nove tehnologije, zlasti tehnologije, ki uporabljajo obnovljivo energijo, in energetsko učinkovite tehnologije, potrebne tudi zato, da omogočijo diverzifikacijo energetskih virov, zmanjšajo potrebo po energiji in zagotovijo čistejše in varnejše metode uporabe domačih virov v pomoč zanesljivi oskrbi z energijo; poziva Komisijo, naj se loti ocene energetskih virov EU;

5.   meni, da bi moral načrt SET podpirati širok razpon dejavnosti, ki spodbujajo javno razpravo o prednostih različnih možnosti nove energetske tehnologije, zlasti prek izobraževanja potrošnikov in informacijskih kampanj;

6.   meni, da lahko cenejše, učinkovitejše tehnologije z nizkimi emisijami ogljika prispevajo, da se doseže nov mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, ki naj bi nadomestil režim Kjotskega protokola;

Usklajevanje in strateško načrtovanje

7.   poudarja potrebo po boljšem usklajevanju strateških energetskih tehnologij na različnih ravneh in med različnimi partnerji; poudarja tudi, da se je treba izogibati pretirani birokraciji, zagotoviti enostavnost in jasnost ter omogočiti široko sodelovanje vseh mogočih partnerjev pri izboljšanju usklajevanja, na primer prek predlagane usmerjevalne skupine Evropske skupnosti o strateških energetskih tehnologijah in predlagane Evropske zveze organizacij za energetsko raziskovanje, ki morata biti odprti za vsa evropska raziskovalna središča, ne glede na njihovo razsežnost ali vire;

8.   podpira ustanovitev usmerjevalne skupine na visoki ravni ter preglednega in preprosto dostopnega informacijskega sistema o energetski tehnologiji, zlasti za mala in srednja podjetja in poziva Komisijo, naj obvešča Parlament o ustanovitvi te skupine in njenem delu ter o informacijski strategiji;

9.   ugotavlja, da se lahko instrumenti okvirnih programov (ERA-NETs, NoEs, ETPs) uporabljajo v podporo evropskemu informacijskemu sistemu za energetsko tehnologijo;

10.   poudarja, da je usklajeno sodelovanje z državami članicami bistveno za uresničevanje zastavljenih ciljev, povečanje koristi in zmanjšanje stroškov; meni, da lahko instrumenti Skupnosti, ki delujejo na ravni držav članic, kot so strukturni skladi, podpirajo raziskovalne, razvojne in inovacijske zmogljivosti na teh področjih;

11.   poudarja, da je ključnega pomena boljše usklajevanje s tretjimi državami in okrepitev mednarodnega sodelovanja za izvajanje skladne in diferencirane strategije v zvezi z razvitimi državami, državami v razvoju in gospodarstvi v vzponu;

12.   poudarja, da je treba povečati zmogljivost raziskovalne osnove EU ter da sta dodatno izobraževanje in usposabljanje bistvena za zagotovitev zadostnih in kakovostnih človeških virov, ki so potrebni za izkoriščanje nastajajočih možnosti novih tehnologij v celoti; meni, da je lahko celostni pristop v posebnih programih Sedmega okvirnega programa v zvezi s tem koristen;

13.   opozarja na potencialno nevarnost podvajanja in množenja novih pobud; poziva Komisijo, naj preuči, kako bodo nove evropske industrijske pobude (EII) usklajene z obstoječim programom, vključno s Sedmim okvirnim programom, in posebej z evropskimi tehnološkimi platformami in skupnimi tehnološkimi pobudami, o katerih odloča Sedmi okvirni program, okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije, zlasti pa z evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo ter s skupnostjo znanja in informacij glede podnebnih sprememb in energije; poziva Komisijo, naj pojasni, kako bodo nove evropske industrijske pobude spodbujale sinergije med ravnijo Skupnosti in nacionalno ravnijo;

14.   ponovno opozarja, da mora Načrt SET vzpostaviti zmogljivost za energetske raziskave in inovacije na evropski ravni; se strinja s Komisijo, da vseevropska raziskovalna infrastruktura predstavlja del rešitve; zato poziva Evropski strateški forum za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI), naj opredeli potrebo po evropski raziskovalni infrastrukturi na področju inovativnih energetskih tehnologij, kot so tehnologije, ki uporabljajo obnovljivo energijo;

15.   meni, da imajo vseevropska energetska omrežja in poenostavljeni postopki odobritve v tem sektorju poglavitno vlogo v strateški energetski politiki Evropske unije;

Raziskave in prenos tehnologije

16.   poudarja, da se mora potrebno usklajevanje razširiti na različna znanstvena in tehnološka področja, ki so zaradi svoje multidisciplinarnosti pomembna pri raziskavah in razvoju energetskih tehnologij; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju raziskav na področju osnovnih znanostih, kot so biologija, informacijska tehnologija, veda o materialih in makrotehnologija;

