(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0269),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 62(2)(b)(ii) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0166/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0459/2007),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(b)(ii) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Za zagotovitev zanesljivega preverjanja in identifikacije prosilcev za izdajo vizuma bi bilo treba obdelati biometrične podatke v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2004/512/ES(2)║ in zagotoviti pravni okvir za jemanje teh biometričnih identifikatorjev. Poleg tega izvajanje VIS zahteva nove oblike organizacije za sprejem vlog za izdajo vizuma.

(2)  Vključitev biometričnih identifikatorjev v VIS je pomemben korak k uporabi novih elementov, ki ustvarjajo zanesljivejšo povezavo med imetnikom vizuma in potnim listom, da bi se izognili uporabi lažne identitete. Zato bi morala biti osebna prisotnost prosilca za izdajo vizuma – vsaj pri prvi vlogi – ena od osnovnih zahtev za izdajo vizuma z registriranjem biometričnih identifikatorjev v VIS.

(3)  Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami (Uredba VIS)(3) določa, da morajo biti prstni odtisi in fotografije prosilca shranjeni v VIS. Ta uredba določa standarde za zbiranje teh biometričnih identifikatorjev s sklicevanjem na zadevne določbe, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Za zagotovitev interoperabilnosti niso potrebni nobeni nadaljnji tehnični standardi.

(4)  Pri urejanju sprejema prosilcev bi bilo treba upoštevati človeško dostojanstvo in nedotakljivost. Obravnavanje vlog za izdajo vizuma bi bilo treba opraviti strokovno in spoštljivo ter v sorazmerju z zastavljenimi cilji.

(5)  Da bi olajšali registracijo prosilcev za izdajo vizuma in zmanjšali stroške za države članice, bi bilo predvideti nove organizacijske možnosti poleg obstoječega okvira za "zastopanje". Najprej bi moral biti Skupnim konzularnim navodilom dodan specifičen način zastopanja, omejen na sprejem vlog za izdajo vizuma in zajem biometričnih identifikatorjev.

(6)  Uvesti bi bilo treba druge možnosti, kot so kolokacija, skupni prijavni centri in zunanje izvajanje. Za te možnosti bi bilo treba vzpostaviti ustrezen pravni okvir ob upoštevanju zlasti vprašanj varstva podatkov. Da se zagotovi neoporečnost postopka izdaje vizumov, bi morale vse dejavnosti, povezane z izdajo vizumov, vključno z zbiranjem biometričnih podatkov, potekati v prostorih države članice, ki so pod diplomatsko ali konzularno zaščito v skladu z mednarodnim pravom, ali v prostorih Evropske komisije, ki jih država gostiteljica priznava kot nedotakljive. V skladu z določenim pravnim okvirom bi morale biti države članice, v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, svobodne pri odločanju, katero vrsto organizacijske strukture bodo uporabile v vsaki tretji državi. Podrobnosti o teh strukturah bi morala objaviti Komisija na skupni spletni strani o schengenskih vizumih.

(7)  Pri organiziranju sodelovanja bi morale države članice zagotoviti, da je prosilec usmerjen na državo članico, odgovorno za obravnavanje njegove vloge.

(8)  Ker je izdaja vizumov po svoji naravi javna naloga, bi bilo treba vsakršno odločitev osrednjih organov držav članic, da bodo del postopka za obravnavanje vlog za izdajo vizuma prenesli na zunanjega ponudnika storitev, sprejeti le, če ni drugih možnosti in če so ustrezno utemeljene. Takšne dogovore bi bilo treba skleniti s strogim spoštovanjem splošnih načel izdajanja vizumov, zahtev varstva podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov(4).

(9)  Vsaka pogodba, ki jo država članica sklene z zunanjim ponudnikom storitev, ▌ bi morale vsebovati določbe o: ▌ natančnih odgovornostih ponudnika; neposrednem in popolnem dostopu do njegovih prostorov; podatkih o prosilcih; zaupnosti; ravnanju v skladu s pravili o varstvu podatkov; in okoliščinah, pogojih in postopkih za začasno prekinitev ali prenehanje pogodbe. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev izvršljive.

(10)  Države članice bi si morale prizadevati, da bodo sprejem vloge za izdajo vizuma, zajem biometričnih identifikatorjev in razgovor organizirale tako, da bo za pridobitev vizuma potrebna le enkratna osebna navzočnost prosilca za izdajo vizuma (načelo "vse na enem mestu").

(11)  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je izdal mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(5) ter o delovni skupini iz člena 29, v skladu s členom 30(1)(c) Direktive 95/46/ES.