17.   poziva Komisijo, naj upošteva potencial za uporabo energetskih tehnologij v državah članicah, ki so pristopile v zadnjem času, in uvede podporne mehanizme, ki temeljijo na politikah EU;

18.   poudarja, da je treba izboljšati prenos tehnologij iz raziskovalnih središč v podjetja; zahteva, da je novi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo dejaven na tem področju;

19.   poziva, naj zasebni sektor več vlaga v raziskave in prevzame večja tveganja, ker je to pogoj za to, da EU postane vodilna v tem sektorju;

Evropske industrijske pobude

20.   trdno verjame, da je v predstavitveni fazi in fazi trženja novih decentraliziranih obnovljivih tehnologij potrebna večja podpora tehnologijam z nizkimi emisijami ogljika; zato pozdravlja predlagane evropske industrijske pobude; vendar poudarja potrebo po tem, da se poveča tudi podpora razvoju in raziskavam na področju tehnologij, ki bodo potrebne dolgoročno, s posebnim poudarkom na strateško pomembnih tehnologijah, kot so tehnologije za sončno energijo, zaradi katerih Evropska unija lahko dolgoročno postane energetsko neodvisna;

21.   meni, da bi se morale evropske industrijske pobude osredotočati na področja, ki lahko največ pripomorejo k trajnostnemu doseganju ciljev EU, povezanih s podnebnimi spremembami, trajnostno energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi energijami ter z dolgoročnim zmanjšanjem stroškov in ponavljanja;

22.   zahteva, da se pri izbiri prednostnih nalog med različnimi pobudami upošteva življenjski cikel vsake tehnologije in njen vpliv na okolje na vsaki stopnji proizvodnega postopka; zahteva, da se preuči možnost posredovanja teh tehnologij gospodarstvom v razvoju, da bi se zmanjšale razlike v tehnološkem razvoju;

23.   poziva k okrepljenemu prenosu tehnologije z državami v razvoju in k vzpostavitvi znanstvenega sodelovanja s temi državami za razvoj novih energetskih tehnologij;

24.   podpira predlog Komisije, da bi se evropske energetske pobude razvijale različno glede na potrebe posameznih tehnologij; meni, da bi takšna prilagodljivost omogočila razvoj strateških zavezništev med državami članicami, lokalnimi in regionalnimi vladami, raziskovalnimi centri in zasebnim sektorjem za razvoj posebnih tehnologij; poziva te organe, naj nujno sodelujejo pri pripravi podrobnih predlogov za evropske industrijske pobude;

25.   močno podpira predlagane evropske industrijske pobude za energijo vetra in biomase ter sončno energijo, za zajem, prevoz in shranjevanje CO2, elektroenergetska omrežja in jedrsko fisijo;

26.   zlasti poziva k okrepitvi raziskav biogoriva, da bi se zagotovilo, da bo splošen vpliv proizvodnje takšnega goriva na okolje nedvomno koristen;

27.   ugotavlja, da je razvoj obsežne pretvorbe biomase v plin za proizvodnjo vodikovega in tekočega sintetičnega goriva za trajnostne prometne tehnologije zelo pomemben;

28.   poudarja, da bi morala evropska industrijska pobuda za jedrsko fisijo omogočati kontinuiteto in vključevati raziskovalno in razvojno delo tehnologij tretje in četrte generacije;

29.   obžaluje, da daje načrt prednost ukrepom v zvezi s ponudbo in zanemarja tiste, ki lahko znižajo povpraševanje po energiji, kot sta varčevanje z energijo in energetska učinkovitost;

30.   vztraja, da bi morala biti energetska učinkovitost v načrtu SET bolj izpostavljena, saj je to področje z največjim potencialom za stroškovno učinkovito srednjeročno zmanjšanje emisij, zlasti v gradbeništvu, ki zajema 40 % celotne porabe energije v EU; zato poziva Komisijo, naj področjem, ki jih zajemajo evropske industrijske pobude, doda tehnologije za energetsko učinkovitost, vključno s ko- in poligeneracijo; izraža podporo vključitvi energetske učinkovitosti med prednostne naloge evropskih industrijskih pobud;

31.   poziva Komisijo, naj razišče možnost, da bi razširila industrijske pobude, predlagane drugim sektorjem z znatnim potencialom za zmanjšanje emisij, kot so soproizvodnja, vodik, gradbeni in stanovanjski sektor, sistemi ogrevanja in ohlajanja, boljše infrastrukture za shranjevanje in distribucijo energije ter medsebojno povezovanje omrežij;