(12)  Pri obravnavanju osebnih podatkov v okviru izvajanja te uredbe se uporablja Direktiva 95/46/ES. Vendar bi bilo treba pojasniti določene točke, zlasti glede odgovornosti za obravnavo podatkov, varstva pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter nadzora nad varstvom podatkov.

(13)  Države članice bi morale biti sposobne dovoliti nekaterim kategorijam prosilcev ali vsem prosilcem neposreden dostop do njihovih konzularnih uradov ali diplomatskih predstavništev iz humanitarnih ali drugih razlogov.

(14)  Da bi se olajšal postopek pri vsaki naslednji vlogi, bi moralo biti omogočeno prepisovanje biometričnih podatkov iz prve vloge v roku 59 mesecev od začetka obdobja hrambe iz člena 23 Uredbe VIS. Po preteku tega obdobja bi bilo treba biometrične identifikatorje ponovno odvzeti.

(15)  Zaradi zahteve po odvzemu biometričnih identifikatorjev se trgovskih posrednikov, kot so potovalne agencije, ne bi smelo več uporabljati za prvo vlogo, ampak samo za vse naslednje.

(16)  Skupna konzularna navodila o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)  Komisija bi morala tri leta po začetku delovanja VIS in nato vsaka štiri leta predložiti poročilo o ▌ izvajanju te uredbe, v katerem obravnava izvajanje zajema biometričnih identifikatorjev, primernost izbranega standarda ICAO, ravnanje v skladu s pravili o varstvu podatkov, izkušnje z zunanjimi ponudniki storitev, zlasti v zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov, načelo "prve vloge" ter organiziranju sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Poročilo bi moralo na podlagi člena 17(12), (13) in (14) in člena 50(4) Uredbe VIS vključevati tudi primere, v katerih prstnih odtisov dejansko ni mogoče odvzeti ali se zaradi pravnih razlogov ne zahteva njihovega odvzema, ter primerjavo s primeri, ko se prstni odtisi odvzamejo. Poročilo bi moralo vključevati podatke o primerih, ko je bila osebi, ki dejansko ni mogla priskrbeti prstnih odtisov, zavrnjena izdaja vizuma. Poročilu bi se morali po potrebi priložiti ustrezni predlogi za spremembo te uredbe. Komisija bi morala poročilo posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(18)  Ker cilja te uredbe, namreč organizacijo sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma ob upoštevanju vključitve biometričnih podatkov v VIS države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ga lahko lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določen v členu 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

▌

(19)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznavajo še posebej Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah.

(20)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Glede na to, da ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red po določbah naslova IV dela tri Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecev potem, ko to uredbo sprejme Svet, odloči, ali jo bo izvajala v okviru svoje nacionalne zakonodaje.

(21)  Ta uredba pomeni v zvezi z Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda iz člena 1, točke B Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma(6).

(22)  Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda(7) ne sodeluje. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, in zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

(23)  Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda(8). Irska torej ne sodeluje pri njenem sprejetju, zato Uredba zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

(24)  Glede Švice pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spada v področje iz člena 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma v imenu Evropske skupnosti(9).

(25)  Ta uredba je akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je drugače povezan z njim v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Skupna konzularna navodila o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva se spremenijo:

(1)  V točki II se točka 1.2 spremeni:

a)   v točki (b) se doda naslednji odstavek:"

Država članica lahko tudi zastopa eno ali več držav članic samo za sprejem vlog in zajem biometričnih identifikatorjev. Uporabljajo se zadevne določbe 1.2(c) in (e). Kadar prejme vlogo, država članica zastopnica ustvari dosje prosilca v VIS in vnese podatke iz člena 9 Uredbe VIS*. Nato prek komunikacijske infrastrukture VIS iz člena 16 Uredbe VIS obvesti konzularno predstavništvo zastopane države članice o vlogi za izdajo vizuma in vnosu v VIS. Sprejem in prenos dokumentov in podatkov zastopanemu konzularnemu predstavništvu se izvede v skladu z zadevnimi pravili o varstvu in zaščiti podatkov.

___________

* Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60)

b)   točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

Kadar se enotni vizumi izdajajo v skladu s točkama (a) in (b), se zastopanje izrazi v tabeli zastopanja za izdajo enotnih vizumov, določeni v Prilogi 18.

(2)  V točki III se doda točka -1:"

Ravnanje osebja, vključenega v obravnavo vlog za izdajo vizuma

Države članice zagotovijo, da vso osebje, vključeno v obravnavo vlog za izdajo vizuma, prosilce sprejme prijazno.

Vso osebje pri opravljanju svojih dolžnosti v celoti spoštuje človeško dostojanstvo in nedotakljivost prosilca. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči.

Pri opravljanju svojih nalog osebje ne diskriminira ljudi na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(3)  V točki III se točka 1 nadomesti z naslednjim:"

1.  1 Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev

Prosilci morajo ║ izpolniti tudi obrazec za izdajo enotnega vizuma. Vloge za izdajo enotnega vizuma morajo biti na usklajenem obrazcu, katerega vzorec je na voljo v Prilogi 16.

Prosilec mora izpolniti vsaj en izvod obrazca ║, ki se potem lahko uporablja tudi pri posvetovanju s centralnimi organi. Pogodbenice lahko zahtevajo tudi več izvodov obrazca, če tako zahtevajo nacionalni upravni postopki.

1.2.  Biometrični identifikatorji

(  a) Države članice zberejo biometrične identifikatorje, ki vključujejo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca ob spoštovanju pravic, določenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listini Evropske Unije o temeljnih pravicah ter ║ Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Za vsako naslednjo vlogo v 59 mesecih od začetka obdobja hrambe iz člena 23 Uredbe VIS, se biometrični identifikatorji prepišejo iz prve vloge ▌. Po tem obdobju se naslednja vloga šteje kot "prva vloga

Tehnične zahteve za fotografijo in prstne odtise so v skladu z mednarodnimi standardi, določenimi v dokumentu ICAO 9303, del 1(potni listi), šesta izdaja*.

Biometrične identifikatorje vzame kvalificirano in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskega ali konzualrnega predstavništva ali, pod njihovim nadzorom in odgovornostjo, zunanji ponudniki storitev iz točke 1.B.

Podatke vnese v Vizumski informacijski sistem (VIS) samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje iz člena 4(1), v skladu s členom 5 ▌ Uredbe VIS.

Države članice zagotovijo, da se v celoti uporabljajo vsa iskalna merila iz člena 13 Uredbe VIS, da bi se izognili napačnim zavrnitvam in identifikacijam.

Zbiranje biometričnih identifikatorjev, vključno z njihovim prenosom od ponudnika storitev do pristojnega konzularnega predstavništva, se nadzoruje v skladu s členoma 41 in 43 Uredbe VIS in členom 28 Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta **.

(  b) Izjeme

Dejstvo, da jemanje prstnih odtisov fizično ni možno, ne vpliva na odobritev ali zavrnitev vizuma.

Država članica lahko določi izjeme od zahteve zbiranja biometričnih identifikatorjev za imetnike diplomatskih potnih listov, službenih potnih listov in posebnih potnih listov.

V vsakem od teh primerov se v VIS doda vnos "se ne uporablja".

Brez poseganja v določbe točke III.4 se za osebe, mlajše od 12 let, uporabljajo skenirane fotografije, ki ne zahtevajo njihove osebne navzočnosti.

Izjema od zahteve za dajanje prstnih odtisov za otroke, zlasti starostni razpon za jemanje prstnih odtisov, se pregleda tri leta po začetku delovanja VIS. V ta namen Komisija preloži poročilo, ki zajema predvsem izkušnje VIS v zvezi z jemanjem in uporabo prstnih odtisov otrok starih 12 letin več ter podrobno tehnično oceno zanesljivosti jemanja in uporabe prstnih odtisov otrok pod to starostjo za namene identifikacije in preverjanja in v tako veliki podatkovni bazi, kot je VIS. V poročilo se vključi razširjena ocena vpliva nižjega in višjega starostnega razpona pri zahtevi za dajanje prstnih odtisov, ki vključuje socialne, ergonomske in finančne vidike.

V poročilu se naredi tudi podobna ocena jemanja prstnih odtisov starejših oseb. Če bi poročilo pokazalo na večje težave pri odvzemu prstnih odtisov oseb, starejših od določene starosti, Komisija pripravi predlog o določitvi zgornje starostne omejitve.

Poročilu se po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.

____________

* Tehnične zahteve so enake kot za potne liste, ki so jih izdale države članice svojim državljanom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2252/2004 (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).

** UL L 281, 23.11.1995, str. 31."

(4)  V točki VII, se točka 1 ║ nadomesti z naslednjim║:"

1.A Organizacija sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma.

Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma.

Za vsako mesto države članice ║ svoje konzularne urade opremijo z napravami, ki so potrebne za jemanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev, ali pa se, brez poseganja v zgoraj navedene možnosti zastopanja, odločijo za sodelovanje z eno ali več drugimi državami članicami. Vsako sodelovanje je v obliki kolokacije ali ustanovitve skupnega prijavnega centra ali, kadar to ni primerno, sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev.

(  a) Kjer je izbrana "kolokacija", osebje iz diplomatskih ali konzularnih predstavništev ene ali več držav članic obravnava vloge (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu druge države članice in si deli opremo te države članice. Zadevne države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih za prenehanje kolokacije kot tudi o deležu upravne takse, ki jo prejme država članica, katere diplomatsko ali konzularno predstavništvo se uporablja. Prosilce se usmeri na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma.

(  b) Kjer se ustanovijo "skupni prijavni centri" se osebje diplomatskih in konzularnih predstavništev dveh ali več držav članic zbere v ▌ stavbi ene od držav članic, ki je pod diplomatsko ali konzularno zaščito v skladu z mednarodnim pravom, ali v prostorih Evropske komisije, ki jih država gostiteljica priznava kot nedotakljive, da sprejme vloge za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene. Prosilce se usmeri na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma. Države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih prenehanja tega sodelovanja, kot tudi o delitvi stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico.

(  c) Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev v skladu s točko 1.B.

1.  B Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

Če zaradi posebnih okoliščin ali iz razlogov, povezanih z lokalnimi razmerami konzularnega predstavništva, opremljanje konzularnega urada za vpisovanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali organiziranje kolokacije ali skupnih prijavnih centrov ni ustrezno, lahko država članica ali več držav članic sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev za sprejem vlog za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji). V takem primeru zadevna(e) država(e) članica(e) ostane(jo) odgovorna(e) za obdelavo podatkov in zato odgovorna(e) za vse kršitve pogodbe ter še posebej za spoštovanje pravil o varstvu podatkov pri obravnavanje vlog za izdajo vizuma. Ta(e) država(e) članica(e) zagotovi(jo), da zunanji ponudnik storitev iz točke VII, točka 1.B.1b svoje dejavnosti opravlja v prostorih države članice, ki je pod diplomatsko ali konzularno zaščito v skladu z mednarodnim pravom, ali v prostorih Evropske komisije, ki jih država gostiteljica priznava kot nedotakljive, ter da je prisotno usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskega ali konzularnega predstavništva držav(e) članic(e), da temeljito nadzira dejavnosti zunanjega ponudnika storitev.

1.B.1  – Vrste sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev

1.B.2  – Obveznosti držav članic

V skladu z Direktivo 95/46/ES zadevna(e) država(e) članica(e) izberejo zunanjega ponudnika storitev, ki je sposoben zagotoviti storitve visoke kakovosti in vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki so potrebni za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kjer obdelovanje vključuje prenos podatkov preko omrežja kot tudi sprejem in prenos dokumentov in podatkov konzularnemu predstavništvu, in pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

Pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic skrbno preverijo solventnost in zanesljivost družbe (vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register družb, statuti družbe, bančnimi pogodbami) in zagotovijo, da ni navzkrižja interesov.

Diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic zagotovijo, da izbrana družba ponuja ustrezno strokovno znanje na področju varovanja informacij in varstva podatkov. Države članice bi se morale ravnati po najboljših praksah javnega naročanja pri sklepanju pogodb za zunanje storitve vizumske podpore.

Zunanji ponudniki storitev nimajo dostopa do VIS za kateri koli namen. Dostop do VIS je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskih ali konzularnih predstavništev izključno za namene, določene v Uredbi VIS.

Zadevne države članice sklenejo pisno pogodbo z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 17 Direktive 95/46/ES. Pred sklenitvijo takšne pogodbe diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice v skladu s točko VII, točko 1.B, z razlogi utemelji potrebo po pogodbi z diplomatskim ali konzularnim predstavništvom drugih držav članic in delegacijo Komisije v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja.

V okviru lokalnega konzularnega sodelovanja se oblikuje vzorec pogodbe.

Države članice zagotovijo, da so v primeru, če zunanji ponudnik storitev nenadoma preneha z zagotavljanjem po pogodbi predvidenih storitev, motnje storitev za prosilce za izdajo vizuma čim manjše.

Taksa, ki jo plača prosilec, ne presega takse, določene v prilogi 12, ne glede na to, ali države članice sodelujejo z zunanjimi ponudniki storitev.

Države članice zagotovijo, da je v veljavi postopek, ki omogoča prepoznavanje zunanjega ponudnika storitev, ki obravnava katero koli vlogo za izdajo vizuma.

Konzularno osebje zadevne držav(e) članic(e) zagotovi usposabljanje ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za nudenje ustrezne storitve in zadostnih informacij prosilcem za izdajo vizuma.

1.B.3  – Informacije

Te informacije za širšo javnost so na voljo tudi na skupni spletni strani o schengenskih vizumih.

Ta spletna stran se oblikuje, da se zagotovi dodatna podpora pri izvajanju skupne vizumske politike in vodenju vizumskega postopka.

1.B.4  – Kampanja obveščanja

Diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic skupaj z delegacijo Komisije malo pred začetkom delovanja VIS v tretji državi začnejo s kampanjo obveščanja širše javnosti o zastavljenih ciljih, shranjenih podatkih, ter o organih, ki imajo dostop do VIS, in o pravicah prosilcev za izdajo vizuma. Takšne kampanje se izvajajo redno.

1.  C Ohranitev neposrednega dostopa za prosilce do diplomatskih in konzularnih predstavništev držav članic

Ne glede na izbrano vrsto sodelovanja se lahko države članice odločijo, da ohranijo možnost, da prosilcem dovolijo neposreden dostop za predložitev vloge za izdajo vizuma neposredno v prostorih svojega diplomatskega ali konzularnega predstavništva. Države članice zagotovijo neprekinjenost sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma v primeru nenadne prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami ali kakršne koli prekinitve pogodbe z zunanjim ponudnikom storitev.

1.  D Odločitev in objava

Države članice obvestijo Komisijo, kako nameravajo organizirati sprejem in obravnavanje vlog za izdajo vizuma na vsakem konzularnem predstavništvu. Komisija zagotovi ustrezno objavo na skupni spletni strani o schengenskih vizumih.

Države članice Komisiji zagotovijo pogodbe, ki jih sklenejo.

1.  E Splošna odgovornost

1.E.1  – Dokumenti

Vsi dokumenti, podatki ali biometrični identifikatorji, ki jih država članica ali kdo v njenem imenu prejme v postopku za izdajo vizuma, se v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih štejejo za "konzularne dokumente" in se temu ustrezno z njimi ravna.

1.E.2  – Usposabljanje

Preden pridobi pooblastilo za jemanje biometričnih identifikatorjev, osebje diplomatskega ali konzularnega predstavništva opravi ustrezno usposabljanje, da se zagotovi nemoten in strokovni zajem.

1.E.3  – Odgovornost

Vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov oziroma katerega koli dejanja, ki krši to uredbo, je upravičena do nadomestila od države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Ta država je odvezana svoje odgovornosti, v celoti ali delno, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, ki je povzročil škodo.

Zahtevke za nadomestilo škode iz prejšnjega pododstavka, za katero je odgovorna obtožena država članica, urejajo določbe njene nacionalne zakonodaje.

1.E.4  – Kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsaka kršitev te uredbe, zlasti vsaka zloraba podatkov, predloženih z vlogo za izdajo vizuma, kaznuje, tudi z administrativnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(5)  V točki VIII se točka 5.2 spremeni:

Člen 2

Tri leta po začetku delovanja VIS in za tem vsaka štiri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe, vključno z izvajanjem zajema biometričnih identifikatorjev, primernostjo izbranega standarda ICAO, ravnanjem v skladu s pravili o varstvu podatkov, izkušnjami z zunanjimi ponudniki storitev s posebno navedbo o zbiranju biometričnih podatkov, načelom "prve vloge" ter organizacijo sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Poročilo na podlagi člena 17(12), (13) in (14) ter člena 50(4) Uredbe VIS vključuje tudi primere, v katerih ni mogoče dejansko zabeležiti prstnih odtisov ali njihova predložitev ni zahtevana zaradi pravnih razlogov, v primerjavi s številom primerov, ko so prstni odtisi zabeleženi. Poročilo vključuje podatke o primerih, v katerih se osebi, ki prstnih odtisov dejansko ni mogla priskrbeti, zavrne izdaja vizuma.

Poročilu se, kadar je potrebno, priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008. (2) UL L 213, 15.6.2004, str. 5. (3) UL L 218, 13.8.2008, str. 60. (4) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. (5) UL L 8, 12.1.2001, str. 1. (6) UL L 176, 10.7.1999, str. 31. (7) UL L 131, 1.6.2000, str. 43. (8) UL L 64, 7.3.2002, str. 20. (9) UL L 370, 17.12.2004, str. 78.