32.   meni, da ima lahko razvoj tehnologije zajema in shranjevanja ogljika ključno vlogo pri dolgoročnem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov pod pogojem, da je zagotovljena njena učinkovitost in varnost; poziva Komisijo, naj olajša izvajanje največ dvanajstih predstavitvenih projektov o zajemu ogljika, ki so bili predloženi znotraj evropskih industrijskih pobud; ugotavlja, da bi podpora tehnologijam čistega premoga, kot je pretvorba premoga v plin, olajšala in pocenila zajem in shranjevanje ogljika, ob tem pa omogočila, da bi to v prihodnosti postalo obvezno;

Financiranje

33.   pričakuje sporočilo o financiranju novih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika ter tehnologij zajema in shranjevanja ogljika, ki ga je predlagala Komisija; obžaluje, da to sporočilo ni bilo objavljeno skupaj z načrtom SET;

34.   poudarja, da načrt SET ne bi smel biti financiran s prerazporeditvijo sredstev, ki so na voljo za energetske namene znotraj Sedmega okvirnega programa ter Programa za konkurenčnost in inovativnost;

35.   glede na prednostni značaj vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami in energijo, meni, da so za energetsko učinkovite tehnologije in tehnologije, ki uporabljajo obnovljivo energijo, potrebna velika dodatna sredstva EU, ki jih je treba sprostiti, da bodo pomagala doseči cilje EU za leto 2020;

36.   spodbuja Komisijo, naj nemudoma zagotovi ustrezno financiranje in podporo raziskavam in razvoju, predstavitvam ter trženju novih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika in brez emisij ogljika, tako da bo od leta 2009 dalje vsako leto iz proračuna EU vsaj 2 milijardi EUR namenjenih podpori takšnim tehnologijam neodvisno od Sedmega okvirnega programa ter Programa za konkurenčnost in inovativnost; poziva tudi Komisijo, naj ob srednjeročnem pregledu finančnega okvira 2007–2013 predloži predloge za dodatna sredstva;

37.   meni, da je treba finančna sredstva in človeške vire bolje uporabljati in jih v celoti povečati, da bi pospešili razvoj in uvajanje čistih tehnologij prihodnosti;

38.   poudarja, da je treba povečati raziskovalne zmogljivosti EU; zato poziva, da se več sredstev nameni človeškim virom in usposabljanju v sektorju energetske tehnologije; poziva tudi k boljšemu usklajevanju med finančnimi instrumenti Skupnosti in nacionalnimi finančnimi instrumenti v podporo usposabljanju in raziskavam, zlasti v okviru Sedmega okvirnega programa;

39.   v skladu s potrebo po večjem dopolnjevanju sredstev EU podpira predloge iz sporočila Komisije z naslovom "Z raziskavami in inovacijami do konkurenčnih evropskih regij" (KOM(2007)0474); v zvezi s tem pozdravlja praktična navodila Komisije pri usklajevanju sredstev EU iz regionalnih in nacionalnih virov ter virov EU in Evropske investicijske banke (EIB) na področju raziskav in razvoja ter inovacij; se strinja s Komisijo, da je treba zainteresiranim stranem natančneje predstaviti člen 54(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(8) o financiranju istega sklopa upravičenih stroškov iz dveh različnih virov Skupnosti;

40.  40 poziva Komisijo, naj pri predstavitvi finančnega načrta razloži, kje skupni ukrepi Evropske unije zagotavljajo dodano vrednost za različne tehnološke sektorje, in predstavi ugotovitve v zvezi s trajnostjo različnih vrst tehnološkega razvoja;

41.   ugotavlja, da je treba potrebo po sredstvih obravnavati v partnerstvu z industrijo, da bi zasebni sektor spodbudili k naložbam v nove tehnologije z nizkimi emisijami ogljika; poudarja potrebo po jasni dolgoročni viziji in finančnem okviru, ki bi ju podprle finančne institucije, kot je EIB, da bi partnerjem iz zasebnega sektorja zagotovili zadostna jamstva za vlaganja; poudarja potrebo po vključitvi malih in srednje velikih podjetij, zlasti v tehnologije, namenjene sistemom razpršene dobave energije;

42.   ugotavlja, da lahko s predlagano revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami prihodki iz licitiranja zagotavljajo pomemben vir financiranja za povečanje varnosti oskrbe EU z energijo ob hkratnem uresničevanju njenih ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami, energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije;

o
o   o

43.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
(2) UL L 400, 30.12.2006, str. 404.
(3) UL L 310, 9.11.2006, str. 15.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0406.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0033.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0096.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0081.
(8) UL L 210, 31.7.2006, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1989/2006 (UL L 411, 30.12.2006, str. 6).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov