Čezmejno sodelovanje na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu *
389k
93k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o pobudi Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o izvajanju Sklepa 2008/…/PNZ o pospešitvi čezmejnega sodelovanja zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (11563/2007 – 11045/1/2007 – C6-0409/2007 – 2007/0821(CNS))
– ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije (11563/2007 in 11045/1/2007),
– ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU,
– ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0409/2007),
– ob upoštevanju členov 93 in 51 ter člena 41(4) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0099/2008),
1. odobri pobudo Zvezne republike Nemčije, kot je bila spremenjena;
2. poziva Svet, naj v skladu s tem spremeni besedilo;
3. poziva Svet in Komisijo, naj po pričetku veljavnosti Lizbonske pogodbe data prednost prihodnjim predlogom sprememb sklepa v skladu z izjavo št. 50 o členu 10 protokola o prehodnih odločbah, ki bo priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;
4. je odločen, da bo obravnaval vsak takšen predlog z nujnim postopkom v skladu s postopkom, opisanim v odstavku 3 in ob tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;
5. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;
6. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Zvezne republike Nemčije;
7. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Zvezne republike Nemčije.
Besedilo, ki ga predlaga Zvezna republika Nemčija
Sprememba
Sprememba 1 Pobuda Zvezne republike Nemčije Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)Potrebno je, da Svet v najkrajšem možnem času sprejme okvirni sklep o določenih postopkovnih pravicah v kazenskih postopkih v celotni Evropski uniji kot osnovo za vzpostavitev določenih minimalnih pravil o pravni pomoči, ki je v državah članicah na voljo posameznikom.
Sprememba 2 Pobuda Zvezne republike Nemčije Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)Potrebno je oblikovati predpise o varstvu podatkov iz Sklepa 2008/…/PNZ o pospešitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, saj še ni bil sprejet ustrezen pravni instrument za varstvo podatkov v tretjem stebru. Ko bo ta splošni pravni instrument sprejet, bi se moral uporabljati za celotno področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah pod pogojem, da je raven varstva podatkov, ki jo nudi, ustrezna, in da v nobenem primeru ni nižja od varstva, ki je opredeljeno s Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in njenega dodatnega protokola v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov z dne 8. novembra 2001.
Sprememba 3 Pobuda Zvezne republike Nemčije Uvodna izjava 3 c (novo)
(3c)Posebne kategorije podatkov o rasnem ali narodnostnem poreklu, političnih nazorih, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v stranki ali sindikatu, spolni usmerjenosti ali zdravju bi se morale obravnavati le, če je to za posamezne primere nujno potrebno in sorazmerno ter v skladu s posebnimi zaščitnimi ukrepi.
Sprememba 4 Pobuda Zvezne republike Nemčije Uvodna izjava 3 d (novo)
(3d)Z namenom doseganja učinkovitega policijskega sodelovanja bi moralo biti mogoče hitro in brez birokracije oblikovati skupne delovne skupine.
Sprememba 5 Pobuda Zvezne republike Nemčije Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem evropskega nadzornika osebnih podatkov z dne 19. decembra 2007.
Sprememba 6 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 2 – točka -a (novo)
(-a)"osebni podatek" pomeni informacijo, ki se nanaša na fizično osebo, ki je bila identificirana ali jo je mogoče identificirati ("oseba, na katero se podatki nanašajo"); oseba, ki jo je mogoče identificirati, je tista, ki se lahko neposredno ali posredno določi, zlasti s pomočjo identifikacijske številke ali enega ali več dejavnikov, značilnih za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;
Sprememba 11 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 2 – točka e
(e) "nekodirajoči del DNA" pomeni kromosomska področja, ki ne vsebujejo nobenih genetskih informacij, tj. ki jim ni mogoče pripisati nobenih funkcionalnih lastnosti nekega organizma;
(e) "nekodirajoči del DNA" pomeni dele kromosomov, ki ne vsebujejo genetskih podatkov, tj. ki jim ni mogoče pripisati informacij o specifičnih dednih lastnostih; ne glede na znanstveni napredek se iz nekodiranih delov DNA ne bo razkrilo nadaljnjih podatkov;
Sprememba 18 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 3 a (novo)
Člen 3a Zahteve v zvezi z oproščenimi osebami ali osebami, zoper katere je bila obtožba umaknjena
V skladu s poglavjema 3 in 4 tega sklepa se poročila, ki so skladna s profilom DNA ali daktiloskopskimi podatki o osebah, ki so bile oproščene ali je bila zoper njih obtožba umaknjena, lahko izmenjajo le, če je zbirka podatkov natančno omejena in če je kategorija podatkov, ki so predmet preiskave, jasno opredeljena z nacionalno zakonodajo.
Sprememba 19 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 8 – odstavek 1 – točka a
(a) kodo države članice države članice prosilke,
(a) kodo države članice države članice prosilke in kodo nacionalnega organa, s katerim se posvetuje;
Sprememba 20 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 17 – odstavek 3 – pododstavek i
(i) pooblastila, ki jih smejo med operacijo v državi članici gostiteljici izvrševati uradniki in drugi javni uslužbenci, ki jih tja napoti druga država članica oziroma več takšnih držav;
(i) pooblastila, ki jih smejo med operacijo v državi članici gostiteljici izvrševati uradniki in drugi javni uslužbenci, ki jih tja napoti druga država članica oziroma več takšnih držav; pooblastila še zlasti vključujejo pravico do nadzora, zasledovanja, aretacije in zaslišanja;
Sprememba 21 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 18 – odstavek 1
1. Nadaljnje podrobnosti o tehničnem in upravnem izvajanju Sklepa 2007/…/PNZ so navedene v Prilogi k temu sklepu. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni Prilogo.
1. Nadaljnje podrobnosti o tehničnem in upravnem izvajanju Sklepa 2008/…/PNZ so navedene v Prilogi k temu sklepu. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni Prilogo po posvetovanju z Evropskim parlamentom v skladu s členoma 34(2)(c) in 39(1) Pogodbe o Evropski uniji.
Sprememba 22 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 20 – odstavek 1
1. Svet na podlagi poročila o oceni, ki je oprt na vprašalnik iz poglavja 4 Priloge k temu sklepu, sprejme odločitev iz člena 25(2) Sklepa 2007/…/PNZ.
1. Svet na podlagi poročila o oceni, ki je oprt na vprašalnik iz poglavja 4 Priloge k temu sklepu, sprejme odločitev iz člena 25(2) Sklepa 2008/…/PNZ. Neodvisni organi za varstvo podatkov v zadevni državi članici so v celoti udeleženi pri postopku ocenjevanja iz poglavja 4 Priloge k temu sklepu.
Sprememba 23 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 21 – odstavek 1
1. Vsako leto se opravi ocena upravnih, tehničnih in finančnih vidikov uporabe izmenjave podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2007/…/PNZ. Ta ocena velja za tiste države članice, ki v času ocenjevanja že uporabljajo Sklep 2007/…/PNZ, opravi pa se za tiste vrste podatkov, ki so jih zadevne države članice že začele izmenjevati. Ocena temelji na poročilih zadevnih držav članic.
1. Vsako leto se opravi ocena upravnih, tehničnih in finančnih vidikov uporabe izmenjave podatkov v skladu s poglavjem 2 Sklepa 2008/…/PNZ. Del te ocene je presoja posledic razlik v tehnikah in merilih za zbiranje in hrambo podatkov v državah članicah. Poleg tega v oceno spada presoja rezultatov z vidika sorazmernosti in učinkovitosti čezmejne izmenjave različnih vrst podatkov o DNA. Ta ocena velja za tiste države članice, ki v času ocenjevanja že uporabljajo Sklep 2008/…/PNZ, opravi pa se za tiste vrste podatkov, ki so jih zadevne države članice že začele izmenjevati. Ocena temelji na poročilih zadevnih držav članic.
Sprememba 24 Pobuda Zvezne republike Nemčije Člen 21 – odstavek 2 a (novo)
2a.Generalni sekretariat Sveta Evropskemu parlamentu in Komisiji redno posreduje rezultate ocen o izmenjavi podatkov v obliki poročila, kot je navedeno v točki 2.1 poglavja 4 Priloge k temu sklepu.
Sprememba 25 Pobuda Zvezne republike Nemčije Dodatek k pobudi – poglavje 1 – točka 1.1 – pododstavek 3
Pravilo vključevanja:
Pravilo vključevanja:
Profili DNA, ki jih dajo na voljo države članice za iskanje in primerjavo, ter profili DNA, ki so poslani za iskanje in primerjavo, morajo vsebovati vsaj 6 lokusov in lahko vsebujejo dodatne lokuse ali slepe vzorce glede na njihovo razpoložljivost. Referenčni profili DNA morajo vsebovati vsaj 6 od 7 lokusov ESS/ISSOL. Za povečanje natančnosti skladnosti, se priporoča, da se vse razpoložljive alele shranijo v zbirki indeksiranih profilov DNA.
Profili DNA, ki jih dajo na voljo države članice za iskanje in primerjavo, ter profili DNA, ki so poslani za iskanje in primerjavo, morajo vsebovati vsaj 6 lokusov in dodatne lokuse ali slepe vzorce glede na njihovo razpoložljivost. Referenčni profili DNA morajo vsebovati vsaj 6 od 7 lokusov ESS/ISSOL. Za povečanje natančnosti skladnosti se vse razpoložljive alele shrani v podatkovni zbirki indeksiranih profilov DNA in uporabiti za iskanje in primerjavo. Države članice takoj, ko je izvedljivo, izvajajo nove evropske standardne nize lokusov (ESS), ki jih sprejme Evropska unija.
Osnutek Sklepa Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o spremembi svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (2006/2223(INI))
Naslednji osnutek sklepa je bil sprejet(1) in posredovan Svetu in Komisiji v skladu s členom 195(4) Pogodbe ES in členom 107d(4) Pogodbe Euratom:
Sklep Evropskega parlamenta o spremembi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic
EVROPSKI PARLAMENT JE -
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 107d(4) Pogodbe,
ob upoštevanju svoje resolucije z … o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta o spremembi Sklepa Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic
ob upoštevanju mnenja Komisije,
s soglasjem Sveta,
ker:
(1) Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (2) priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov Unije,
2) je zaupanje državljanov v sposobnost varuha človekovih pravic, da vodi temeljite in nepristranske preiskave v domnevnih primerih slabega upravljanja, bistveno za uspeh dejavnosti varuha človekovih pravic,
3) je zaželeno, da se r Statut varuha človekovih pravic prilagodi in tako odpravi kakršna koli morebitna negotovost glede sposobnosti varuha človekovih pravic, da vodi temeljite in nepristranske preiskave v domnevnih primerih slabega upravljanja,
4) je zaželeno, da se Statut varuha človekovih pravic prilagodi, da bi omogočili morebitni razvoj zakonskih določb ali sodne prakse v zvezi z ukrepanjem organov, pisarn in agencij Evropske unije v primerih pred Sodiščem,
5) je zaželeno, da se Statut varuha človekovih pravic prilagodi, da bi upoštevali spremembe, nastale v zadnjih letih, glede vloge institucij in organov EU v boju proti goljufijam zoper finančne interese Evropske unije, zlasti ustanovitev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in tako omogočili varuhu človekovih pravic, da te institucije ali organe obvesti o vseh informacijah, ki sodijo v njihovo pristojnost,
6) je zaželeno, da se sprejmejo ukrepi, z namenom omogočiti varuhu človekovih pravic vzpostavitev sodelovanja s podobnimi institucijami na nacionalni ali mednarodni ravni ter z nacionalnimi ali mednarodnimi institucijami, čeprav imajo večje pristojnosti kakor evropski varuh človekovih pravic, na primer varstvo človekovih pravic, saj bi takšno sodelovanje lahko pozitivno prispevalo k bolj učinkoviti dejavnosti varuha človekovih pravic,
7) je Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo prenehala veljati leta 2002,
SKLENIL:
Člen 1
Navedba sklicevanja 1, uvodna izjava 3, člen1(1), člen 1(3), prvi in peti pododstavek člena 3(2), člen 4 in člen 5 Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom se spremenijo na naslednji način:"
Statut varuha človekovih pravic
Predlog spremembe
Predlog spremembe 1 Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, člena 20d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter člena 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju Pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti in zlasti člena 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter člena 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 3
ker mora imeti varuh človekovih pravic, ki lahko deluje tudi na lastno pobudo, dostop do vseh sredstev, potrebnih za opravljanje svojih nalog; ker so zato institucije in organi Skupnosti dolžni varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za tajnost in brez poseganja v dolžnost varuha človekovih pravic, da takih informacij ne razkrije; ker so organi držav članic dolžni varuhu človekovih pravic posredovati vse potrebne informacije, razen kadar za te informacije veljajo pravila ali predpisi o tajnosti ali določbe, ki preprečujejo njihovo posredovanje; ker varuh človekovih pravic, kadar meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa;
ker mora imeti varuh človekovih pravic, ki lahko deluje tudi na lastno pobudo, dostop do vseh sredstev, potrebnih za opravljanje svojih nalog; ker so zato institucije in organi Skupnosti dolžni varuhu človekovih pravic na njegovo zahtevo posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in brez poseganja v dolžnost varuha človekovih pravic, da takih informacij ne razkrije in da zaupne informacije ali dokumente obravnava skladno s pravili, ki so popolnoma enakovredna veljavnim pravilom zadevnih institucij ali organov; ker institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente, o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestijo varuha; ker bi se morali varuh človekovih pravic ter zadevne institucije in organi strinjati o delovnih pogojih za posredovanje zaupnih informacij ali dokumentov; ker so organi držav članic dolžni varuhu človekovih pravic posredovati vse potrebne informacije, razen kadar za te informacije veljajo pravila ali predpisi o tajnosti ali določbe, ki preprečujejo njihovo posredovanje; ker varuh človekovih pravic, kadar meni, da zahtevane pomoči ne bo dobil, to sporoči Evropskemu parlamentu, ki ustrezno ukrepa;
Predlog spremembe 3 Člen 1, odstavek 1
1. Predpisi in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, se v skladu s členom 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, členom 20d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter členom 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo določijo s tem sklepom.
1. Pravila in splošni pogoji, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic, se v skladu s členom 195(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter členom 107d(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo določijo s tem sklepom.
Predlog spremembe 4 Člen 3, odstavek 2, pododstavek 1
2. Institucije in organi Skupnosti morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. To lahko zavrnejo le na podlagi utemeljenih razlogov tajnosti.
2. Institucije in organi Skupnosti morajo varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov. Dostop do zaupnih informacij ali dokumentov, zlasti do dokumentov občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/20011, se omogoči le, če varuh človekovih pravic upošteva pravila, ki so popolnoma enakovredna veljavnim pravilom zadevnih institucij ali organov.
Institucije ali organi, ki posredujejo zaupne informacije ali dokumente, iz prvega pododstavka, o zaupnosti teh informacij ali dokumentov obvestijo varuha.
Za izvajanje pravil iz prvega pododstavka, se lahko varuh človekovih pravic z institucijami ali organi dogovori o delovnih pogojih za dostop do zaupnih informacij ter drugih informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. ‐‐‐‐‐ 1 Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
Predlog spremembe 5 Člen 3, odstavek 2, pododstavek 5
Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov Skupnosti morajo na zahtevo varuha človekovih pravic pričati; govorijo v imenu svojih uradov in v skladu z njihovimi navodili ter jih še naprej obvezuje dolžnost poslovne tajnosti.
Uradniki in drugi uslužbenci institucij in organov Skupnosti morajo na zahtevo varuha človekovih pravic pričati; še naprej jih obvezujejo ustrezne določbe Kadrovskih predpisov, zlasti dolžnost poslovne skrivnosti.
Predlog spremembe 6 Člen 4
1. Varuh človekovih pravic in njegovo osebje, za katerega se uporabljajo člen 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, člen 47(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jekloter člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med preiskavami. Prav tako morajo brez poseganja v odstavek 2 zaupno obravnavati vse informacije, ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.
1. Varuh človekovih pravic in njegovo osebje, za katerega se uporabljajo člen 287 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člen 194 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ne smejo širiti informacij ali dokumentov, ki so jih pridobili med preiskavami. Prav tako ne smejo brez poseganja v odstavek 2 širiti nobenih zaupnih informacij ali dokumentov, ki so bili posredovani varuhu človekovih pravic kot dokumenti občutljive narave v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, ter kot dokumenti, ki sodijo v obseg uporabe zakonodaje Skupnosti s področja varstva osebnih podatkov, kakor tudi nobenih informacij, ki bi lahko škodile pritožniku ali drugim vpletenim osebam.
Varuh človekovih pravic in njegovo osebje obravnavajo prošnje tretjih strank za dostop do dokumentov, ki jih je varuh pridobil v teku preiskav, v skladu s pogoji in omejitvami iz Uredbe (ES) št. 1049/2001, zlasti člena 4Uredbe.
2. Če se varuh človekovih pravic med preiskavami seznani z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo, prek stalnih predstavništev držav članic v Evropskih skupnostih takoj obvesti pristojne nacionalne organe in po potrebi tudi institucijo Skupnosti, pod katero zadevni uradnik ali uslužbenec spada in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti. Varuh človekovih pravic lahko pristojno institucijo ali organ Skupnosti obvesti o dejstvih, ki z vidika discipline vnašajo dvom v obnašanje katerega od njihovih uslužbencev.
2. Če se varuh človekovih pravic med preiskavami seznani z dejstvi, ki se po njegovem mnenju nanašajo na kazensko pravo, prek stalnih predstavništev držav članic v Evropskih skupnostih ali pristojnih institucij ali organov Skupnosti takoj obvesti pristojne nacionalne organe; po potrebi varuh obvesti tudi institucijo ali organ Skupnosti, pod katero zadevni uradnik ali uslužbenec spada in ki lahko uporabi drugi odstavek člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti. Varuh človekovih pravic lahko pristojno institucijo ali organ Skupnosti obvesti o dejstvih, ki z vidika discipline vnašajo dvom v obnašanje katerega od njihovih uslužbencev.
Predlog spremembe 7 Člen 5
Varuh človekovih pravic lahko, kolikor to prispeva k učinkovitejšim raziskavam ter boljši zaščiti pravic in interesov oseb, ki se pri njem pritožijo, sodeluje z istovrstnimi organi v določenih državah članicah, in sicer pod pogojem, da ravna skladno z veljavno nacionalno zakonodajo. Varuh človekovih pravic pri tem ne sme zahtevati dokumentov, do katerih na podlagi člena 3 sicer nima dostopa.
Varuh človekovih pravic lahko, kolikor to prispeva k učinkovitejšim raziskavam ter boljši zaščiti pravic in interesov oseb, ki se pri njem pritožijo, sodeluje z istovrstnimi organi v določenih državah članicah, in sicer pod pogojem, da ravna skladno z veljavno nacionalno zakonodajo. Varuh človekovih pravic pri tem ne sme zahtevati dokumentov, do katerih na podlagi člena 3 sicer nima dostopa. Varuh človekovih pravic lahko pod enakimi pogoji sodeluje z drugimi institucijami z namenom spodbujanja in varstva človekovih pravic.
"
Člen 2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.
– ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o darovanju in presajanju organov: politični ukrepi na ravni EU (KOM(2007)0275) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen sporočilu: Povzetek ocene učinkov SEK(2007)0705),
– ob upoštevanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic(1),
– ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(2),
– ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(3),
– ob upoštevanju Direktive 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi(4),
– ob upoštevanju vodilnih načel Svetovne zdravstvene organizacije o presajanju človeških organov,
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino in njenega dodatnega protokola o presaditvi človeških organov in tkiv,
– ob upoštevanju poročila Sveta Evrope o reševanju pomanjkanja organov: sedanje stanje in strategije za povečanje darovanja organov (1999),
– ob upoštevanju poročila Sveta Evrope o napotkih za zagotavljanje varnosti in kakovosti organov, tkiv in celic(5),
– ob upoštevanju dokumenta s prvega srečanja nacionalnih strokovnjakov o darovanju in presajanju organov na ravni Skupnosti(6), ki je potekalo v Bruslju 13. septembra 2007,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0090/2008),
A. ker potrebe po presajanju organov v Evropski uniji naraščajo brez prestanka in hitreje, kot število darovanih organov; ker je na čakalnih listah v EU več kot 60 000 bolnikov, ki potrebujejo presaditev organov, in ker veliko število bolnikov zaradi kroničnega pomanjkanja organov umre; ker se čakalni seznami kljub porastu števila darovalcev niso skrajšali,
B. ker se trgovina z organi, komercializacija in presaditveni turizem hitro razraščajo, kar ni v skladu s spoštovanjem človekovega dostojanstva; ker obstaja povezava med pomanjkanjem organov ter trgovino z njimi; ker je potrebnih več podatkov o trgovini z organi,
C. ker se pri izvajanju nezakonitih komercialnih presaditev organov varnostna vprašanja pogosto ne upoštevajo, kar lahko ogrozi življenje tako darovalca kot prejemnika,
D. ker štiri države članice še niso ratificirale konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, pet držav članic ni ratificiralo protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje omenjeno konvencijo (Palermski protokol), devet držav članic ni ratificiralo izbirnega protokola h konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije, 17 držav članic pa še ni ratificiralo Konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi,
E. ker postaja trgovina z organi in tkivi, kljub sedanjim razmeroma nizkim ocenam v primerjavi z drugimi oblikami nezakonite trgovine, vse večji svetovni problem, ki se pojavlja znotraj nacionalnih meja in sega čeznje, in ker jo usmerja povpraševanje (v EU je po ocenah 150–250 primerov letno),
F. ker je trgovina z organi in tkivi oblika trgovine z ljudmi, ki vključuje resne kršitve temeljnih človekovih pravic, zlasti človekovega dostojanstva in telesne integritete, in ker lahko zmanjša zaupanje državljanov v zakoniti sistem za presajanje organov, kar lahko vodi v nadaljnje pomanjkanje prostovoljno darovanih organov in tkiv,
G. ker so kakovost, varnost, učinkovitost in preglednost bistvene, če želi družba izkoristiti možnosti, ki jih lahko presajanje ponudi kot vrsta zdravljenja,
H. ker je presajanje organov edini način zdravljenja, ki je na voljo ob dokončni odpovedi organov, kot so jetra, pljuča in srce, in ker je tako zdravljenje pri dokončni ledvični odpovedi stroškovno najučinkovitejše; ker je mogoče s presaditvijo organa rešiti življenje in izboljšati njegovo kakovost,
I. ker obstajajo med državami članicami in v državah samih pomembne razlike v številu presaditev in virih organov (ali je daroval živi ali umrli darovalec) ter celo neskladja v zahtevah glede kakovosti in minimalnih varnostnih zahtevah pri darovanju in presajanju organov, hkrati pa se organizacijski pristop k presajanju od države članice do države članice razlikuje, zaradi česar v EU obstajajo neenotni standardi,
J. ker se pravni sistemi v državah članicah razlikujejo (nekater države članice imajo sistem privolitev, druge pa sistem zavrnitve) in izkušnje različnih držav članic kažejo, da je vpliv pravnega sistema na število darovalcev precej omejen,
K. ker lahko presaditev pogosto nadomesti le intenzivna nega, ki je za bolnika neprijetna in obremeni zdravstveni sistem ter družino in negovalce bolnikov,
L. ker sta darovanje in presajanje organov občutljivi in zapleteni vprašanji, ki ne vključujeta le medicinskih, ampak tudi pravne in etične vidike ter za svoj razvoj potrebujeta sodelovanje celotne civilne družbe,
M. ker pri uporabi organov za zdravljenje obstaja tveganje prenosa nalezljivih in drugih bolezni,
N. ker se med državami članicami že izmenjuje veliko organov in že obstajajo različne evropske organizacije za izmenjavo organov (npr. Eurotransplant, Scandiatransplant),
O. ker obstoječe izkušnje (na primer. španski model, belgijski projekt GIFT,DOPKI in Zveza za darovanje in presajanje organov) kažejo, da so rezultati dobri in jih je treba upoštevati,
P. ker imajo ozaveščanje javnosti, jasne in pozitivne informacije ter visoke izobraževalne in komunikacijske sposobnosti strokovnjakov pomembno vlogo pri povečevanju pripravljenosti za darovanje organov,
Q. ker je treba uvesti učinkovite ukrepe javnega zdravja za pospešitev zgodnjega odkrivanja in obvladovanja kroničnih bolezni, ki povzročajo odpovedi organov, kot je kronična bolezen ledvic, da bi karseda zmanjšali število ljudi, ki bodo v prihodnje potrebovali presaditev organov ali ledvic;
1. pozdravlja zgoraj omenjeno Sporočilo Komisije, v katerem je predlagan zelo dobrodošel integriran tristebrni pristop;
Pravni instrument
2. pričakuje predlog direktive Komisije, ki bo določil zahteve glede kakovosti in varnosti darovanja, pridobivanja, testiranja, shranjevanja, prevoza in dodeljevanja organov po vsej EU in sredstva, potrebna za izvajanje teh zahtev; vseeno poudarja, da prihodnji zakonodajni okvir ne sme dodatno upravno obremeniti držav članic ali ponudnikov storitev niti ogroziti uporabe sedanjih primerov dobre prakse ali prakse, prilagojene najpogostejšim pogojem in okoliščinam v posameznih državah članicah, ali vsebovati zahtev, zaradi katerih bi se zmanjšalo število potencialnih in dejanskih darovalcev;
3. poudarja, da bi morala nova direktiva dopolniti in okrepiti prizadevanje držav članic za doseganje dejavne in učinkovite metode usklajevanja, ne da bi se pri tem preprečevala uvedba ali ohranitev strožjih ukrepov;
4. poudarja, da bi morala direktiva upoštevati napredek medicinske znanosti;
Sodelovanje med državami članicami
5. je zaskrbljen, ker je človeških organov za presaditev na voljo premalo, da bi zadovoljili potrebe bolnikov; meni, da je omejitev pomanjkanja organov in darovalcev glavni izziv, s katerim se soočajo države članice v zvezi s presajanjem organov; opozarja, da je trenutno na tisoče bolnikov vpisanih na čakalne sezname v Evropi, na katerih je stopnja umrljivosti zelo visoka;
6. ugotavlja, da mora dodeljevanje organov temeljiti na zdravstveni sposobnosti bolnika za sprejem organa; meni, da je diskriminacija zaradi invalidnosti, ki ne vpliva na možnosti bolnika, da bo njegovo telo organ sprejelo, nesprejemljiva;
7. poudarja, da je darovanje organov darilo in da je zato pri iskanju rešitve za resno pomanjkanje organov v EU izjemno pomembno spoštovati in varovati svobodo izbire pri odločanju o tem, ali bo nekdo daroval organe ali ne;
8. je seznanjen s pomembnimi razlikami v zvezi z virom organov (umrli ali živi darovalci) v EU, precejšnimi razlikami med državami članicami pri uspešnosti širjenja kroga darovalcev, neskladnosti med državami članicami pri zahtevah glede kakovosti in varnosti, različnimi organizacijskimi pristopi k darovanju in presajanju organov ter razlikami v izobrazbi in usposobljenosti medicinskega in paramedicinskega osebja; meni, da neskladja delno pojasnjuje kombinacija gospodarskih, strukturnih, upravnih, kulturnih, etičnih, verskih, zgodovinskih, družbenih in pravnih dejavnikov, čeprav je odločilen dejavnik očitno to, kako poteka celoten postopek pred darovanjem in presaditvijo;
9. zato trdno verjame, da imajo države članice veliko možnosti za delitev strokovnega znanja in izkušenj, z namenom povečanja števila darovalcev ter izenačenja dostopa do presajanja v vsej EU; zato pričakuje akcijski načrt Komisije za okrepljeno sodelovanje med državami članicami, da se
–
poveča razpoložljivost organov,
–
izboljšata učinkovitost in dostopnost sistemov za presajanje organov,
–
poveča javna osveščenost,
–
zagotovita kakovost in varnost;
10. zato poudarja, da sta oblikovanje dobro strukturiranih operativnih sistemov in spodbujanje uspešnih modelov znotraj držav članic in med njimi ter, če je smotrno, na mednarodni ravni izredno pomembna; predlaga, da so operativni sistemi setavljeni iz ustreznega pravnega okvira, tehnične in logistične infrastrukture, psihološke in organizacijske podpore in ustrezne organizacijske strukture na bolnišnični in nadbolnišnični ravni, v kateri bo visoko usposobljeno osebje, in povezani z jasnimi določbami o sledljivosti ter pravičnim, učinkovitim in poštenim sistemom dodeljevanja in dostopa do sistema za presajanje organov;
Povečanje razpoložljivosti organov
11. poudarja, da so države članice same odgovorne za svoj pravni model; ugotavlja, da v EU obstajata dva modela, ki imata vsak še različne oblike; meni, da pravnih sistemov ni treba prilagajati ali usklajevati; poziva države članice, naj sprejmejozakonodajo, ki omogoča določitev nacionalnega predstavnika, ki lahko odloča o darovanju po tem, ko oseba umre;
12. poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti posmrtnega darovanja; zato poziva države članice, naj čim več vlagajo v izboljšanje svojih organizacijskih sistemov, tako da:
–
osveščajo, izobražujejo in usposabljajo medicinsko in paramedicinsko osebje,
–
finančno podpirajo bolnišnice pri imenovanju internih koordinatorjev presaditev (zdravniki na oddelkih intenzivne nege, ki jim pomaga medicinska ekipa) čigar naloga bi bila aktivna določitev možnih darovalcev in stik z njihovimi družinami,
–
izvajajo programe za izboljšanje kakovosti v vseh bolnišnicah ali skupinah bolnišnic v EU, kjer se pokažejo možnosti za darovanje organov;
13. poziva države članice, naj za povečanje razpoložljivosti organov ocenijo uporabo razširjenega kroga darovalcev (starejših darovalcev ali darovalcev z nekaterimi boleznimi) in pri tem upoštevajo vidike kakovosti in varnosti;
14. meni, da so mogoče presaditve neoptimalnih organov; v takih primerih bi morala imeti skupina za presajanje po posvetu z bolnikom in/ali njegovo družino možnost na osnovi analize tveganj in koristi odločati o uporabi organov za posamezne bolnike;
15. poziva države članice, ki dovoljujejo darovanje organov živih darovalcev, naj upoštevajo vidike kakovosti in varnosti; kljub temu poudarja, da mora biti takšno darovanje zgolj dopolnilo k posmrtnemu darovanju;
16. ugotavlja, da so zdravniki zaskrbljeni, ker se bodo z razširjenim krogom darovalcev verjetno pogosteje srečevali z zavračanjem organov in postopnim zmanjšanjem delovanja presajenih organov, zato Komisijo in države članice poziva, naj podprejo metode preprečevanja in zdravljenja zavračanja organov, da bodo zdravniki z zaupanjem uporabljali razširjeni krog darovalcev;
17. se zaveda, da biotehnologija že ponuja rešitve za tveganje zavrnitve presajenih organov, na primer z zdravljenjem, ki zmanjšuje stopnjo zavrnitve, kar bo hkrati prispevalo k večji razpoložljivosti organov, saj bodo zdravniki zavračanje lahko zdravili ali celo preprečevali; meni, da to podpira uporabo organov razširjenega kroga darovalcev, saj se zmanjšuje tveganje, ki je povezano s programi za te kroge;
18. poziva države članice, naj do januarja 2010 odpravijo zakonodajo, ki omejuje uporabo darovanih organov zgolj na svojo državo članico;
19. poziva države članice, naj storijo vse potrebno na področjih izobraževanja in usposabljanja, skupinskega dela in plačila transplantacijskih kirurgov;
20. poudarja, da je treba pridobivanje in presajanje organov financirati iz namenskih proračunskih postavk, da bolnišnic ne bi začeli odvračati od presajanj;
21. poudarja, da je treba zagotoviti, da bo darovanje organov ostalo strogo nekomercialno;
22. podpira ukrepe, katerih cilj sta zaščita živih darovalcev z medicinskega, psihološkega in družbenega vidika in zagotovitev, da je darovanje organov nesebično in prostovoljno, in ki izključujejo plačila med darovalci in prejemniki, razen nadomestila, ki je strogo omejeno na povrnitev stroškov in neprijetnosti v zvezi z darovanjem; poziva države članice naj, kadar nacionalna zakonodaja omogoča taka darovanja, zagotovijo anonimnost umrlih darovalcev in živih darovalcev, ki niso genetsko ali čustveno povezani s prejemniki; poziva države članice, naj opredelijo pogoje, pod katerimi se lahko dodeli nadomestilo;
23. odločno poziva države članice, naj sprejmejo ali ohranjajo stroge zakonske določbe o presajanju organov živih darovalcev, ki niso sorodniki, da bo sistem pregleden in bo izključeval možnosti za nezakonito prodajo organov in prisilo darovalcev; tako se organi živih darovalcev, ki niso sorodniki, lahko darujejo samo v skladu z zahtevami nacionalnega prava in po odobritvi ustrezne neodvisne ustanove;
24. odločno poziva države članice, naj zagotovijo, da, zlasti v zavarovalniških sistemih, živi darovalci niso diskriminirani;
25. odločno poziva države članice, naj živim darovalcem zagotovijo povračilo stroškov socialnega varstva;
26. meni, da bo biotehnologija, če bo zagotovljena sledljivost, raziskovalcem v prihodnosti omogočila, da pridobivajo organe iz obstoječih tkiv in celic bolnikov ali darovalcev tkiv; poziva Komisijo, naj spodbuja takšne raziskave, ki jih pogosto izvajajo novonastala mala in srednje velika biotehnološka podjetja EU, v kulturnih in etičnih okvirih, ki veljajo v državah članicah, ter v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini;
27. ugotavlja, da več kliničnih poskusov na ljudeh dokazuje učinkovitost zdravljenja z izvornimi celicami odraslih v številnih primerih zdravljenja z nadomeščanjem celic;
Učinkovitost in dostopnost sistemov za presajanje organov
28. je seznanjen, da kjlub temu, da je več držav članic uvedlo obvezno registracijo dejavnosti presajanja in obstaja tudi nekaj prostovoljnih registrov, ni na voljo obsežnega sistema za zbiranje podatkov o različnih vrstah presaditev in njihovih rezultatih; zelo priporoča vzpostavitev nacionalnih kontrolnih registrov živih darovalcev in postopkov presaditve; poudarja, da je navedene registre treba redno posodabljati; poudarja pomen primerljivosti podatkov med državami članicami;
29. poziva Komisijo, naj državam članicam priporoči nekaj smernic v zvezi z registracijo in tako zagotovi, da bodo registrirane osebe sporočale določene svoje anamnestične podatke, hkrati pa skrbi za kakovost in varnost organov darovalcev, saj registracija ni zgolj preprost vnos imena, ampak ima tudi posledice za darovalca in prejemnika;
30. poziva Komisijo, naj pospeši razvoj bistvenih tehničnih in etičnih standardov na področju darovanja in presajanja organov za upravljanje varnosti, kakovosti in učinkovitosti darovanja organov, ki se lahko uporabljajo kot model za države članice; Komisijo prav tako poziva, naj oblikuje mehanizem EU, ki bi spodbujal usklajevalne dejavnosti v zvezi z darovanjem in presajanjem organov med državami članicami;
31. meni, da dodatno korist sodelovanja med državami članicami, ki v zgoraj omenjenem Sporočilu Komisije ni dovolj poudarjena, predstavlja potencialna vrednost izmenjave organov med državami članicami v smislu medicinskih in tehničnih možnosti, kljub temu, da se zaveda geografskih omejitev pri takih izmenjavah in morebitnih vplivov na viabilnost organov; pri tem opozarja na pozitivne rezultate mednarodnih sistemov; verjame, da je lahko izmenjava organov zelo koristna, zlasti kar zadeva težke presaditve (na primer v primerih zelo občutljivih bolnikov ali nujnih primerov in bolnikov s posebnimi boleznimi, za katere se težko najde ustrezen darovalec);
32. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami izvede študijo o vseh vprašanjih v zvezi s presaditvijo organov pri nerezidentih EU v državah članicah, in izdela kodeks ravnanja, ki bo določal pravila in pogoje, po katerih se lahko organi, ki so jih darovali umrli darovalci EU, dodelijo nerezidentom EU;
33. poudarja, da je dobro sodelovanje med zdravstvenimi delavci in pristojnimi organi nujno ter zagotavlja dodano vrednost; poziva Komisijo, naj olajša povezovanje nacionalnih organizacij za presajanje v državah članicah, ki bo vključevalo pravno, etično in tehnično sodelovanje; priznava, da nekaterih razmer na področju presajanja v državah članicah z omejenim krogom darovalcev ni mogoče ustrezno obravnavati; verjame, da lahko imajo zlasti majhne države članice nedvomno korist od evropskega sodelovanja;
34. poziva k izdelavi darovalske kartice EU, ki bi dopolnjevala obstoječe nacionalne sisteme;
35. meni, da je mednarodno sodelovanje pri spodbujanju razpoložljivosti in varnosti organov zaželeno; pri tem poudarja, da bi bila koristna splošna pravila, ki veljajo za najboljšo medicinsko prakso, diagnostnične tehnike in shranjevanje; poziva države članice, naj aktivno spodbujajo takšno sodelovanje in uporabljajo ta sistem splošnih pravil;
Krepitev javne osveščenosti
36. poudarja pomen večjega osveščanja javnosti o darovanju in presajanju organov z namenomolajšanja opredelitev darovalcev in tako poveča razpoložljivost organov; zato poziva Komisijo, države članice in civilno družbo, naj strukturno okrepijo spodbujanje darovanja organov, med drugim med mladimi v šolah; predlaga, da se v ta namen uporabijo znane osebnosti (na primer športniki in športnice) in izobraževalni svežnji;
37. poudarja, da je treba informacije o darovanju in presajanju organov predstaviti na pregleden, nepristranski in nevsiljiv način in da morajo vsebovati obseg darovanja organov, npr. da lahko darovanje obsega več organov ali tkiva;
38. poudarja, da je svoboda odločanja o tem, ali bo nekdo daroval organ ali ne, izključna pravica darovalca in jo je treba spoštovati ter da je treba darovanje organov obravnavati kot darilo enega človeškega bitja drugemu; poudarja, da se mora to odražati v jeziku, ki se pri tem uporablja, zato se je treba izogibati ekonomskim izrazom, ki bi napeljevali na misel, da se lahko z organi ravna kot z blagom na notranjem trgu;
39. poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi obstoječo evropsko spletno stran o darovanju organov(7), kakor tudi stran Svetovne zdravstvene organizacije(8) razvila in razširila tako, da bo zajemala vse države članice in vse uradne jezike EU, da bi bile na voljo vse potrebne informacije in podatki o darovanju in presajanju organov;
40. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dan darovalcev in priporoča izvedbo ukrepov, ki bodo poudarjali dobre rezultate in pomen presajanja organov;
41. je prepričan, da se lahko razpoložljivost organov zelo učinkovito poveča s tem, da se javnosti zagotovi več informacij tudi na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo, države članice in organizacije civilne družbe, cerkve, verske in humanistične skupnosti, naj sodelujejo pri tem prizadevanju za ozaveščanje javnosti o možnosti darovanja organov ob upoštevanju kulturnih posebnosti posameznih držav članic; poudarja pomen, ki ga imajo registrirani darovalci pri pospeševanju darovanja organov, s tem ko družinske člane in prijatelje spodbujajo, naj tudi oni postanejo darovalci;
42. priznava, da je pomembno izboljšati komunikacijske sposobnosti zdravstvenih delavcev, na primer z oblikovanjem informacijskih smernic; poudarja potrebo po strokovnem odnosu do komunikacije in podpori strokovnjakov na tem področju; posebno pozornost je treba nameniti vsebini sporočila in najboljšim načinom obravnavanja najspornejših tem; poudarja pomen rednih srečanj s predstavniki medijev za predstavitev dobrih rezultatov in pomena presajanja organov;
43. podpira vzpostavitev telefonske linije za presajanje z eno samo telefonsko številko, ki bi jo vodila nacionalna organizacija za presajanja, kjer ta obstaja, in na kateri bi ekipa ustrezno usposobljenih in izkušenih strokovnjakov vsem zainteresiranim 24 ur na dan zagotavljala hitre, ustrezne in natančne medicinske in pravne informacije;
44. poziva Komisijo, naj podpre raziskave o darovanju in presajanju organov prek nacionalnih meja, naj obravnava vpliv narodnosti, države izvora, vere, stopnje izobrazbe in družbeno-gospodarskega razreda na odločitev o darovanju organov; poziva Komisijo in države članice, naj rezultate navedenih raziskav hitro razširijo z namenom obveščanja javnosti in odpravljanja napačnega razumevanja;
Izboljšanje kakovosti in varnosti
45. priznava, da je zelo pomembno zagotoviti kakovost in varnost darovanja ter presajanja organov; poudarja, da bo to imelo vpliv v smisluzmanjšanja tveganja pri presajanju in poseldično zmanjšanja škodljivih učinkov; priznava, da lahko ukrepi v zvezi s kakovostjo in varnostjo vplivajo na razpoložljivost organov in obratno; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam razviti zmogljivost za oblikovanje in razvijanje nacionalnih predpisov in regulativnega okvira za izboljšanje kakovosti in varnosti, ne da bi to negativno vplivalo na razpoložljivost organov za presaditev;
46. priznava, da je treba rezultate po opravljeni presaditvi in darovanju spremljati in oceniti; poudarja, da je treba spodbujati skupno metodologijo analize podatkov na osnovi najboljših praks, ki se uporabljajo v državah članicah, da se omogoči čim večja primerljivost rezultatov med državami članicami;
47. poziva države članice, naj podaljšajo čas spremljanja bolnikov po presaditvi na več let in po možnosti, dokler je bolnik živ in/ali presadek deluje;
48. poziva Komisijo naj v okviru Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007─2013) zagotovi sredstva za podporanje raziskav boljših in bolj natančnih diagnostičnih tehnik, ki bodo omogočale zgodnje in učinkovito odkrivanje nevarnih bolezni, kot so HIV/AIDS, hepatitis in druge, saj je zavarovanje pred različnimi škodljivimi dejavniki in povzročitelji bolezni v organih darovalca pomemben vidik pri presajanju organov;
Trgovina z organi
49. poudarja, da obstaja povezava med pomanjkanjem organov in trgovino z organi, ker trgovina z organi spodkopava verodostojnost sistema potencialnih prostovoljnih in neplačanih darovalcev; poudarja, da je vsako komercialno izkoriščanje organov neetično in neskladno z najosnovnejšimi človeškimi vrednotami; poudarja, da darovanje organov, ki so ga spodbudili iz finančni razlogi, zmanjšuje vrednost podarjenega organa na navadno blago, kar je kršitev človekovega dostojanstva in v nasprotju s členom 21 Konvencije o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino ter je prepovedano s členom 3(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;
50. v zvezi s tretjimi državami poziva Komisijo, naj se bori proti trgovini z organi in tkivi, ki jo je treba po vsem svetu prepovedati, tudi presajanju organov in tkiv mladoletnikov, duševno prizadetih oseb ali usmrčenih zapornikov; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost mednarodne javnosti o tem vprašanju;
51. meni, da je treba v boju proti trgovini z organi v revnejših delih sveta sprejeti dolgoročno strategijo za odpravo socialne neenakosti, na katerih temeljijo takšne prakse; poudarja, da je treba v boju proti praksi prodaje organov za denar (zlasti v državah sveta v razvoju) vzpostaviti mehanizme sledljivosti, da se prepreči vnos teh organov v EU;
52. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje "presaditvenega turizma" z oblikovanjem smernic, ki bodo najrevnejše in najranljivejše darovalce zaščitile, da ne bi postali žrtve trgovine z organi, ter sprejetjem ukrepov, ki povečujejo razpoložljivost zakonito pridobljenih organov, in z izmenjavo vpisov na čakalne sezname med obstoječimi organizacijami za izmenjavo organov, ki bo preprečevala podvajanje seznamov; poziva Komisijo, da prek območja svobode, varnosti in pravice spodbuja skupen pristop, katerega cilj je združevanje informacij o nacionalni zakonodaji o trgovini z organi, ter opredeli glavne težave in mogoče rešitve; v zvezi s tem poudarja, da je treba oblikovati sistem sledljivosti in odgovornosti za človeške snovi;
53. odločno poziva države članice, naj po potrebi svoje kazenske zakonike prilagodijo tako, da bodo zagotavljali ustrezen kazenski pregon zoper osebe, odgovorne za trgovino z organi, in vanje vključijo kazni za zdravstveno osebje, ki sodeluje pri presaditvah organov iz nezakonite trgovine, istočasno pa naj si kar najbolj prizadevajo možne prejemnike organov odvrniti od iskanja organov in tkiv iz nezakonite trgovine; poudarja, da bi bilo potrebno preučiti možnost uvedbe kazenske odgovornosti za evropske državljane, ki so kupili organe v Uniji ali izven nje;
54. poziva države članice, naj storijo vse potrebno, da bo zdravstvenemu osebju preprečeno spodbujati trgovanje z organi in tkivi (npr. z napotitvijo pacientov k tujim službam za presaditve, ki bi lahko bile vpletene v nezakonito trgovino), zdravstvenim zavarovalnicam pa podpiranje dejavnosti, ki neposredno ali posredno spodbujajo trgovino z organi, na primer s povrnitvijo stroškov, nastalih z nezakonitim presajanjem organov;
55. meni, da morajo države članice urediti izobraževanje za nacionalne organe pregona ter zdravstveno osebje o trgovini z organi, da bodo o vsakem znanem primeru obvestili policijo;
56. države članice poziva, naj podpišejo, ratificirajo in izvajajo konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi in Palermski protokol, če tega še niso storile;
57. obžaluje, da Europol ni predložil študije o prodaji organov in trgovini z njimi zato, ker trdi, da ni dokumentiranih primerov; se sklicuje na poročila Sveta Evrope in Svetovne zdravstvene organizacije, ki navajajo jasne dokaze, da je trgovina z organiproblem tudi držav članic EU, ter poziva Komisijo in Europol, naj izboljšata spremljanje primerov trgovine z organi in prideta do potrebnih ugotovitev;
58. zahteva, naj Komisija in Svet posodobita akcijski načrt o trgovini z ljudmi in vanj vključita tudi akcijski načrt za boj proti trgovini z organi, kar bo omogočilo tesnejše sodelovanje pristojnih organov;
59. poziva tudi, naj se akcijski načrt navezuje na pravilne in verodostojne podatke o količinah, vrstah in izvoru organov iz nezakonite trgovine;
o o o
60. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetovni zdravstveni organizaciji, Svetu Evrope in parlamentom držav članic.
– ob upoštevanju četrtega poročila o gospodarski in socialni koheziji (KOM(2007)0273),
– ob upoštevanju Sklepa št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o vzpostavitvi programa za obdobje 2007–2013 Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva(1),
– ob upoštevanju Sklepa št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o ustanovitvi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013(2),
– ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/144/ES z dne 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013)(3),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji(4),
− ob upoštevanju Resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 13. novembra 2006 o uresničevanju skupnih ciljev na področju participacije in informiranja mladih s ciljem spodbujanja njihovega dejavnega evropskega državljanstva(5),
– ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi (KOM(2007)0498),
− ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost (KOM(2006)0571),
– ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta 2001/613/ES z dne 10. julija 2001 o mobilnosti študentov, udeležencev usposabljanja, prostovoljcev, učiteljev in vodij usposabljanja v Skupnosti(6),
− ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo(7),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji(8),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o prostovoljni dejavnosti: vloga in vpliv v evropski družbi(9),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij o vlogi prostovoljnih organizacij – prispevek k evropski družbi(10),
– ob upoštevanju členov 158 in 159 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6-0070/2008),
A. ker zanesljive ocene kažejo, da je v EU več kot sto milijonov državljanov vključenih v prostovoljne dejavnosti(11),
B. ker začetne ugotovitve, ki izhajajo iz izvajanja priročnika Združenih narodov za neprofitne organizacije, kažejo, da gospodarski prispevek neprofitnih organizacij v povprečju znaša 5 % BDP in da celo po previdnih ocenah čas prostovoljcev predstavlja več kot četrtino tega zneska(12),
C. ker je prostovoljstvo pomembno za razvoj civilne družbe in krepitev solidarnost – ene temeljnih vrednot EU, pa tudi bistvene sestavine pri podpiranju razvojnih programov skupnosti, zlasti v tistih državah članicah, ki sedaj izhajajo iz prehodnega postkomunističnega obdobja,
D. ker je nedavna študija o evropskih organizacijah, ki vključujejo prostovoljce, pokazala visoko stopnjo dodane vrednosti: za vsak euro, ki so ga organizacije porabile za podporo prostovoljcem, so prejele v povprečju 3–8 EUR(13),
E. ker je treba znatni prispevek prostovoljstva pri ustvarjanju družbenega kapitala v celoti priznati,
F. ker je trajnostno financiranje, zlasti za upravne namene, temeljnega pomena za prostovoljne organizacije in za prostovoljno delo na splošno,
G. ker je bilo v nedavnem poročilu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ugotovljeno, da je družbeni kapital bistveni element pri razvijanju politik za podpiranje gospodarskega razvoja podeželja(14),
H. ker je v nedavni študiji o uspešnem programu Urban v Aahrusu poudarjeno, da so bili lokalno prebivalstvo in prizadevanja prostovoljcev osrednjega pomena za uspešno izvajanje programa(15),
I. ker ima prostovoljstvo izmerljivo gospodarsko vrednost, poleg tega pa lahko prinese tudi znaten prihranek za javne storitve; ker je v zvezi s tem pomembno zagotoviti prostovoljno dejavnost poleg javnih storitev in ne kot njihovo zamenjavo,
J. ker prostovoljstvo prispeva k osebnemu in družbenemu razvoju prostovoljca in pozitivno vpliva na skupnost, na primer na medosebne odnose v skupnosti,
K. ker imajo prostovoljci pomembno vlogo pri doseganju cilja lizbonske strategije glede družbeno-ekonomske kohezije, ker prispevajo k finančnemu vključevanju, na primer z ustanovitvijo reguliranih kreditnih sindikatov, neprofitnih finančnih zadrug, s katerimi upravljajo prostovoljci,
L. ker je družbena odgovornost podjetij pomembno gonilo za poslovanje, predstavlja pa tudi bistveno sestavino evropskega socialnega modela,
M. ker sta prostovoljstvo in trajnostni razvoj povezana,
N. ker je pomembno spodbujati in podpirati najboljšo prakso pri upravljanju prostovoljnega dela med organizacijami, ki vključujejo prostovoljce,
O. ker prostovoljstvo vodi v neposredno vključevanje državljanov v lokalni razvoj in torej lahko odigra pomembno vlogo pri spodbujanju civilne družbe in demokracije,
P. ker v zgoraj omenjeni resoluciji o dejavnem državljanstvu Svet spodbuja večjo udeležbo mladih v državljanskem življenju, participativnih strukturah in prostovoljnem delu,
Q. ker demografske spremembe v Evropi pomenijo veliko število morebitnih starejših prostovoljcev,
R. ker lahko prostovoljstvo pozitivno vpliva na zdravje ljudi(16); ker lahko take koristi za zdravje uživajo osebe vseh starosti in lahko pripomorejo k preprečevanju telesnih in duševnih obolenj,
S. ker je prostovoljstvo pomembno za podpiranje pobud za lokalni razvoj in za lažje uspešno izvajanje številnih pobud, ki jih financira Skupnost, kot so programi Leader, Interreg in Peace,
1. spodbuja države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj priznajo vrednost prostovoljstva pri spodbujanju socialne in gospodarske kohezije; nadalje jih spodbuja, naj delujejo v partnerstvu s prostovoljnimi organizacijami ter upoštevajo pomembnost posvetovanja s sektorjem prostovoljnega dela, da se razvijejo načrti in strategije za priznavanje, vrednotenje, podpiranje, omogočanje in spodbujanje prostovoljstva; prav tako poziva države članice, naj oblikujejo stabilen in institucionalen okvir za udeležbo nevladnih organizacij v javni razpravi;
2. poziva zadevne strokovnjake Komisije, naj jasneje ločujejo med prostovoljnimi in nevladnimi organizacijami, katerih dejavnosti niso organizirane na enaki prostovoljni podlagi, ter poziva k celoviti vseevropski preiskavi o naravi, ravni in notranjih mehanizmih družbene participacije, vključno s prostovoljno participacijo in financiranjem za te namene;
3. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj si resnično prizadevajo, da se prostovoljnim organizacijam omogoči dostop do zadostnih in trajnostnih finančnih sredstev za namene upravnega financiranja in projekte, brez čezmernega izpolnjevanja obrazcev, formalnosti in birokracije, vendar z ohranitvijo ustreznih kontrol glede porabe javnega denarja;
4. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v vsakem kraju spodbujajo oblikovanje prostovoljnih služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih, da se zagotovi hiter odziv na naravne in druge nesreče;
5. opozarja Komisijo na dejstvo, da načelo partnerstva v strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013) in strateških smernicah Skupnosti o koheziji na nacionalni ravni ni vedno upoštevano(17) in zato poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne upravne in institucionalne ukrepe, da zagotovi, da se njene politike, postopki in protokoli dejansko upoštevajo in uporabljajo pri posvetovalnih pogajanjih o strukturnih skladih in pri poznejših ukrepih;
6. priporoča, naj države članice redno pripravljajo satelitske račune za neprofitne organizacije in naj se prostovoljno delo vključi v te račune, da bodo oblikovalci politike lahko upoštevali neprofitne organizacije pri pripravi politike; poziva Komisijo, naj razmisli, kako bi prostovoljstvo lahko vključili kot posebno kategorijo v statistike finančnih računov Eurostata;
7. odločno podpira stališče, da prostovoljstvo in prostovoljne dejavnosti ne bi smele nadomestiti plačanega dela;
8. poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje sistema za vse sklade Skupnosti, v katerem je prostovoljna dejavnost lahko priznana kot prispevek k sofinanciranim projektom, ter določi mehanizme, s katerimi bo mogoče prostovoljno delo ustrezno stroškovno ovrednotiti; pozdravlja prizadevanja nekaterih generalnih direktoratov Komisije, da bi sprejeli prožnejši pristop k sprejemanju prostovoljnega dela kot prispevka za pridobivanje sredstev Skupnosti za skupno financirane projekte;
9. poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za starejše prostovoljce in razvije program Seniorji v akciji za vse večje število starejših državljanov s širokimi izkušnjami, ki so pripravljeni biti prostovoljci, ki bi lahko potekal vzporedno z zgoraj omenjenim programom Mladi v akciji in kot njegovo dopolnilo, ter naj spodbuja specifične programe za medgeneracijsko prostovoljstvo in za mentorstvo;
10. spodbuja države članice, naj podpirajo in olajšajo prostovoljstvo v vseh skupnostih, tako resničnih kot virtualnih, na primer družinsko prostovoljstvo ali prostovoljstvo v marginaliziranih skupinah ali skupinah, ki se navadno ne vključujejo v prostovoljne dejavnosti, da se zagotovi njegova skladnost z družinskim in poklicnim življenjem;
11. spodbuja podjetja in druge zasebne izvajalce, naj kot del svoje strategije za družbeno odgovornost podjetij finančno podpirajo pobude, ki spodbujajo in krepijo prostovoljstvo ter poziva države članice, naj v zvezi s podjetniškim prostovoljstvom zagotovijo spodbude, da bo zasebni sektor financiral in podpiral prostovoljni sektor in tako pomagal zagotoviti prenos poslovne usposobljenosti in strokovnega znanja iz zasebnega v javni sektor in izboljšati kakovost življenja na lokalni ravni s spodbujanjem samopomoči pri reševanju lokalnih težav;
12. poziva Komisijo, naj poveča priznavanja prostovoljstva kot primerne dejavnosti za pridobivanje znanj in spretnosti s programom Youthpass s povezavo na Europass, pri tem pa zagotovi, da prostovoljstvo ne bo obravnavano kot alternativa za uradno usposabljanje, ampak kot njegovo dopolnilo; nadalje poziva k nacionalnim in lokalnim instrumentom za povečanje mobilnost prostovoljcev;
13. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo zamudo pri sprejetju predlagane evropske listine prostovoljstva, ki bi opredelila vlogo prostovoljnih organizacij in določila njihove pravice in odgovornosti; priporoča oblikovanje letnega strokovnega pregleda rezultatov za ocenjevanje prostovoljnega dela, ki ga opravijo države članice v določenih sektorjih in organizacijah;
14. priporoča, naj Komisija in države članice vzpostavijo evropsko zbirko podatkov, ki bo zagotavljala osnovne podatke o prostovoljskih organizacijah, pa tudi podrobnosti o zgledih najboljše prakse, da se zagotovi koristne smernice za izboljšanje prostovoljskih sistemov;
15. poziva ustrezne organe, naj zagotovijo, da so prostovoljci ustrezno kriti z nezgodnim zavarovanjem in zavarovanjem osebne odgovornosti glede svojih prostovoljnih dejavnosti in da so kriti vsi dogovorjeni stroški prostovoljcev v zvezi z njihovimi prostovoljnimi dejavnostmi;
16. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj spodbujajo prostovoljstvo v izobraževanju na vseh ravneh z ustvarjanjem priložnosti za prostovoljne dejavnosti na zgodnji stopnji izobraževalnega sistema, da bo veljalo za običajen prispevek k življenju skupnosti ter še naprej spodbujajo take dejavnosti pri starejših študentih, da se olajša učenje s služenjem skupnosti, kjer študenti delajo v partnerstvu s prostovoljnimi skupinami ali skupinami iz skupnosti v sklopu svojega študijskega programa, da se spodbudi povezave med sektorjema prostovoljnega dela in izobraževanja na vseh ravneh in da se prizna učenje v prostovoljstvu kot del vseživljenjskega učenja;
17. poziva Komisijo, naj ob upoštevanju revizije določb o DDV v zvezi z javnimi organi in oprostitvami pri socialnih storitvah, načrtovane za leto 2010, v sodelovanju z državami članicami obravnava tehtne socialne razloge za uvedbo oprostitev plačevanja DDV za prostovoljne organizacije s sedežem v državah članicah za nakupe, s katerimi izpolnjujejo svoje cilje, pa tudi razloge za posamezne primere oprostitve plačila DDV za izdelke in storitve, darovane prostovoljnim organizacijam;
18. poziva države članice, naj v skladu z načelom subsidiarnosti vzpostavijo trajnostno prostovoljsko infrastrukturo, ki se bo spoprijemala z vprašanji, kot je osrednje financiranje za prostovoljne organizacije;
19. priporoča, naj bo leto 2011 razglašeno za evropsko leto prostovoljstva;
20. priznava raznolikost prostovoljstva v državah članicah, vseeno pa spodbuja države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj se ob vsaki priložnosti učijo ena od druge z izmenjavo zgledov najboljše prakse;
21. poziva Komisijo, naj uvede programe podpore za vzpostavitev učinkovitejših sistemov sodelovanja in oblikovanja omrežij med prostovoljnimi organizacijami in okrepi programe izmenjave prostovoljcev, kar bi lahko v nekaterih primerih prispevalo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja; zlasti poziva k vzpostavitvi programov za pomoč pri ponovnem spodbujanju prostovoljnih dejavnosti v državah članicah, kjer se je te dejavnosti začelo povezovati z dejavnostmi obvezne narave;
23. poziva Komisijo, naj bo razumevajoča do položaja prostovoljcev na vseh področjih politike in zakonodaje;
24. poziva pomembne lokalne in regionalne interesne skupine, prostovoljne organizacije in medije, naj državljanom zagotovijo ustrezne informacije o možnostih za opravljanje prostovoljnih dejavnosti, hkrati z ustreznim usposabljanjem, s posebnim poudarkom na ranljivih in marginaliziranih skupinah v družbi in na potrebah oddaljenih in nedostopnih regij;
25. poziva Komisijo, naj poleg načrta D za demokracijo, dialog in debato vzpostavi še načrt V za vrednotenje, potrjevanje in zagotavljanje vidnosti za prostovoljce;
26. poziva Komisijo, naj pregleda svojo vizumsko politiko za udeležence iz tretjih držav, ki sodelujejo v priznanih programih EU za prostovoljstvo, da bi se uvedel svobodnejši vizumski režim, zlasti za prostovoljce iz sosednjih držav EU;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
Prostovoljstvo deluje (Volunteering works), Inštitut za raziskave na področju prostovoljstva (Institute for volunteering research and volunteering), Anglija, september 2007.
Glej Mandl, I., Oberholzner, T., Dörflinger, C. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. http://www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2007/18/en/1/ef0718en.pdf
– ob upoštevanju členov 266 in 267 Pogodbe ES, ki se nanašajo na Evropsko investicijsko banko (EIB), in ob upoštevanju protokola (št. 11) o statutu EIB(1),
– ob upoštevanju člena 248 Pogodbe ES, ki se nanaša na vlogo Računskega sodišča,
– ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki so jo 13. decembra 2007 podpisali voditelji držav in vlad držav članic Evropske unije,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o letnem poročilu EIB za leto 2005(2),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/247/ES z dne 19. aprila 2007 o udeležbi Skupnosti pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIS)(3),
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 10. julija 2003 glede pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) za preiskovanje EIB(4),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006(5), na podlagi katerega je bil EIB podeljen nov mandat, s katerim je dobila pooblastilo za dodeljevanje posojil v znesku 12,4 milijarde EUR v državah, ki so sosede Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij(6) in Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti(7) (ki zadevajo Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja),
– ob upoštevanju podpisa sporazuma z dne 11. januarja 2008 med EIB in Komisijo o sodelovanju pri oblikovanju instrumenta garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja;
– ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)(8),
– ob upoštevanju 49. letnega poročila (2006) EIB in njene politike razkrivanja podatkov z dne 28. marca 2006,
– ob upoštevanju evropskih okoljskih načel, ki jih je EIB uvedla leta 2006,
– ob upoštevanju delovnega načrta banke za obdobje 2007–2009, kot ga je odobril svet direktorjev na svoji seji 12. decembra 2006,
– ob upoštevanju govora, ki ga je imel Philippe Maystadt, predsednik EIB,, 11. septembra 2007 pred Odborom za proračunski nadzor,
– ob upoštevanju sprejetih finančnih izkazov za proračunsko leto 2006 in pozitivnega revizijskega mnenja neodvisnega revizorja ter revizijske komisije EIB,
– ob upoštevanju študije o novih finančnih instrumentih za evropsko prometno infrastrukturo in storitve(9),
– ob upoštevanju dela in zaključkov simpozija, ki je potekal v Clermont-Ferrandu (Francija) 14. decembra 2007 na temo: Urejanje in razvoj ozemlja Evropske unije: izziv za naložbe v Unijo in njihovo financiranje – vloga Evropske investicijske banke,
– ob upoštevanju napredka EIB pri pregledu svojih politik in postopkov na področju boja proti goljufijam, ki trenutno poteka;
– ob upoštevanju Pariške deklaracije z dne 2. marca 2005 o učinkovitosti pomoči ter Evropskega soglasja o razvoju(10),
– ob upoštevanju člena 45 in člena 112(2) svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0079/2008),
A. ker je naloga EIB prispevati k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju notranjega trga, pri čemer uporablja tako trg kapitala kot lastna sredstva,
B. ob upoštevanju vloge EIB pri harmoničnem razvoju celotne Evropske unije ter pri zmanjševanju razlik v razvoju različnih regij, vključno z najbolj oddaljenimi regijami,
C. ob upoštevanju zneska vpisanega kapitala EIB, ki je 31. decembra 2006 znašal 163,7 milijarde EUR, in od katerega so države članice vplačale 8,2 milijarde EUR,
D. ker statut EIB predvideva, da celotni znesek posojil in jamstev, ki jih dodeli EIB, ne sme presegati 250 % zneska vpisanega kapitala,
E. ker za EIB ne veljajo obveznosti iz sporazuma Basel II, vendar si je prostovoljno naložila pravila, ki se nanašajo na njene dejavnosti,
F. ob upoštevanju sporazuma luksemburške nadzorne komisije za finančni sektor o pozornem spremljanju politike upravljanja in obvladovanja tveganja, ki jo izvaja EIB, vendar samo v vlogi neuradnega in strogo posvetovalnega organa, pri tem pa se EIB prepušča opredelitev okvira za uporabo sporazuma Basel II glede na lastne potrebe,
G. ker je poleg ekonomske in socialne kohezije, podpore raziskavam, tehnologiji in inovacijam, vseevropskega omrežja na področju energetike in prometa, dolgoročne okoljske trajnosti, boja proti podnebnim spremembam in pomoči za mala in srednje velika podjetja varna, konkurenčna in trajnostna energetska oskrba ena izmed prednostnih nalog EIB,
H. ob upoštevanju pomembnih potreb Evropske unije na področju financiranja infrastruktur, ki so ocenjene na 600 milijard EUR(11),
I. ob upoštevanju bistvene vloge EIB pri razvoju vseevropskih omrežij, saj daje na voljo različne instrumente in mehanizme,
J. ob upoštevanju težav, na katere je EU naletela pri financiranju projektov z evropsko razsežnostjo, kot je na primer projekt Galileo,
K. ob upoštevanju kakovosti človeških virov EIB, zlasti na področju finančnega inženiringa in pomoči pri izvedbi projektov,
L. ob upoštevanju pomembne vloge, ki jo je imela EIB pri financiranju projektov v državah v razvoju,
Splošne opombe
1. čestita EIB za poročilo o dejavnostih za leto 2006 in jo spodbuja k nadaljevanju dela v korist razvoju evropskega gospodarstva, da se zagotovi rast, ustvarjanje delovnih mest, medregionalna in socialna kohezija;
2. pozdravlja preglednost in popolno sodelovanje EIB s Parlamentom;
3. poziva, da najmanj enkrat na leto med EIB in Odborom za proračunski nadzor Evropskega parlamenta poteka informacijski sestanek glede izvajanja mehanizma za naložbe Evropskega razvojnega sklada, in to vzporedno s postopkom za podelitev razrešnice Evropskemu razvojnemu skladu;
Proračunski nadzor in izvrševanje proračuna
4. poziva EIB, da se potrudi za ohranitev ocene za najvišjo kreditno sposobnost (AAA), ki zagotavlja opravljanje njenih dejavnosti in najboljše obrestne mere za posojila, ter posledično prilagodi svojo preudarno politiko ter pri tem ne zapostavi zelo dolgoročnih naložb;
5. poudarja, da EIB izvaja politiko ničelne strpnosti glede goljufij in korupcije, ter pozdravlja povečanje števila preiskav kot tudi okrepljeno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) poziva EIB, da pri sprejemanju svoje politike in postopkov na področju boja proti goljufijam vključi ukrepe za:
i)
upravni mehanizem izključitve za podjetja, pri katerih EIB in druge multilateralne razvojne banke ugotovijo korupcijo,
ii)
politiko zaščite notranjih informatorjev, in
iii)
pregled sedanjih smernic za izvedbo javnih naročil;
6. pozdravlja ustanovitev urada za pritožbe, ki obravnava zunanje pritožbe, kot tudi mehanizma za pritožbe, ki so bile naslovljene prek Evropskega varuha človekovih pravic; pozdravlja in dejavno podpira dialog med Evropskim varuhom človekovih pravic in EIB; poziva EIB, da zato pregleda svoj notranji mehanizem za pritožbe in izda nove smernice za pritožbeni mehanizem, razširjene na vse dejavnosti, ki jih financira EIB;
7. pozdravlja željo po preglednosti EIB v okviru njene politike razkrivanja podatkov in zagotavljanje številnih informacij širši javnosti, vključno z letno predložitvijo seznamov financiranih projektov s kratkim opisom teh projektov; spodbuja EIB k razvijanju dejavnosti svoje službe za vrednotenje poslovanja, ki izvaja naknadno vrednotenje reprezentativnega vzorca projektov in programov;
Mehanizmi revizije, varnostni mehanizmi in mehanizmi za merjenje rezultatov
8. je seznanjen s pozitivno oceno zunanje revizije in sklepi letnega poročila revizijske komisije; ponavlja željo, da bi EIB upoštevala enaka previdnostna pravila kot kreditne institucije in bi imela resnično previdnostno kontrolo, čeprav ugotavlja, da se ta pravila ne uporabljajo za primerljive mednarodne finančne institucije;
9. poziva, da se ustanovi neodvisni regulatorni organ, da bi omogočili spremljanje kakovosti finančnega položaja EIB, natančno merjenje rezultatov in upoštevanje pravil dobrega poklicnega ravnanja; priporoča, da se to izvede med krepitvijo neodvisne revizijske komisije EIB;
10. predlaga, da EIB odboru evropskih bančnih nadzornikov predloži zahtevo za mnenje o tej regulativni nalogi, ki bi moralo pojasniti, kdo bo izvajal to nalogo v pričakovanju ustanovitve uradnega evropskega bančnega regulatorja; predlaga, da se predvidijo različne rešitve, na primer: vključitev odbora evropskih bančnih nadzornikov, vključitev nacionalnega regulatorja, vključitev nacionalnih regulatorjev po sistemu letne rotacije;
11. čestita EIB za prizadevanja pri vključevanju mednarodnih standardov računovodskega poročanja (računovodskih standardov MSRP) v svoje konsolidirane zaključne račune, kakor tudi v zaključni račun Evropskega investicijskega sklada, ki je v proračunskem letu 2006 prvič uporabil računovodske standarde MSRP;
12. pod pogojem, da se vse informacije dajo na voljo tretjim osebam, se pridružuje oklevanju EIB glede pospeševanja izvajanja računovodskih standardov MSRP za zakonske računovodske izkaze, dokler ne bo prišlo do širokega soglasja na tem področju v državah članicah, zlasti glede računovodenja po pošteni vrednosti, ki lahko uvede veliko nestanovitnost pri določanju nekonsolidiranih finančnih rezultatov EIB;
13. vendar priporoča, da se to vprašanje spremlja s tehničnega stališča, saj bo postalo bistveno v smislu predstavitve, odobritve in uporabe računovodskih rezultatov z razvojem operacij tveganega kapitala, financiranja MSP, kakor tudi potrebnega finančnega inženirstva, ki ga bo morala EU vzpostaviti za financiranje svojih infrastruktur;
14. je seznanjen z metodološko izbiro EIB za ocenjevanje kreditnih tveganj, da bi tako premostila ovire, ki izhajajo iz pomanjkanja izkušenj na področju kreditnih izgub, ter hkrati opozorila na potrebo po sprejetju preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja v zvezi z največjo mogočo zaščito finančnih sredstev, da se zagotovi izvajanje ciljev evropske politike;
15. je seznanjen s prizadevanji za premostitev teh težav na podlagi tehnik za prevzem notranjih in zunanjih parametrov, ter želi biti obveščen o novi metodologiji, ki je bila uvedena za klasifikacijo strank EIB in ocenjevanje kreditnih tveganj; glede poslov listinjenja ugotavlja, da bo treba poenostavljeni pristop, ki je trenutno v uporabi, v prihodnje revidirati;
16. glede uporabe sporazuma Basel II želi, da bi lahko EIB dokazala sposobnost za izvajanje svojega poslanstva s svojimi lastnimi sredstvi, ki znašajo 33,5 milijarde EUR, in da bi ohranila oceno za najvišjo kreditno sposobnost, AAA;
Strategija in cilji
17. pozdravlja usmeritve nove strategije za obdobje 2007–2009, ki vključuje okrepitev dodane vrednosti, postopno povečanje sprejemanja tveganja, med drugim v okviru dejavnosti v korist MSP in lokalne skupnosti, uporabo novih finančnih instrumentov in pospešitev sodelovanja s Komisijo; brez zadržkov podpira načrt dejavnosti EIB za obdobje 2007–2009;
Nove strateške prednostne naloge in instrumenti
18. pozdravlja vključitev spodbujanja varne, konkurenčne in trajnostne energije v osnovne smernice načrta dejavnosti EIB, vključno z nadomestnimi in obnovljivimi viri energije, ter poziva k razvoju okolju prijaznih meril za financiranje, ki so v skladu s strateškimi cilji EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
19. pozdravlja dejstvo, da trajnostni razvoj ostaja bistvena zahteva za EIB; EIB čestita za njene izredne dosežke na področju posojilnih dejavnosti, ki zadevajo varovanje okolja in socialno ter ekonomsko kohezijo; spodbuja EIB, da dodatno okrepi svojo okoljsko in socialno politiko, da izboljša in posodobi svoje sedanje standarde, zlasti standarde v zvezi z dejavnostmi podeljevanja zunanjih posojil; poziva EIB, da pojasni cilje in metodologijo svojega ocenjevalnega postopka in da vključi širšo paleto družbenih in okoljskih dejavnikov v svoje dejavnosti ter zagotovi skladnost teh dejavnosti, zlasti na afriški celini, z Evropskim soglasjem o razvoju in doseganjem razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih sprejeli Združeni narodi; poziva EIB, naj si prizadeva za aktivno delovanje v civilni družbi, tudi prek postopka posvetovanja;
20. čestita EIB za okvirne pogodbe, ki jih je podpisala s Komisijo: o Skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja (ESFF) in instrumentu garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja (LGTT); spodbuja Komisijo in EIB, naj še naprej razvijata skupne instrumente, ki podpirajo politike EU, ter si hkrati prizadevata za pridobitev več zasebnega kapitala, da se zagotovi polna uresničitev prednostnih ciljev EIB;
Financiranje obsežnih infrastrukturnih projektov
21. opozarja, da se mora EIB kljub temu, da njene dejavnosti dopolnjujejo dejavnosti zasebnega sektorja, pri iskanju optimalnega učinka vzvoda za financiranje evropskih projektov izogibati vsem oblikam konkurence z zasebnim sektorjem;
22. ponavlja svojo spodbudo EIB, da je treba dati prednost financiranju vseevropskih omrežij, zlasti čezmejnim infrastrukturam, ki omogočajo medsebojno povezanost nacionalnih mrež, ki so bistven element za razvoj tržnega gospodarstva, usmerjenega v socialno kohezijo; poziva EIB, naj v zvezi s financiranjem vseevropskih omrežij prednost zagotovi infrastrukturnim ali prometnim projektom, pri katerih so emisije ogljika majhne ali jih ni;
23. predlaga, da Komisija, ob upoštevanju kakovosti človeških virov EIB, njene nepristranskosti in njenih izkušenj na področju financiranja obsežnih infrastruktur, zaupa banki nalogo izvajanja strateške presoje glede financiranja infrastruktur ob upoštevanju potrebe po uravnoteženem regionalnem razvoju in brez izključitve katere koli možnosti: subvencije, sprostitve zneskov, ki so jih države članice vpisale za kapital EIB, posojila (tudi posojila EIB, na primer posojila, financirana s posebnimi posojili držav članic(12)), inovativni instrumenti, kot sta Instrument garancij za posojila za projekte v okviru vseevropskega prometnega omrežja in Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, finančni inženiring, prilagojen dolgoročnim projektom, ki nimajo takojšnjega donosa, razvoj jamstvenih sistemov, oblikovanje oddelka za vlaganje v proračunu EU, finančni konzorciji med evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi organi, javno-zasebna partnerstva itd.;
Pomoč MSP
24. poziva EIB, naj poskrbi, da bo zadostna količina tveganega kapitala dana na razpolago MSP, ki imajo težave s privabljanjem takega kapitala; pozdravlja začetek pobude Skupna evropska sredstva za mikro do srednje velika podjetja (JEREMIE), ki jo je leta 2005 razvil generalni direktorat za regionalno politiko Komisije in EIB, da bi se podjetjem omogočil boljši dostop do shem finančnega inženirstva, in spodbuja razvoj programov za konkurenco in inovacije v okviru prednostnih nalog Lizbonske agende;
25. opozarja, da je potrdil udeležbo EU pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIS), da bi tako dal na voljo sredstva, ki jih EIS potrebuje za opravljanje svoje misije ter izvajanje politike ekonomske in socialne kohezije;
26. podpira potrebo po boljšem odzivu na pomanjkljivosti trga za financiranje MSP in spodbuja Komisijo, EIB in EIS, da nadaljujejo z razpršitvijo finančnih instrumentov Skupnosti v začetni fazi (prenos tehnologije) in končni fazi (dolžniško-lastniško financiranje) uporabe tveganega kapitala, kakor tudi spodbujajo razvoj mikrokredita v Evropi v okviru nove evropske pobude za razvoj mikrokreditov za spodbujanje rasti in zaposlovanja (KOM(2007)0708);
Pomoč pri izvedbi projektov
27. poudarja svetovalno vlogo EIB pri izvedbi projektov, zlasti zahvaljujoč se programu za skupno pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS); opozarja, da znatna dodana vrednost EIB izhaja iz njene sposobnosti inženirstva pri pripravi financiranja projektov in javno-zasebnih partnerstev, zlasti v okviru evropskega svetovalnega centra za javno-zasebna partnerstva (EPEC), in poziva EIB, da bolje komunicira z odgovornimi za projekte na lokalni ravni glede tehnične pomoči, ki jo lahko nudi;
28. čestita EIB za odprtje novih pisarn v državah članicah, ki ji bodo omogočile boljšo vidnost in večjo bližino z odgovornimi za projekte in tako olajšale izvajanje projektov ter EIB pomagale pri oblikovanju tesnejših stikov z organizacijami, institucijami in lokalnimi organi za ugodnejši razvoj politike EU glede uravnoteženega regionalnega razvoja in večje vključevanje držav, ki so se EU pridružile po letu 2004;
Poslovanje izven Evropske unije
29. z zadovoljstvom ugotavlja pozitivne ugotovitve pregleda dejavnosti Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP); na podlagi te ocene pozdravlja poziv Sveta k nadaljnji okrepitvi FEMIP-a, da se okrepi evro-sredozemsko partnerstvo; v zvezi s tem upa, da bo mandat za posojila, ki je za obdobje 2007–2013 zaupan EIB, dopolnjen s primernimi proračunskimi sredstvi, omogočil pospešitev procesa regionalnega gospodarskega povezovanja;
30. poziva EIB, da v regijah v razvoju deluje v skladu z načeli iz Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in da zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o razvoju, zlasti z zagotavljanjem učinkovite pomoči, izboljševanjem vzajemne odgovornosti in sprejetjem merljivih kazalnikov razvoja;
31. meni, da bi moral FEMIP ostati temelj na katerem se oblikujejo vse evropske pobude v korist nove perspektive za razvoj sredozemskega območja;
32. spodbuja EIB, da nadaljuje svojo politiko izdajanja obveznic v različnih svetovnih valutah, vključno z valutami držav v razvoju, medtem ko istočasno nadaljuje politiko kritja valutnih tveganj;
o o o
33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.
Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: "Evropsko soglasje" – Evropsko soglasje o razvoju (UL C 46, 24.2.2006, str. 1).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007 – 2007/2037(DEC)) (SEK(2007)1055 – C6-0362/2007 – 2007/2037(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007, SEK(2007)1055 – C6-0362/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (KOM(2007)0538, KOM(2007)0537) in delovnega dokumenta služb Komisije – Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (SEK(2007)1185, SEK(2007)1186),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o dosežkih politik leta 2006 (KOM(2007)0067),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2006" (KOM(2007)0274),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (KOM(2007)0280), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen k letnemu poročilu organa, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (SEK(2007)0708),
– ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Odgovori držav članic na Letno poročilo Računskega sodišča 2005" (KOM(2007)0118),
– ob upoštevanju Zelene knjige o pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija sprejela 3. maja 2006 (KOM(2006)0194),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 2/2004 o modelu "enotne revizije" (in predloga za okvir notranje kontrole Skupnosti)(3),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009), poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2007)0086) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2007)0311),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic, nacionalnih izjav držav članic in revizijskega dela nacionalnih revizijskih organov v zvezi s sredstvi EU(4),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe (KOM(2008)0097),
– ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2008)0110) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008)0259),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 z odgovori institucij(5) in posebnih poročil Računskega sodišča,
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(6),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5842/2008 – C6-0082/2008),
– ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(7), zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 70 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0109/2008),
A. ker v skladu s členom 274 Pogodbe ES Komisija izvršuje proračun na lastno odgovornost, v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006;
2. navaja pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropski investicijski banki ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo za proračunsko leto 2006 (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007 – 2007/2037(DEC)) (SEK(2007)1055 – C6-0362/2007 – 2007/2037(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(8),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007, SEK(2007)1055 – C6-0362/2007)(9),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo za proračunsko leto 2006(10),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (KOM(2007)0538, KOM(2007)0537) in delovnega dokumenta služb Komisije – Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (SEK(2007)1185, SEK(2007)1186),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o dosežkih politik leta 2006 (KOM(2007)0067),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2006" (KOM(2007)0274),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (KOM(2007)0280), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen k letnemu poročilu organa, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (SEK(2007)0708),
– ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Odgovori držav članic na Letno poročilo Računskega sodišča 2005" (KOM(2007)0118),
– ob upoštevanju Zelene knjige o pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija sprejela 3. maja 2006 (KOM(2006)0194),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 2/2004 o modelu "enotne revizije" (in predloga za okvir notranje kontrole Skupnosti)(11),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009), poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2007)0086) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2007)0311),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic, nacionalnih izjav držav članic in revizijskega dela nacionalnih revizijskih organov v zvezi s sredstvi EU(12),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe (KOM(2008)0097),
– ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2008)0110) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008)0259),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(13),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(14),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5855/2008 – C6-0083/2008),
– ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(15), zlasti člena 55 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(16), in zlasti člena 14(3) Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(17), in zlasti členov 66(1) in 66(2) Uredbe,
– ob upoštevanju Sklepa Komisije 2005/56/ES z dne 14. januarja 2005 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področjih izobraževanja, avdiovizualnega in kulture z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(18),
– ob upoštevanju člena 70 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0109/2008),
A. ker v skladu s členom 274 Pogodbe ES Komisija izvršuje proračun na lastno odgovornost, v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priložen sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inteligentno energijo za proračunsko leto 2006 (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007 – 2007/2037(DEC)) (SEK(2007)1055 – C6-0362/2007 – 2007/2037(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(19),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007, SEK(2007)1055 – C6-0362/2007)(20),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Izvajalske agencije za inteligentno energijo za proračunsko leto 2006(21),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (KOM(2007)0538, KOM(2007)0537) in delovnega dokumenta služb Komisije – Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (SEK(2007)1185, SEK(2007)1186),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o dosežkih politik leta 2006 (KOM(2007)0067),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2006" (KOM(2007)0274),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (KOM(2007)0280), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen k letnemu poročilu organa, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (SEK(2007)0708),
– ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Odgovori držav članic na Letno poročilo Računskega sodišča 2005" (KOM(2007)0118),
– ob upoštevanju Zelene knjige o pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija sprejela 3. maja 2006 (KOM(2006)0194),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 2/2004 o modelu "enotne revizije" (in predloga za okvir notranje kontrole Skupnosti)(22),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009), poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2007)0086) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2007)0311),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic, nacionalnih izjav držav članic in revizijskega dela nacionalnih revizijskih organov v zvezi s sredstvi EU(23),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe (KOM(2008)0097),
– ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2008)0110) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008)0259),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Izvajalske agencije za inteligentno energijo za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(24),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(25),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5855/2008 – C6-0083/2008),
– ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(26), zlasti člena 55 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(27), in zlasti člena 14(3) Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(28), in zlasti členov 66(1) in 66(2) Uredbe,
– ob upoštevanju Sklep Komisije 2004/20/ES z dne 23. decembra 2003 o ustanovitvi izvajalske agencije "Izvajalska agencija za inteligentno energijo" za upravljanje aktivnosti Skupnosti na področju energije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003(29),
– ob upoštevanju člena 70 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0109/2008),
A. ker v skladu s členom 274 Pogodbe ES Komisija izvršuje proračun na lastno odgovornost, v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja,
1. podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inteligentno energijo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priložen sklep o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inteligentno energijo, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
4.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007 – 2007/2037(DEC)) (SEK(2007)1055 – C6-0362/2007 – 2007/2037(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(30),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007, SEK(2007)1055 – C6-0362/2007)(31),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (KOM(2007)0538, KOM(2007)0537) in delovnega dokumenta služb Komisije – Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (SEK(2007)1185, SEK(2007)1186),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o dosežkih politik leta 2006 (KOM(2007)0067),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2006" (KOM(2007)0274),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (KOM(2007)0280), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen k letnemu poročilu organa, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (SEK(2007)0708),
– ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Odgovori držav članic na Letno poročilo Računskega sodišča 2005" (KOM(2007)0118),
– ob upoštevanju Zelene knjige o pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija sprejela 3. maja 2006 (KOM(2006)0194),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 2/2004 o modelu "enotne revizije" (in predloga za okvir notranje kontrole Skupnosti)(32),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009), poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2007)0086) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2007)0311),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic, nacionalnih izjav držav članic in revizijskega dela nacionalnih revizijskih organov v zvezi s sredstvi EU(33),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe (KOM(2008)0097),
– ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2008)0110) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008)0259),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 z odgovori institucij(34) in posebnih poročil Računskega sodišča,
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(35),
– ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2008 (5842/2008 – C6-0082/2008 in 5855/2008 – C6-0083/2008),
– ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(36), zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(37), in zlasti členov 14(2) in 14(3) Uredbe,
– ob upoštevanju člena 70 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0109/2008),
A. ker je na podlagi člena 275 Pogodbe o ES Komisija odgovorna za pripravo poslovnih knjig,
1. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske unije za proračunsko leto 2006;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropski investicijski banki ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
5.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek III – Komisija (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007 – 2007/2037(DEC)) (SEK(2007)1055 – C6-0362/2007 – 2007/2037(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(38),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (SEK(2007)1056 – C6-0390/2007, SEK(2007)1055 – C6-0362/2007)(39),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (KOM(2007)0538, KOM(2007)0537) in delovnega dokumenta služb Komisije – Priloga k poročilu Komisije Evropskemu parlamentu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005 (SEK(2007)1185, SEK(2007)1186),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o dosežkih politik leta 2006 (KOM(2007)0067),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2006" (KOM(2007)0274),
– ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (KOM(2007)0280), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen k letnemu poročilu organa, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006 (SEK(2007)0708),
– ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom "Odgovori držav članic na Letno poročilo Računskega sodišča 2005" (KOM(2007)0118),
– ob upoštevanju Zelene knjige o pobudi za preglednost v Evropi, ki jo je Komisija sprejela 3. maja 2006 (KOM(2006)0194),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 2/2004 o modelu "enotne revizije" (in predloga za okvir notranje kontrole Skupnosti)(40),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2005)0252),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2006)0009), poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2007)0086) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2007)0311),
– ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic, nacionalnih izjav držav članic in revizijskega dela nacionalnih revizijskih organov v zvezi s sredstvi EU(41),
– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe (KOM(2008)0097),
– ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču o napredku glede akcijskega načrta Komisije za integriran okvir notranje kontrole (KOM(2008)0110) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEK(2008)0259),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 z odgovori institucij(42) in posebnih poročil Računskega sodišča,
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(43),
– ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2008 (5842/2008 – C6-0082/2008 in 5855/2008 – C6-0083/2008),
– ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(44), zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 70 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A6-0109/2008),
A. ker člen 274 Pogodbe o ES predvideva, da je Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna Skupnosti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in v sodelovanju z državami članicami,
B. ker je za izvajanje politike EU značilno "deljeno upravljanje" proračuna Skupnosti med Komisijo in državami članicami, kar pomeni, da 80 % odhodkov Skupnosti upravljajo države članice,
C. ker je v svoji resoluciji z dne 24. aprila 2007(45) o razrešnici za proračunsko leto 2005 Parlament predlagal, da mora biti vsaka država članica sposobna prevzeti odgovornost za upravljanje prejetih sredstev EU, bodisi prek enotne izjave o nacionalnem upravljanju bodisi v obliki več izjav znotraj nacionalnega okvira,
D. ker je treba nujno uvesti nacionalno izjavo na ustrezni politični ravni, ki bi zajemala vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja, kot je predlagal Parlament v svojih resolucijah o razrešnicah za leti 2003 in 2004,
E. ker v letnem poročilu za proračunsko leto 2006 (točka 0.10) Računsko sodišče priznava pomen nacionalnim izjavam skupaj z letnimi povzetki, saj lahko ti elementi, če se pravilno izvajajo, spodbujajo boljše upravljanje in nadzor nad sredstvi EU v državah članicah in pod določenimi pogoji bi lahko takšni elementi zagotovili dodano vrednost in bi jih Sodišče lahko uporabilo – v skladu z zahtevami mednarodnih standardov revidiranja,
F. ker je Računsko sodišče v svojem mnenju št. 6/2007 o letnih povzetkih držav članic in 'nacionalnih izjavah' držav članic poudarilo, da je mogoče nacionalne izjave šteti kot nov element notranje kontrole nad sredstvi EU in da bodo, če poudarijo pomanjkljivosti in prednosti, spodbudile izboljšano kontrolo nad sredstvi EU pod deljenim upravljanjem,
G. ker mora biti izboljšanje finančnega upravljanja EU podprto s tesnim spremljanjem napredka v okviru Komisije in držav članic, le-te pa se morajo zavezati k upravljanju proračuna Skupnosti in zagotoviti dokončanje integriranega okvira notranje kontrole, da se tako pridobitvijo pozitivne izjave o zanesljivosti,
H. ker bi moralo izvajanje točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(46) in člena 53(b)(3) Finančne uredbe, ki zadeva povzetke razpoložljivih revizij in izjav, znatno prispevati k izboljšanju upravljanja proračuna Skupnosti,
I. ker se načelo dobrega finančnega upravljanja, vključno z učinkovito notranjo kontrolo, vključuje med proračunska načela, določena v Finančni uredbi od njene spremembe z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006(47) naprej, kot je v svojem akcijskem načrtu o integriranem okvirju notranje kontrole navedla Komisija,
J. ker sta delovanje Odbora za proračunski nadzor na splošno in zlasti postopek razrešnice del postopka, katerega cilj je vzpostavitev popolne odgovornosti Komisije kot celote in posameznih članov Komisije ter vseh ostalih zadevnih udeležencev, od katerih so države članice najpomembnejši del, in za finančno upravljanje EU v skladu s Pogodbo, ter s tem oblikujeta skladnejšo osnovo za odločanje;
K. ker bo Parlament v naslednjem proračunskem postopku ustrezno upošteval rezultate in priporočila iz razrešnice za proračunsko leto 2006,
L. ker mora Svet imeti za cilj krepitev reformnih prizadevanj in odgovornosti držav članic za reševanje težav, ki jih je identificiralo Računsko sodišče, ter zagotoviti boljše finančno upravljanje v Evropski uniji,
M. ker je bilo leto 2006 evropsko leto mobilnosti delavcev in je pripomoglo k večji ozaveščenosti o mobilnosti pri oblikovanju dejanskega evropskega trga dela ter leto priprav na evropsko leto enakih možnosti za vse v letu 2007;
GLAVNI SKLEPI
1. pozdravlja napredek, ki ga je Komisija dosegla na poti do učinkovitejše uporabe sredstev EU in celotno kontrolno okolje, ki se odraža v izjavi o zanesljivosti Računskega sodišča; s tem v zvezi pozdravlja izjavo Računskega sodišča o finančnem učinku napak; poziva Računsko sodišče, naj to v prihodnje uvrsti v vsa poglavja svojega letnega poročila;
2. pozdravlja bistven napredek, ki je bil dosežen pri upravljanju sredstev skupne kmetijske politike, zlasti zahvaljujoč se delovanju integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS), ter opozarja Grčijo na obvezo za vzpostavitev sistema IAKS v skladu s svojim akcijskim načrtom;
3. pozdravlja zavezo Komisije, da bo mesečno poročala Odboru za proračunski nadzor Parlamenta o izvajanju sledenja postopku razrešnice za leto 2006, tako da vsak mesec član Komisije predstavi razvoj na svojem področju, kar zajema nacionalne izjave in letne povzetke, zunanje ukrepe in izvajanje akcijskih načrtov za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe;
Izjave o upravljanju na nacionalni ravni
4. pozdravlja zavezo Komisije, da nacionalnim pobudam za pripravo in objavo nacionalnih izjav, ki so jih revidirala nacionalna računska sodišča, poda trdno politično podporo, in še naprej spodbuja države članice, naj se zgledujejo po Danski, Nizozemski, Švedski in Združenem kraljestvu; zato pričakuje, da bo Komisija vključila novo akcijsko točko o spodbujanju nacionalnih izjav o upravljanju kot del pregleda in nadaljnjega ukrepanja glede zgoraj navedenega akcijskega načrta za integriran okvir notranje kontrole; poleg tega pričakuje, da bodo Komisija in države članice zagotovile, da nacionalni povzetki v celoti spoštujejo namen in pomen točke 44 Medinstitucionalnega sporazuma;
5. meni, da se mora Komisija odzvati in izpolniti pomembne zahtevke iz resolucije Parlamenta, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, kar ne velja za področje nacionalnih izjav, kjer je Parlament pozval Komisijo, da Svetu pred koncem leta 2007 posreduje predlog izjave o nacionalnem upravljanju, ki zajema vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja; obžaluje tihi pristanek Komisije na kolektivno neodgovornost držav članic, z izjemo Danske, Nizozemske, Švedske in Združenega kraljestva, glede finančnega poslovodenja Evropske unije;
6. meni, da mora Komisija predstaviti celovite in zanesljive zneske za izterjave, ter pri tem specificirati natančno proračunsko vrstico in leto, na katere se posamezna izterjava nanaša; drugačna predstavitev podatkov bi onemogočila resno kontrolo; se zaveda, da mora Komisija te informacije v veliki meri pridobiti preko in od držav članic; v ta namen poudarja, da je Parlament v zadnjih treh letih predlagal uvedbo izjav o nacionalnem upravljanju, da bi Komisija lahko te informacije predložila in s tem zapolnila pomanjkanje preglednosti;
Strukturni skladi
7. pozdravlja objavo prej omenjenega akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe, ki je bila posledica izražene zaskrbljenosti Parlamenta med postopkom podelitve razrešnice za proračunsko leto 2006; bo podrobno spremljal poročanje o tem akcijskem načrtu ob pripravi postopka razrešnice glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2007;
8. pozdravlja trdno zavezo Komisije, da bo izterjala vsa neupravičena plačila v preostalem obdobju pred zaključkom postopkov likvidacije za obdobje od leta 2000 do 2006;
9. pozdravlja zavezo Komisije, da bo v celoti uveljavila Finančno uredbo, zlasti glede letnih povzetkov; pričakuje, da bo Komisija v celoti obveščala Parlament o vseh kazenskih postopkih proti državam članicam in o njihovih kršitvah; v zvezi s tem pozdravlja predhodno oceno kakovosti letnih povzetkov za kmetijstvo in strukturne sklade; z veseljem pričakuje končno oceno letnih poročil o dejavnostih različnih generalnih direktoratov;
10. meni, da je eden večjih dosežkov postopka podelitve razrešnice za proračunsko leto 2006 zaveza Komisije, da bo popravila vse posamezne napake iz letnega poročila Računskega sodišča, in zlasti zaveza, da bo v vseh primerih opravila 100 % popravke resnih kršitev pri postopkih javnih naročil ter da bo uporabila pavšalno stopnjo ali ekstrapolirane finančne popravke vedno, ko bo pri javnih naročilih odkrila sistemske težave;
11. vendar zahteva, da mora Komisija predložiti objektivne, jasne in popolne informacije o svoji sposobnosti za izterjavo neupravičeno plačanih sredstev;
12. pozdravlja dejstvo, da se je Komisija, kot neposredni izid postopka podeljevanja razrešnice za proračunsko leto 2006, končno zavezala k uporabi politike začasne ustavitve plačil takoj po odkritju resnih pomanjkljivosti sistema;
13. z veseljem pričakuje četrtletna poročila o popravkih in izterjatvah, ki jih mora revidirati Računsko sodišče, vključno z uvedbo sistema in sheme poročanja, s katero bodo naknadne izterjatve lahko povezane z letom, v katerem so bila sredstva dodeljena; upa, da bo s tem prvič in pravočasno za postopek podeljevanja razrešnic za proračunsko leto 2007 pridobil dober pregled nad stanjem na tem področju; meni, da mora Komisija predložiti pregled in končni datum izvajanja zgoraj navedenega akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge Komisije pod skupnim upravljanjem za strukturne ukrepe;
14. spominja Komisijo na zaveze z izredne predstavitve pred Odborom za proračunski nadzor z dne 25. februarja 2008:
a)
vsako četrtletje pričakuje poročilo glede izvajanja zgoraj navedenega akcijskega načrta za krepitev nadzorne vloge v okviru deljenega upravljanja Komisije za strukturne ukrepe za izboljšanje revizij, odločanje o potrebnih postopkih za začasno opustitev in popravljanje ter njihovo uporabo in tudi za izboljšanje izterjatev;
b)
v tesnem sodelovanju z Računskim sodiščem razvije novo shemo poročanja o izterjatvah in finančnih popravkih ter da predloži podrobni časovni razpored za razvoj in uporabo te nove sheme;
c)
predloži akcijski načrt s podrobnimi ukrepi glede preprečevanja velikih napak;
15. odobrava stališče Komisije, da v primerih nepravilnosti sproži popravne ukrepe, vključno z zamrznitvijo plačil in izterjavo neupravičenih ali nepravilno izvršenih plačil, ter da bo Parlamentu poročala vsaj dvakrat na leto o s tem povezanimi ukrepi;
Zunanji ukrepi
16. meni, da se Komisija po postopku razrešnice za proračunsko leto 2006 vedno bolj zaveda pomena preglednosti, vidnosti in političnega vodstva za vsa sredstva EU, ki se izvajajo na področju zunanjih ukrepov, ne glede na to ali neposredno pripadajo Komisiji prek decentraliziranega upravljanja ali preko mednarodnih skrbniških skladov;
17. pozdravlja zavezo predstavnika ZN v Iraku, da bo izboljšal informiranje Komisije v realnem času, in meni, da je 13 mesecev podrobne raziskave o uporabi sredstev EU prek mednarodnih skrbniških skladov pripomoglo k večji ozaveščenosti glede potrebe po odgovornosti pri uporabi denarja davkoplačevalcev v EU; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s Parlamentom pri reviziji okvirnega finančnega in upravnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi (FAFA);
18. pozdravlja dejstvo, da je Komisija vključila informacije o službenih obiskih v okviru okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA), pa tudi ustrezne sklepe v letna poročila o dejavnostih, ki so jih konec marca 2008 podpisali pristojni generalni direktorji, in da je to Parlamentu omogočilo, da te informacije upošteva med glasovanjem o tem;
19. sprejema predlog Komisije o razpravi glede opredelitve nevladnih organizacij po tem, ko bodo na razpolago rezultati stalnih revizij nevladnih organizacij, ki jih opravlja Računsko sodišče;
20. poziva Komisijo, naj:
a)
redno posreduje informacije o večdonatorskih skrbniških skladih, ki jih financira EU, tako samoiniciativno kot na zahtevo Parlamenta;
b)
predstavi ukrepe, s katerimi bo izboljšala prepoznavnost sredstev EU pri izvajanju zunanje pomoči prek drugih organizacij;
c)
sprejme ukrepe, s katerimi bo revizorjem EU (Računsko sodišče, Komisija ali zasebna podjetja) olajšala izpeljavo revizij za projekte, ki so pod deljenim upravljanjem, zlasti za projekte, ki se upravljajo v sodelovanju z ZN;
21. pozdravlja zavezo Komisije, da bo še naprej obveščala Parlament o upravičencih do sredstev, kot navaja člen 30 (3) Finančne uredbe, ter da bo še izpopolnila politično vodenje, prepoznavnost in nadzor nad sredstvi, zlasti za sredstva, upravljana prek mednarodnih skrbniških skladov;
22. vztraja pri dostopu javnosti do informacij glede vseh članov strokovnih in delovnih skupin, ki sodelujejo s Komisijo, kakor tudi popolno razkritje upravičencev do sredstev EU;
HORIZONTALNA VPRAŠANJA Izjava o zanesljivosti Zanesljivost računovodskih izkazov
23. z zadovoljstvom ugotavlja pozitivno mnenje Računskega sodišča, ki zadeva zanesljivost letnih računovodskih izkazov in izjave, ki razen nekaterih ugotovitev v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo finančno stanje Skupnosti, rezultate njihovih operacij in denarne tokove na dan 31. decembra 2006, v skladu z določbami Finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije (Poglavje 1, Izjava o zanesljivosti, odstavki VII do IX);
24. vendar izraža zaskrbljenost zaradi pripomb Računskega sodišča o napakah, ki so bile ugotovljene pri zneskih, evidentiranih v računovodskem sistemu kot fakture/izjave o stroških in predfinanciranje, posledica katerih so za približno 201 milijon EUR previsoko navedene obveznosti in za približno 656 milijonov EUR previsoko naveden skupni znesek kratkoročnega in dolgoročnega predfinanciranja; zlasti obžaluje pomanjkljivosti v računovodskih sistemih nekaterih generalnih direktoratih, ki še vedno ogrožajo kakovost finančnih informacij (zlasti za ločitev proračunskih let in prejemke zaposlenih) in so privedli do vrste popravkov po predstavitvi začasnih računovodskih izkazov;
25. obžaluje dejstvo, da finančni dokumenti niso poslancem Odbora za proračunski nadzor na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije;
26. ugotavlja, da računovodja Komisije za proračunsko leto 2006 ni mogel zagotoviti potrditve lokalnih sistemov v Uradu za sodelovanje EuropeAid, Generalnem direktoratu za izobraževanje in kulturo ter v Generalnem direktoratu za zunanje odnose;
27. opozarja Komisijo na obvezo, ki je določena v letnem poročilu organa, pristojnem za podeljevanje razrešnice, o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2005, da vsako polletje proračunski organ obvesti o poslovodenju vnaprejšnjega financiranja, kot je bilo zahtevano v resoluciji Parlamenta, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, in globoko obžaluje dejstvo, da to poročilo še ni bilo poslano Parlamentu;
Zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov
28. z zadovoljstvom ugotavlja, da so po mnenju Računskega sodišča na področjih, kjer se izvajajo nadzorni in kontrolni sistemi na način, ki zagotavlja ustrezno stopnjo upravljanja s tveganji, transakcije gledano v celoti brez pomembnih napak;
29. kljub temu obžaluje dejstvo, da na zelo pomembnih področjih porabe Skupnosti, kot so strukturni ukrepi, notranja politika in zunanji ukrepi na ravni izvajalskih organizacij, napake še vedno pomembno vplivajo na plačila;
30. z zaskrbljenostjo opaža, da Računsko sodišče še vedno ugotavlja pomanjkljivosti pri delovanju nadzornih in kontrolnih sistemov ter pridržkov na zagotovila, ki jih nudijo izjave o zanesljivosti generalnih direktorjev, predvsem glede njihovega vpliva na zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ter opozarja države članice in Komisijo o njihovih pristojnostih v zvezi s tem;
Informacije in okvir izjave o zanesljivosti
31. pozdravlja delo, ki ga je opravilo Računsko sodišče za dodatno izboljšanje jasnosti pristopa k pripravi izjave o zanesljivosti glede dejavnikov, ki iz leta v leto prispevajo k učinkovitejšim in smotrnejšim sistemom kontrole v posameznih sektorjih, ter Računsko sodišče poziva, naj o napredku v zvezi s tem še naprej redno obvešča Parlament;
32. obžaluje pomanjkanje jasnosti glede zakonitosti in neizogiben vpliv na medije, ki ga bo imelo poročanje Računskega sodišča o sredstvih EU, ki so jih v skladu s pravili za upravičenost prejeli nekateri upravičenci (na primer železniške družbe, jahalni klubi/klubi za vzrejo konj, golf klubi/prostočasni klubi in mestni sveti); poudarja, da je s pravnega vidika to konec koncev razprava o pravilih o upravičenosti; poudarja, da je Parlament v preteklosti vseeno podpiral Računsko sodišče in ga bo podpiral tudi v prihodnje, ko v svojih posebnih poročilih opominja na učinkovitost in uspešnost;
33. ponovno poudarja, da je Računsko sodišče uporabilo razpoložljive revizije in poročila nacionalnih revizijskih institucij kot sestavni del svoje nove metodologije; poziva Računsko sodišče, naj Odbor za proračunski nadzor obvesti o tem, kako te informacije uporablja, in nadalje poziva Računsko sodišče, naj poda mnenje o uporabnosti informacij, ki jih je pridobilo od nacionalnih revizijskih institucij, ko je pripravljalo svoje letno poročilo;
34. pozdravlja kakovost določenih delov letnega poročila Računskega sodišča, kot je del o strukturnih ukrepih, ki omogoča vsem zadevnim akterjem, da identificirajo težave in svoja prizadevanja usmerijo v potrebne izboljšave;
Upravljanje proračuna
35. ugotavlja, da so si službe Komisije v letu 2006 močno prizadevale, da bi zagotovile celovito in pravilno evidentiranje novih plačil predfinanciranja, kakor tudi novih odprtih faktur/izjav o stroških ter ločitve proračunskih let;
36. ugotavlja, da je bilo za strukturne sklade leto 2006 zadnje leto programskega obdobje 2000–2006, v katerem so bile za to obdobje sprejete vse obveznosti;
37. je zaskrbljen, da neporavnane proračunske obveznosti ob koncu leta 2006 tako predstavljajo celotni obseg preostalih plačil, ki bodo izvršena v finančni perspektivi 2000 – 2006, in ustrezajo 28 % skupnih zneskov iz pripadajočih postavk finančne perspektive za celotno obdobje;
38. obžaluje, da so se neporavnane proračunske obveznosti – neporabljene obveznosti, prenesene naprej za porabo v prihodnjih letih, predvsem za večletne programe – in so povezane s strukturnimi dejavnostmi in Kohezijskim skladom, leta 2006 povečale za 12,6 milijarde EUR (10,6 %) na 131,6 milijarde EUR;
39. je zaskrbljen, da bi pritiski k porabi v letu n+2 ovirali pravilno obravnavo postopkov prenehanja strukturnih programov in projektov; poudarja, da so se plačila glede strukturnih skladov že leta 2007 v primerjavi z letom 2006 povečala za skoraj 50 %; poudarja, da mora Komisija zagotoviti učinkovit postopek prenehanja in poudarja pomembno vlogo držav članic v zvezi s tem;
40. obžaluje, da je bila stopnja porabe pri Kohezijskem skladu, ESRR in ESS v novih državah članicah manjša od pričakovane, kar je bilo povezano z njihovimi težavami pri sprejemanju odhodkov; poziva Komisijo, da poda podrobnejše pojasnilo za manjšo porabo proračunskih sredstev za strukturne dejavnosti od nacionalno predvidene;
Izjave o državnem upravljanju in točka 44 Medinstitucionalnega sporazuma
41. poudarja, da je treba nujno uvesti nacionalno izjavo na ustrezni politični ravni, ki bo zajemala vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja, kot je zahteval Parlament v svojih resolucijah, ki spremljajo sklepe o razrešnicah za proračunska leta 2003, 2004 in 2005;
42. opozarja, da je v resoluciji, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, Parlament pozival Komisijo, da Svetu pred koncem leta 2007 predloži predlog izjave o nacionalnem upravljanju, ki zajema vsa sredstva Skupnosti v okviru deljenega upravljanja in temelji na prenizkih prijavah različnih nacionalnih organov, ki so pristojni za upravljanje odhodkov; zavrača odgovor, ki ga je Komisija podala v prilogi k svojemu poročilu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi postopka razrešnice za leto 2005: "Komisija ne bo sprejela priporočenih ukrepov, saj je treba upoštevati različno vladno strukturo in strukture upravljanja za sredstva EU v okviru deljenega upravljanja 27 držav članic, ker razvoj izjave o enotnem standardu ne bi prinesel večjih koristi. Komisija bo še naprej podpirala takšne pobude, ki jih sprejmejo nacionalne uprave"; meni, da je ta odgovor zelo nezadovoljiv, če se pri tem upošteva dejstvo, da več kot 80 % splošnega proračuna Evropske unije sodi v okvir 'deljenega upravljanja' in še bolj glede na trenutne razmere v strukturnih skladih, kot je navedlo Računsko sodišče v svojem letnem poročilu 2006;
43. močno podpira pobudo nekaterih držav članic (Danske, Nizozemske, Švedske in Združenega kraljestva), da bi sprejele nacionalne izjave o upravljanju sredstev Skupnosti, in je zaskrbljen zaradi dejstva, da kljub tem pobudam, večina drugih držav članic nasprotuje njeni uvedbi; poziva Komisijo, naj predstavi prednosti glede kontrolnih odnosov med Komisijo in tistimi državami članicami, ki so začele izvajati te pobude; zahteva, da Komisija redno poroča Odboru za proračunski nadzor Parlamenta o napredku v zvezi s tem;
44. ugotavlja, da je prve letne povzetke poslala večina držav članic, in poziva Komisijo, naj sproži postopek za ugotavljanje kršitev zoper tiste države članice, ki niso izpolnile svojih dolžnosti; poudarja, da Parlament obravnava te letne povzetke kot prvi korak proti izjavam o nacionalnem upravljanju; poziva Komisijo, da pred prvo obravnavo proračuna za leto 2009 oblikuje dokument, ki bo analiziral prednosti in pomanjkljivosti nacionalnih upravljavskih in kontrolnih sistemov v zvezi s sredstvi Skupnosti ter rezultate izvedenih revizij v vsaki državi članici, ter dokument predloži Parlamentu in Svetu; Komisijo poziva tudi, naj poroča o kakovosti letnih povzetkov in zagotovi dodano vrednost k procesu, kot na primer z opredelitvijo skupnih težav, morebitnih rešitev in najboljših praks;
45. vendar je seznanjen s kritično izjavo Računskega sodišča o nacionalnem revizijskem delu, da mora zunanji revizor, ki se želi zanašati na ali uporabiti mnenje ali delo drugih, pridobiti neposredne dokaze o trdni podlagi tega dela; zato meni, da je delo delovne skupine Odbora za stike, ki je odgovorna za razvoj skupnih revizijskih standardov in primerljivih revizijskih meril, pripravljenih po meri za območje EU, osrednjega pomena, in poziva Komisijo, naj spodbudi vse države članice, naj pri tem delu sodelujejo;
Upravljanje
46. opozarja Komisijo na predhodno kritiko Parlamenta glede trdnosti podlage, na kateri je Komisija trdila, da sprejema svojo politično odgovornost prek zbirnega poročila, z ozirom na to, da Komisija nima celotnega vpogleda v 80 % sredstev v okviru deljenega upravljanja in kakovost letnih poročil o dejavnostih niha; poudarja, da je vir tega pomanjkanja vpogleda dvojen: po eni strani nezadostno spremljanje in nadzor s strani Komisije, po drugi strani pa pomanjkanje konkretnih rešitev in odgovornosti na ravni držav članic;
47. obžaluje tihi pristanek Komisije na kolektivno neodgovornost večine držav članic glede finančnega poslovodenja Evropske unije; pozdravlja in podpira pobude nekaterih držav članic in poziva ostale države članice, naj jim v tem sledijo;
48. ugotavlja, da proračun izvršujejo Komisija in njeni člani in ne generalni direktorji, ki so pooblaščeni odredbodajalci, in potemtakem obžaluje, da povečane odgovornosti generalnih direktorjev ni spremljal zaznamek neposredne (in ne politične) odgovornosti članov Komisije; poziva Komisijo, da predstavi predlog za izboljšanje tega stanja, ki je v nasprotju s členom 274 Pogodbe;
49. pozdravlja zanesljivo analizo komisijskega sistema notranje kontrole (poglavje 2 letnega poročila Računskega sodišča), ki jo je izvedlo Računsko sodišče; spodbuja Računsko sodišče, naj nadaljuje ta pozitivni razvoj in vključi analizo posameznega ukrepanja oziroma neukrepanja članov Komisije, da se tako izboljša položaj;
50. opozarja, da gre pri upravljanju za položaj osebja, ki dela na proračunskih in kontrolnih funkcijah glede poslovodne ravni, za krepitev njihove vloge za ukrepanje in za njihove veščine ter usposabljanje;
51. poziva generalnega direktorja Generalnega direktorata za proračun, da poda uradno mnenje o kakovosti in učinkovitosti sistemov notranje kontrole;
52. poziva generalnega sekretarja, da poda uradno izjavo o zanesljivosti v zvezi s kakovostjo posameznih izjav generalnih direktorjev;
53. zahteva, da notranji revizor Komisije v obliki revizijskega mnenja oceni izjavo o zanesljivosti generalnega sekretarja;
54. opozarja na pomen funkcionalnih smeri poročanja – odprte komunikacije med enakimi skupinami specializiranega strokovnega osebja v različnih generalnih direktoratih, kot je na primer osebje s področja IT, osebje za notranjo kontrolo, računovodje itd., v takšni organizaciji, kot je Komisija; obžaluje zelo omejena prizadevanja za vpeljavo takšne vrste instrumenta upravljanja; poziva Komisijo, da čim prej zagotovi vpeljavo obveznih funkcionalnih smeri poročanja in najkasneje do septembra 2008 o tem obvesti Odbor za proračunski nadzor Parlamenta;
55. poziva Komisijo k povišanju računovodja na isto raven kot jo imajo njegovi enakovredni sodelavci;
56. nadalje poziva Komisijo, da spremeni sestavo odbora za spremljanje poteka revizije tako, da bo število zunanjih članov enako številu članov Komisije; poziva Komisijo, naj enega izmed zunanjih članov odbora za spremljanje napredka revizije imenuje za njegovega predsednika;
57. od Komisije pričakuje, da bo izdala letno izjavo o zanesljivosti inštitucije na ravni celotne Komisije, ki jo bo njen predsednik predstavil Odboru za proračunski nadzor Parlamenta;
Sistem notranje kontrole Komisije Akcijski načrt k integriranemu okviru notranje kontrole
58. pozdravlja splošni napredek, ki je bil dosežen pri razvoju komisijskega sistema notranje kontrole;
59. se ne strinja z izjavo Komisije v njenem zgoraj navedenem poročilu o napredku v letu 2008 o akcijskem načrtu za integriran okvir notranje kontrole, da so ukrepi 1, 3, 3N, 5, 8 in 13 zaključeni; poudarja, da Parlament doslej ni poznal dokazil niti izjav, ki bi utemeljile tako izjavo; zato je prisiljen, da resno podvomi ali so bili tej ukrepi pripravljeni, kaj šele ali so bili izvedeni oziroma ali so imeli vpliv na izvajanje akcijskega načrta;
60. vendar pozdravlja polletni pregled napredka na področju izvajanja akcijskega načrta;
61. vendar poudarja, da je Komisija za izvajanje ukrepov 1, 3, 3N, 5, 10, 10N, 11, 11N, 13 in 15 odvisna tudi od sodelovanja z državami članicami; poudarja, da Parlament te ukrepe v celoti podpira in zato poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, ki so ji na voljo, da jih čim prej izvede;
62. pričakuje, da bo Parlament za postopek razrešnice za proračunsko leto 2007 zadevni pregled napredka prejel pred 1. januarjem 2009;
Analiza obstoječega ravnovesja med odhodki iz poslovanja in stroški kontrolnega sistema za sredstva EU
63. globoko obžaluje, da vse do danes Parlament še ni prejel informacij glede analize stroškov in koristi kontrolnih sistemov za sredstva EU, kot je bilo zahtevano resoluciji, priloženi k sklepu o razrešnici za proračunsko leto 2005;
Sintezno poročilo
64. meni, da je nesprejemljivo, da Komisija zmanjšuje revizijske rezultate Računskega sodišča, ki temeljijo na široko sprejetih mednarodnih revizijskih standardih zaradi "razlik v mnenju o vrsti in vplivu napak ter o ocenjevanju sistemskih pomanjkljivosti, prav tako pa deloma različnih mnenj glede delovanja mehanizmov za finančne popravke" (stran 2, zadnji odstavek);
65. meni, da se morajo vse rezervacije glede pomanjkanja zagotovila o zakonitosti in pravilnosti porabe Skupnosti, odražati v letnih poročilih o dejavnostih pa tudi v sinteznem poročilu; zato je zelo presenečen, da so se trije generalni direktorati šele leta 2006 odločili, da vključijo rezervacije glede upravljanja in kontrole INTERREG, ki po njihovih besedah obstajajo že več let (stran 4, zadnji odstavek);
66. je zaskrbljen zaradi izjav notranjega revizorja v svojem prvem preglednem poročilu, v katerem navaja, da polovica kritičnih in zelo pomembnih priporočil kljub napredku ni bila izvedena pred določenimi ciljnimi datumi (stran 8, pred zadnjim odstavkom); poziva Komisijo, naj bolj poudari izvajanje teh priporočil;
Politična odgovornost in odgovornost Komisije na področju upravljanja Letna poročila o dejavnostih
67. z obžalovanjem ugotavlja, da je v skladu z Računskim sodiščem: "(...) pri pomembnih delih proračuna EU mnenje generalnih direktorjev o zakonitosti in pravilnosti porabe EU pozitivnejše, kot bi bilo skladno z revizijo Sodišča" (točka 2.13 letnega poročila);
68. obžaluje, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu ponovno poudarilo, da nekatera letna poročila o dejavnostih še vedno ne vključujejo zadostnih dokazov za izjavo o zanesljivosti (točke 2.14 do 2.18 letnega poročila);
69. pozdravlja dejstvo, da je bilo v zbirnem poročilu poudarjeno, da "v vseh primerih, v katerih se mnenji Evropskega računskega sodišča in generalnega direktorja razlikujeta, mora slednji svoje mnenje predstaviti v naslednjem letnem poročilu o delu" (točka 2), in upa, da bodo izboljšave vidne v letnih poročilih o dejavnostih za leto 2007 in prihodnja leta;
70. poziva Komisijo, naj z vzpostavitvijo skupnih meril za pripravo rezervacij in večjo formalizacijo letnih poročil o dejavnostih izboljša ta poročila, da omogoči boljšo primerjavo med letnimi poročili o dejavnostih generalnih direktoratov in skozi čas; poziva Komisijo, naj upošteva pripombe Računskega sodišča o letnih poročilih o dejavnostih, in naj izboljšave pripravi v tesnem sodelovanju z Računskim sodiščem;
Preglednost in etika
71. pozdravlja objavo sporočila Nadaljnji ukrepi po objavi Zelene knjige "Pobuda za preglednost v Evropi" (KOM(2007)0127), v kateri Komisija v skladu s členom 30(3) Finančne uredbe navaja, da bodo podatki o upravičencih do sredstev EU javno dostopni od leta 2008 naprej (oddelek 2.3.2.) in izjavlja, da bo "spomladi leta 2008" odprt register zastopnikov interesov (lobistov);
72. zaveda se argumentov v korist prostovoljne in obvezne registracije lobistov; seznanjen je z odločitvijo Komisije, da se vzpostavi prostovoljni register in ovrednoti sistem po enem letu; se zaveda pravne podlage za obvezno registracijo, ki jo določa Lizbonska pogodba; opozarja, da je obstoječi register Parlamenta že obvezen, in da bi moral biti morebitni skupni register dejansko obvezen, saj je registracija v obeh primerih predpogoj za vstop v Parlament;
73. opozarja na potrebo po novemu kodeksu ravnanja za člane Komisije, da se izboljša skupna politična pristojnost in odgovornost za politične sklepe, pa tudi za izvajanje politike s strani njihovih služb;
74. vztraja pri odgovornosti Komisije za zagotavljanje popolnosti, možnosti iskanja in primerljivosti podatkov, ki jih posredujejo upravičenci do sredstev EU, in opozarja na pisni odgovor Komisije Parlamentu, v katerem je določena namera, da se pred aprilom 2008 dokonča in doseže dogovor z državami članicami o skupnih standardih za takšne nize informacije;
75. opozarja na svoje pripombe iz točke 85 v resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2005, v katerih se je zahteval enostaven dostop do informacij o tem, kdo je zastopan v različnih strokovnih skupinah in kakšne so njihove naloge, ter iz točke 86, v kateri je bila Komisija pozvana, da objavi imena oseb, ki sodelujejo v teh skupinah, in imena posebnih svetovalcev, ki so jih zaposlili posamezni člani Komisije, generalni direktorji ali kabineti; poziva, da je treba javno objaviti imena vseh strokovnjakov in svetovalcev v delovnih skupinah Komisije;
76. opozarja na odgovore, ki so jih je Komisija podala Parlamentu med predstavitvijo članov Komisije, pristojnih za razrešnico, ki je potekala 21. januarja 2008, iz katerih izhaja, da bodo registri strokovnih skupin vsebovali vse takšne skupine, vključno z informacijami o članih komitoloških odborov, posameznih strokovnjakih, skupnih subjektih in odborih za socialni dialog;
77. opozarja na zahtevo v odstavku 76 svoje resolucije o razrešnici za leto 2005, da v zavezujoč kodeks ravnanja komisarjev vključi temeljne etične standarde in vodilna načela, ki jih morajo komisarji spoštovati pri opravljanju svoje funkcije, predvsem pri imenovanju sodelavcev, zlasti v svojem kabinetu;
78. obžaluje odgovor, ki ga je Komisija podala v prilogi k svojemu zgoraj navedenemu poročilu o nadaljnjem ukrepanju na podlagi postopka razrešnice za leto 2005, saj ta pravila še ne obstajajo in poziva Komisijo, naj jih sprejme;
79. opozarja na pomen popolne preglednosti in obveščanja glede osebja v kabinetih članov Komisije, ki ni bilo zaposleno v skladu s Kadrovskimi predpisi;
SEKTORSKA VPRAŠANJA Prihodki
80. pozdravlja dejstvo, da so po mnenju Računskega sodišča vsi pomembni vidiki sistemov za carinski nadzor zadovoljivi, da so izkazi glede tradicionalnih lastnih sredstev zanesljivi in da so poslovni dogodki zakoniti in pravilni, čeprav so še vedno prisotne določene pomanjkljivosti;
81. pozdravlja dejstvo, da je Komisija sredstva iz naslova DDV in BND po oceni Računskega sodišča pravilno izračunala, zbrala in vknjižila na račune Skupnosti;
82. glede sredstev iz DDV z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija ohranila pogostost in kakovost svojih inšpekcijskih pregledov; vendar pa je zaskrbljen zaradi števila neporavnanih rezerv in zato Komisijo poziva, da si v sodelovanju z državami članicami še naprej prizadeva zagotoviti odpravo rezerv v razumnem časovnem okviru;
83. poziva Komisijo, da Parlamentu sporoči, kaj namerava storiti v primeru držav članic s stalnimi rezervami;
Skupna kmetijska politika
84. pozdravlja splošno izboljšanje na področju izdatkov za SKP in izjavo Računskega sodišča, da je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki je glavno orodje za kontroliranje pomoči na površino, premij za živali in sheme enotnega plačila na površino, učinkovit sistem za omejevanje tveganja za nepravilne odhodke, če se pravilno uporablja;
85. ceni prizadevanja Komisije za razširitev uporabe IAKS-a in pričakuje, da bo Komisija v skladu z načrti in odgovori, ki jih je predstavila Parlamentu, zagotovila, da bo odstotek odhodkov za kmetijstvo, ki ga pokriva IAKS, vsaj 89 % do konca leta 2010 in 91,3 % do konca leta 2013;
86. obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so napake še vedno pomembno vplivale na odhodke za SKP, in obžaluje dejstvo, da se kontrole in preverjanja v okviru IAKS-a še vedno ne izvršujejo učinkovito oziroma še niso popolnoma zanesljivi v nekaterih državah članicah, in zato poziva Komisijo, naj z državami članicami dvojno preveri, da se IAKS v celoti izvaja v vseh državah članicah EU-15 in da se pomanjkljivosti, ki so bile odkrite v državah članicah EU-10 odpravijo;
87. obžaluje, da je Računsko sodišče ponovno ugotovilo težave pri izvajanju IAKS-a v Grčiji; popolnoma podpira namen Komisije (kot je bil naveden v Odboru za proračunski nadzor), da strogo uveljavlja obstoječo zakonodajo glede začasne ustavitve plačil, če grška vlada v določenem roku ne odpravi trenutnih težav;
88. obžaluje dejstvo, da je pri kmetijsko-okoljskih ukrepih na področju razvoja podeželja stopnja napak običajno visoka, saj kmetje ne izpolnjujejo pogosto zapletenih pogojev za upravičenost; meni, da bi morala Komisija pri teh ukrepih ustrezno preučiti primernost pogojev za upravičenost in preučiti možnosti za njihovo poenostavitev;
89. ugotavlja, da je Komisija navedla morebitno potrebo po uporabi različne ravni dopustnega tveganja na kmetijskem in okoljskem področju, da se tako vzpostavi pravilno ravnovesje med izboljšanjem in zaščito okolja ter odhodki za kontrolo uporabljenih ukrepov; vendar vztraja pri zagotavljanju pravilnega izvajanja in zadostne kontrole nad porabo Skupnosti in poziva Komisijo, da izvede temeljito preiskavo in preuči možne stroške in koristi na področju kmetijsko-okoljskih ukrepov, kakor tudi povezavo z drugimi področji porabe, ter predstavi analizo Svetu, Parlamentu in Računskemu sodišču kot minimalno podlago za razpravo o potrebi po reformi, ki jo je nakazala Komisija;
90. ugotavlja, da odkar novi postopek potrditve obračunov skrbi za nepravilnosti, ki jih imajo države članice za nepopravljive, in zneski bremenijo Skupnost na podlagi informacij iz držav članic, mora Komisija sedaj izvesti podrobno spremljanje, da zagotovi, da dolgovi pravilno in ustrezno bremenijo proračun Skupnosti;
91. opozarja tudi, da stroške finančnih popravkov nosijo države članice, običajno davkoplačevalci, namesto da bi jih nosili upravičenci nepravilno izplačane pomoči;
92. v skladu z navedbami Računskega sodišča ugotavlja, da Komisija pri reviziji sheme enotnega plačila (prvič leta 2006) ni opredelila obsega in intenzivnosti dela za certifikacijske organe in so tako nekateri organi (na primer v Italiji) izvzeli iz svojega dela preverjanje pravic in to le omenili v svojih potrdilih, Komisija pa je to sprejela brez pripomb;
93. obžaluje, da Komisija stopnje nepravilnih plačil, ki jih financira SKP, ne pozna ali je še ni ocenila na način, ki bi bil po mnenju Računskega sodišča ustrezen; ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da popravkov za nepravilna plačila, za katera je najvišji ocenjeni znesek 100 milijonov EUR, ni bilo mogoče opraviti, ker so bila odkrita po izteku roka; poziva Komisijo, naj za revizije skladnosti nameni ustrezna sredstva, da izvede popravke za nepravilna plačila v časovnem roku;
94. meni, da bi morala Komisija vse pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče navedlo v letnem poročilu, odpraviti, da se ponudi višja stopnja zagotovila, ki ga je mogoče pridobiti iz dela certifikacijskih organov;
95. je seznanjen z zaključki iz točk 5.20 in 5.21 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2006 in zato poziva Komisijo, da izboljša preglede v Združenem kraljestvu, ki ni ravnalo v skladu z zakonodajo Skupnosti, ko je lastnikom zemljišč dodelilo pravice ter jim izplačalo shemo enotnih plačil (SEP) in pomoč za razvoj podeželja za zemljišča, ki so jih dali v najem in jih obdelujejo kmetje najemniki, ter tudi nekatere države članice (Avstrija, Irska in Združeno kraljestvo), ki niso pravilno uporabljale nekaterih ključnih elementov SEP in so konsolidacijo pravic razširile tako, da presega določbe Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(48);
96. je seznanjen z zelo jasno izjavo Komisije, tako v odgovorih Računskemu sodišču (točka 5.27 letnega poročila) kot pred Odborom za proračunski nadzor Parlamenta, da nihče ni upravičen do kmetijske pomoči, če ne opravlja kmetijske dejavnosti; pričakuje, da bo Komisija spremljala primere, ki jih je identificiralo Računsko sodišče, in bo zagotovila, da ne bodo opravljena plačila – v primeru, da so že bila opravljena, pa bodo izterjana – lastnikom zemljišč, ki ne opravljajo kmetijske dejavnosti;
97. v luči izjave Računskega sodišča, iz katere izhaja, da so med več kot 700 novimi upravičenci golf klubi, kriket klubi, prostočasni klubi/živalski vrtovi, jahalni klubi, železniške družbe in mestni sveti, poziva Komisijo, da pripravi splošni pregled in oceno razvoja na področju dodeljevanja kmetijske pomoči takšnim upravičencem, ki so upravičeni do sredstev v okviru veljavnih pravil;
98. opozarja države članice o obstoječi možnosti, da se v nacionalnem okviru vpliva in odloča o nadaljnjem omejevanju dejavnosti in upravičencev do sredstev; poziva Komisijo, da, kadar je to primerno v luči razvojev in v skladu z njeno oceno nameravane uporabe podpornih ukrepov, predstavi predlog za spremembo ali revizijo pravil;
Strukturni ukrepi, zaposlovanje in socialne zadeve
99. opominja, da je v letu 2006 financiranje Skupnosti za strukturne politike znašalo 32,4 milijarde EUR; poudarja, da je za leto 2007 brez upoštevanja sofinanciranja držav članic ta znesek narasel na 46,4 milijarde EUR;
100. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu navedlo, da na povračilo odhodkov za projekte strukturnih politik vplivajo pomembne napake, in da je delež povračil v primeru, na katerega je vplivala napaka, 44 % ter da vsaj 12 % skupnega zneska povračil za strukturne politike ne bi smelo biti povrnjenih;
101. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja pripombe Računskega sodišča, po katerih:
a)
so bila povračila pravilno izvršena le za 31 % projektov iz revizijskega vzorca Računskega sodišča, nanje pa niso vplivale napake v zvezi s skladnostjo;
b)
so kontrolni sistemi v državah članicah na splošno neuspešni ali zmerno uspešni;
c)
je imela le nekaj več kot polovica revizij Komisije, ki jih je preučilo Računsko sodišče, vse značilnosti uspešnega instrumenta nadzora:
obžaluje sklepe, po katerih je Računsko sodišče z razumno zanesljivostjo trdilo, da vsaj 12 % skupnega zneska, povrnjenega za projekte strukturnih politik, ne bi smelo biti povrnjenega;
102. meni, da je nesprejemljivo, da so glede na Evropskega računskega sodišča prvostopenjski nadzorni sistemi v državah članicah ponavadi neučinkoviti ali le deloma učinkoviti ter da številne nacionalne in regionalne oblasti ne posvečajo dovolj pozornosti upravljanju sredstev EU; ugotavlja, da v revizijskem vzorcu Računskega sodišča (19 prvostopenjskih nadzornih sistemov) ni bil učinkovit noben sistem, le 6 zmerno učinkovitih in 13 neučinkovitih, kar pomeni, da na področju strukturnih skladov v primerjavi z letom 2005 ni bilo nobenega napredka; je zelo zaskrbljen, ker Svet ni zmožen jasno priznati, da je odgovoren za te razmere, ki so predvsem posledica neprimernega nadzora držav članic;
103. zato poziva Komisijo, naj predhodno preverja, ali so v vseh državah članicah vzpostavljeni nadzorni in kontrolni sistemi za obdobje 2007 –2013 in jih redno spremlja;
104. obžaluje tudi dejstvo, da glede na Računsko sodišče Komisija ohranja le zmerno uspešen nadzor kontrolnih sistemov v državah članicah in ne preprečuje povračil precenjenih ali neupravičenih odhodkov;
105. obžaluje, da glede na Računsko sodišče zapletena ali nejasna merila za upravičenost ali zapletene pravne zahteve slabo vplivajo na zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij pri odhodkih strukturnih politik (kot je kmetijska politika in notranje politike);
106. meni, da je nesprejemljivo, da je glede na Komisijo(49) lahko pričakovan le manjši razvoj pri poenostavitvi veljavnih uredb za obdobje 2007 – 2013 za strukturne sklade in da bo nadaljnja poenostavitev predlagana šele za naslednji mandat;
107. poziva Komisijo, naj uresniči priporočilo Računskega sodišča (točka 6.45 letnega poročila) glede Kohezijskega sklada in naj čim prej predloži nadaljnje predloge za poenostavitev, med drugim tudi jasna in enostavna pravila, smernice in merila za upravičenost;
108. se popolnoma strinja z Računskim sodiščem in meni, da imajo organi držav članic zelo pomembno vlogo pri uspešnem izvajanju strukturnih skladov ter da mora Komisija okrepiti njihove revizije in si bolj prizadevati za nadzor organov upravljanja v državah članicah;
109. obžaluje, da ni pobud, s katerimi bi države članice uspešno nadzirale odhodke, saj lahko vse neupravičene odhodke, ki jih ugotovita Komisija ali Računsko sodišče, nadomestijo z upravičenimi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v prihodnosti države članice (ne da bi s tem izgubile financiranje) z drugimi odhodki lahko nadomestile le tiste nepravilnosti, ki jih bodo ugotovile same;
110. pozdravlja zgoraj omenjeni akcijski načrt Komisije za krepitev nadzorne vloge Komisije glede deljenega upravljanja strukturnih ukrepov s 37 ukrepi za zmanjšanje števila nepravilno izvršenih izplačil držav članic; pozdravlja tudi zavezo Komisije, ki jo je naznanila na predstavitvi v Odboru za proračunski nadzor 25. februarja 2008, da bo vsako četrtletje poročala Parlamentu o napredku tega akcijskega načrta; pričakuje, da bo Komisija izboljšala shemo poročanja v sodelovanju z Računskim sodiščem; poziva Komisijo, ob upoštevanju njene odgovornosti iz pogodb glede izvrševanja proračuna in spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme naslednje ukrepe glede skupnega upravljanja strukturnih skladov:
a)
uradno naj se zaveže k celovitemu izvajanju akcijskega načrta in še posebej, da bo:
–
vsako četrtletje obveščala o napredku, ki bo merjen kvantitativno in ne kvalitativno, kjer bo to mogoče, in sicer v obliki, ki jo sprejema Računsko sodišče, zlasti s predložitvijo poročil o napredku do 31. oktobra 2008 in do 31. januarja 2009;
–
vsako četrtletje predložila popolna in natančna poročila o njenih popravkih in izterjavah, zlasti s predložitvijo poročil o napredku do 31. oktobra 2008 in 31. januarja 2009;
–
od držav članic pridobila informacije o popravkih, ki so jih izvedle z umikom projektov ali izterjavo napak, zlasti s predložitvijo poročil o napredku do 31. oktobra 2008 in 31. januarja 2009 o njenem preverjanjuglede popolnosti in natančnosti teh popravkov;
b)
sprejme naj dodatne ukrepe za preprečevanje napak v prihodnosti, zlasti z izboljšanjem prvostopenjskih pregledov;
111. poziva Komisijo, naj predloži pregled s končnim datumom za izvajanje tega akcijskega načrta, vključno s skupno shemo količinskih kazalcev in vmesnih rokov za njegovo izvajanje;
112. meni, da se mora Komisija osredotočiti na zanesljivost nacionalnih sistemov spremljanja in poročanja, usmerjanje držav članic in usklajevanje revizijskih standardov ter vedno uporabljati razčlenitev po državah članicah;
113. pričakuje, da bo Komisija sprožila postopek za ugotavljanje kršitev zoper tiste države članice, ki niso izpolnile svojih dolžnosti iz uredb o strukturnih skladih, Finančne uredbe in njenih izvedbenih pravil ter Medinstitucionalnega sporazuma, zlasti zoper tiste, ki ne posredujejo poročil o izterjatvah in finančnih popravkih ali letnih povzetkov v skladu s smernicami in zoper tiste, ki posredujejo neprimerne letne povzetke;
114. poudarja pomen smernic Komisije za uspešno izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma; meni, da bi morale te smernice kot prvi ukrep vsaj zahtevati, kar je že navedeno v sektorski uredbi za kmetijstvo (na primer izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše vodja organa upravljanja skupaj s poročilom o certifikaciji);
115. vztraja, da mora Komisija sprožiti postopke za začasno opustitev zoper države članice, ki imajo neustrezne prvostopenjske sisteme kontrole, pospešiti sistem sankcij in Parlamentu predložiti konkreten načrt o časovnem razporedu in sankcijah, ki bodo uporabljeni po ugotovitvi nepravilnosti;
116. vztraja pri revizijskih poročilih o popravkih in izterjavah Komisije (umiki, izterjave držav članic, izterjave Komisije, neto popravki, prekinitev plačil) za vsa neupravičeno izvedena plačila v povezavi z vsemi sredstvi z natančnimi opredelitvami vseh različnih kategorij finančnih popravkov in nadalje vztraja, da ima Računsko sodišče popoln dostop do ustreznih dokazov; pričakuje, da bo Komisija vzpostavila jasno povezavo med izterjavo in letom, v katerem je prišlo do nepravilnosti, in da bo te sheme poročanja oblikovala v sodelovanju z Računskim sodiščem;
117. je seznanjen z izjavo Komisije, da zaradi učinkovitosti naknadnih kontrol ne bo izgubljen noben neupravičeno izplačan znesek v letu 2006; pričakuje, da bo Parlamentu predložila objektivne, jasne in popolne informacije glede njene sposobnosti izterjatve neupravičeno izplačanih zneskov in tudi s tem povezane dokaze;
118. spominja na ukrep 11N(50), ki je imel rok izvajanja določen za 31. december 2007, in poziva Komisijo, da ga izvede čim prej;
119. je zaskrbljen zaradi izjave Komisije iz njenega zgoraj omenjenega poročila o napredku za leto 2008, da bodo v centralnem finančnem in računovodskem sistemu navedene le izterjatve, ki so bile sprožene v letu 2008; zato poziva Komisijo, naj v centralni finančni in računovodski sistem vključi informacije o nadzornem organu in vrsti napak ter naj za nazaj kodira vse izterjatve za obdobji 1994 – 1999 in 2000 – 2006;
120. zato poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost in uspešnost večletnega sistema izterjatev in o tem poroča v računovodskih izkazih za leto 2008 ali 2009;
121. pričakuje, da bo Komisija Parlamentu predložila oceno o kakovosti vseh letnih povzetkov, ki jih je prejela za kmetijsko, strukturno in ribiško politiko; ta ocena mora vsebovati razčlenitev po državah članicah in po političnih področjih, pa tudi mnenje o splošnem zagotovilu in analizi, ki izhaja iz povzetkov;
122. je zaskrbljen nad raznolikostjo informacij v zvezi s finančnimi popravki in izterjavami, ki jih je podala sama Komisija, in upa, da informacije v zvezi z razrešnicami vsebujejo iste opredelitve finančnih popravkov kot zgoraj navedena četrtletna poročila;
123. poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda sporoči rezultate "pogodb o zaupanju", odgovori na osnovno vprašanje, ali imajo te pogodbe dodano vrednost;
124. pričakuje, da bo Komisija letno obveščala, ali države članice izpolnjujejo ali ne upoštevajo obveznosti iz Uredbe o strukturnih skladov in Medinstitucionalnega sporazuma; pozdravlja, da je Komisija pridobila nacionalne povzetke sektorskih revizij, ki jih zahtevata revidirani Medinstitucionalni sporazum in revidirana Finančna uredba; obžaluje pa dejstvo, da vse države članice niso izpolnile te zahteve; poziva Komisijo, naj prične postopke za ugotavljanje kršitev proti tistim državam članicam, ki niso predložile nacionalnih povzetkov sektorskih revizij;
125. za razrešnico za proračunsko leto 2007 poziva Komisijo, naj predloži zneske na podlagi izvršenih izplačil in na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki bodo jasno pokazali, ali so podatki letni ali večletni, kar je jasna razlaga narave finančnih popravkov (pavšalni popravki v primeru pomanjkljivosti sistema), izterjave na ravni končnega upravičenca in izboljšanje sistema ABAC, ter pričakuje, da bodo posredovane informacije za razrešnico zadevale enake opredelitve finančnih popravkov kot v drugih poročilih o finančnih popravkih, objavljenih v tistem letu;
126. poziva Komisijo, naj po zaključku zadnjih projektov iz proračuna za leto 2006 poroča o skupnem seštevku povrnjenih zneskov ter po potrebi tudi o izgubah in razlogih zanje;
127. zaskrbljeno ugotavlja, da se je v nekaterih državah članicah EU-15 občutno zmanjšal obseg plačil, kar je povzročilo izrazito povečanje neporavnanih obveznosti;
128. opominja Komisijo, da ima kakovost revizijskih sistemov znaten vpliv na ocenjevanje projektov, tako da bodo stroga pravila za kakovost postopkov finančnega nadzora v prihodnje zelo pomembna;
129. je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da so tako kot leta 2005 neporavnane proračunske obveznosti stalno rasle in bo to skupaj z zamenjavo pravila n+2 s pravilom n+3 v nekaterih državah članicah v obdobju 2007 – 2013 povzročilo poslabšanje trenutnih razmer, tako da bodo sredstva do končnih uporabnikov prispela kasneje, proračunsko načelo enoletnosti in zastavljeni roki programov pa čedalje redkeje spoštovani;
130. podpira mnenje Računskega sodišča, da je treba povečati pravočasno učinkovitost nadzornih sistemov v državah članicah, da se omogoči preprečevanje napak v začetnih fazah projektov, in meni, da je treba nacionalnim uradnikom, ki sodelujejo pri oceni in analizi projektov, zagotoviti celovito usposabljanje, da se zagotovi, da ravnajo s potrebno hitrostjo pri uporabi strukturnih skladov;
131. ugotavlja, da Komisija državam članicam priporoča, naj od sedaj naprej uporabljajo poenostavitve iz novih pravil, ki veljajo za strukturne sklade za obdobje 2007 do 2013(51), na primer z uporabo pavšalnih zneskov za posredne stroške v okviru Evropskega socialnega sklada, ki pa morajo biti čim nižji in oblikovani čim bolj smiselno, ter meni, da je to izrednega pomena;
132. meni, da je bistveno, da se trendi strukturne politike ocenjujejo glede na pomembne kazalnike in cilje, kar bi omogočilo njihovo primerjavo in kratkoročno združevanje, kolikor je to mogoče, da bi se tako preprečile drugače neizbežne površne in približne ocene, ki so predložene prepozno in s tem onemogočajo popravke;
Notranja politika
133. z zaskrbljenostjo opaža, da je na splošno za notranjo politiko Računsko sodišče ponovno odkrilo dve pomembni pomanjkljivosti, na eni strani pomembno stopnjo napak pri plačilih upravičencem in na drugi strani dejstvo, da nadzorni in kontrolni sistemi Komisije ne zmanjšujejo dovolj pripadajočega tveganja, da se povrnejo previsoko prijavljeni stroški (Letno poročilo, zaključki, točka 7.30);
134. tako kot v prejšnjih letih tudi opaža, da je Računsko sodišče opozorilo na ponovne zamude Komisije pri izplačilih upravičencem;
135. globoko obžaluje kritično oceno Računskega sodišča na tem področju, ki sodi v okvir neposrednega finančnega poslovodenja Komisije, in slednjo poziva, naj stori vse, kar je v njeni moči za sprejetje potrebnih ukrepov, da se v prihodnjem letu izogne enakemu številu pomanjkljivosti;
136. meni, da je poenostavitev pravil za izračunavanje utemeljenih stroškov potreben korak za izboljšanje razmer, in poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za vzpostavitev pravil, ki jih bodo upravičenci z lahkoto uporabljali;
137. poudarja, da mora Komisija spoštovati določbe Finančne uredbe glede rokov za odhodke, in poziva Komisijo, da sprejme resne ukrepe, da se izogne običajnim neprestanim zamudam pri plačilih;
138. pozdravlja možnost prijavljanja posrednih stroškov za namene subvencij na pavšalni osnovi, kot je predvideno v Uredbi (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu(52);
139. poziva države članice, naj s pomočjo Komisije izboljšajo svoje sisteme nadzora in kontrole nad stroški, ki jih uveljavljajo prejemniki pomoči;
140. podpira stališče Računskega sodišča, da je treba finančno upravljanje notranje politike izboljšati in si prizadevati za poenostavitev pravil, ki se uporabljajo za programe, in sicer z uporabo pavšalnega financiranja in prehodom na sistem financiranja, ki temelji na rezultatih;
141. poudarja, da je bilo leto 2006 evropsko leto mobilnosti delavcev, ki je, ne glede na skromen proračun, omogočilo odkrivanje nekaterih ovir v okviru prostega pretoka, vendar še ni vodilo k dejanskim spremembam;
142. pozdravlja naložbe v novi portal EURES, ki je začel delovati leta 2006, ki je že pokazal svojo dodano vrednost k dejanski mobilnosti in prostemu pretoku na evropskem trgu dela; kljub tem naložbam ugotavlja, da obstajajo številne jezikovne ovire, zaradi česar bi bilo primerno uporabiti jezikovni pristop, podoben tistemu, ki je uporabljen za študente v okviru evropskih programov za mobilnost;
Promet in turizem
143. ugotavlja, da je bilo v končno sprejetem in med letom spremenjenem proračunu za leto 2006 skupaj 963,8 milijona EUR namenjenih za odobritve za prevzem obveznosti na področju prometne politike in 891,4 milijona EUR za odobritve plačil; nadalje ugotavlja, da je od tega:
-
bilo na razpolago 699,8 milijonov EUR za odobritve za prevzem obveznosti in 684,0 milijonov EUR za odobritve plačil za vseevropska prometna omrežja (TEN-T),
-
bilo na razpolago 18,1 milijona EUR za obveznosti in 19,1 milijona EUR za plačila za prometno varnost,
-
bilo na razpolago 36 milijonov EUR za obveznosti in 11,7 milijona EUR za plačila za program Marco Polo,
–
bilo na razpolago 5,5 milijona EUR za obveznosti in plačila za pilotni projekt o varnosti cestnega tovornega prometa, odobritve plačil pa so bile zmanjšane na 0,15 milijona EUR s splošno prerazporeditvijo;
144. pozdravlja, da se stopnje uporabe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil za projekte TEN-T, ki dosegajo skoraj 100 %, stalno povečujejo in poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo iz državnih proračunov na voljo ustrezna finančna sredstva, ki bodo usklajena z obveznostmi Skupnosti;
145. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so stopnje uporabe odobritev za prevzem obveznosti za varnost prometa nizke (34 %) in da je bil na tem področju večji del vsote, ki je bil prvotno na voljo leta 2006, prerazporejen v leto 2007; opaža tudi nizko stopnjo uporabe odobritev plačil za program Marco Polo (44,8 %), zlasti pa je zaskrbljen zaradi zelo nizkih stopenj uporabe odobritev plačil za pilotni projekt o varnosti v cestnem sektorju projektov TEN-T (29,6 %), delno zaradi poznega podpisa pogodb, kar je povzročilo kasnejši začetek izvajanja pilotnega projekta; zato poziva Komisijo, naj v prihodnosti čim prej objavi javne razpise in razpise za oddajo predlogov, da se bodo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil lahko v celoti izkoristile;
146. poziva Komisijo in proračunski organ, naj zagotovita, da bodo po sprejetju proračuna za pilotne projekte pravilno uravnotežene vsote za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil; to ravnotežje naj odraža dejstvo, da je obdobje, po katerem projekt doseže fazo plačil, ponavadi daljše od enega proračunskega leta;
147. z zadovoljstvom ugotavlja, da je analiza Računskega sodišča o izvajanju standardov notranje kontrole o pravilnosti in zakonitosti finančnih transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, pokazala, da so tiste, ki jih je opravil generalni direktorat za energetiko in promet, v skladu z zahtevami glede ocenjevanja in obvladovanja tveganj, obveščanja uprave, poročanja o nepravilnostih in nadzora; kljub temu poziva generalni direktorat za energetiko in promet, naj uporabi analizo vrst in stopenj napak za oblikovanje strategije za nadzor tveganja v predhodni reviziji stroškovnih izkazov, ki jih prejme od upravičencev;
Notranji trg in varstvo potrošnikov
148. pozdravlja, da v letnem poročilu Računskega sodišča ni kritik glede politike notranjega trga, carinske politike in politike zaščite potrošnikov;
149. meni, da se mora 85 % stopnja uporabe proračunske vrstice 12 02 01 na področju politike notranjega trga izboljšati, če upoštevamo izjavo Komisije, v kateri je navedeno, da to predstavlja povečanje za 1,05 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, ki ga je dodal proračunski organ med proračunskim postopkom in ki ni bil predviden pri proračunskem načrtovanju; vendar priznava, da so prizadevanja za izboljšanje proračunskega načrtovanja leta 2007 pokazala skoraj 100 % stopnjo uporabe;
150. meni, da je 48 % stopnja uporabe proračunske vrstice 14 02 01 na področju carinske politike zelo nizka, kar je glede na Komisijo posledica spremembe v politiki glede razpisnega postopka, to pa pomeni postopno zamenjavo ločenih pogodb z dolgoročnimi okvirnimi pogodbami; zato ceni, da se je stopnja uporabe v letu 2007 povečala na 83 %, kar že kaže pozitivne rezultate te spremembe politike, a je kljub temu potrebno nadalje izboljšanje;
151. pozdravlja 96 % stopnjo uporabe proračunske vrstice 17 02 01 na področju politike zaščite potrošnikov.
Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
152. pozdravlja dejstvo, da je bil pri ravni izvrševanja plačil iz proračuna na področju svobode, varnosti in pravosodja dosežen napredek (86,3 % v primerjavi z 79,8 % v letu 2005); poziva generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost, naj si še naprej prizadeva v tej smeri, obenem pa obžaluje relativno nizko raven izvrševanja obveznosti (94,5 % v primerjavi z 97,7 % v letu 2005); poziva generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost, naj v letu 2007 poskusi čim bolj povečati ravni izvrševanja obveznosti in plačil kljub zamudam pri zakonodajnih postopkih za ustanavljanje skladov;
153. je seznanjen s pripombami Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 3/2007 o vodenju Evropskega sklada za begunce (2000–2004); poziva Komisijo, naj upošteva te pripombe, zlasti glede izvajanja Evropskega sklada za begunce (ESB III) in drugih skladov, vzpostavljenih leta 2007;
Pravice žensk in enakost spolov
154. opozarja Komisijo, da je v skladu s členom 3(2) Pogodbe ES spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami temeljni cilj Skupnosti, ki ga je treba upoštevati pri vseh dejavnostih Skupnosti; nadalje poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da se enakost spolov upošteva pri izvrševanju proračuna, ter da je treba vsak ukrep oceniti glede na razlike, ki ga ima njegov vpliv na ženske in moške;
155. z obžalovanjem ugotavlja, da praksa priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola še ni bila izvajana; zato ponavlja svojo zahtevo, da se upošteva vidik spola pri načrtovanju proračuna in financiranju programov Skupnosti;
156. je seznanjen s stalno nizko stopnjo uporabe plačil za program Daphne in poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje teh razmer in za preprečevanje razveljavitve odhodkov;
157. meni, da je treba večjo pozornost nameniti spodbujanju udeležbe žensk v družbi znanja in na trgu dela, ter posledično visoko-kakovostnemu usposabljanju in zaposlovanju žensk na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije;
Raziskave in razvoj
158. pozdravlja hitre in jasne ukrepe, ki jih je storila raziskovalna skupnost po razrešnici za proračunsko leto 2005, da bi odpravila pomanjkljivosti; zaveda se, da bodo rezultati najprej vidni v letu n+2;
159. pozdravlja napredek glede kontrolne strategije Komisije in povečano število naknadnih finančnih revizij, ki so bile leta 2006 izvedene v okviru šestega okvirnega programa;
160. vendar pa ugotavlja, da je Računsko sodišče v preteklih letih ugotovilo bistvene napake na tem področju politike, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje s svojim delom, da se naslednje leto doseže dejansko zmanjšanje stopnje napak;
Okolje, javno zdravje in varnost hrane
161. meni, da so splošne stopnje izvrševanja proračunskih postavk za okolje, javno zdravje in varno hrano zadovoljive;
162. poudarja, da je predvsem izvajanje programa LIFE III (kar predstavlja 58 % operativnega proračuna za politično področje okolje) doseglo stopnjo izvrševanja nad 98,7 % v odobritvah za prevzem obveznosti;
163. vendar poudarja, da je težavna uporaba nekaterih odobritev za prevzem obveznosti, kot so nekateri programi ukrepanja Skupnosti na področju civilne zaščite in onesnaženosti morja, predvsem zaradi slabih predloženih predlogov in ponudb ter zaradi nekaterih omejitev iz pravne podlage, kot je omejeni najvišji finančni prispevek Skupnosti;
164. poudarja splošno stopnjo izvrševanja 85,76 % odobritev plačil na področju okolja, kar pomeni precejšno povečanje v primerjavi z letom 2005 (78,39 %);
165. ugotavlja, da so stopnje plačil za okolje, zdravje in varno hrano sorazmerno nizke, predvsem zaradi težav pri načrtovanju potreb po odobritvah plačil in tudi ker veliko sredstev ni diferenciranih, kar pomeni, da je precejšen delež teh izplačan eno leto po izvedbi obveznosti; priznava, da je Komisija delno odvisna od hitrega izdajanja računov za upravičence in izvajalce, zneski končnih plačil za projekte pa so pogosto nižji od pričakovanih;
166. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva izboljšati svoje upravne postopke, ki vplivajo na izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti in odobrenih plačil;
Kultura in izobraževanje
167. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je revizija pogodb na področju izobraževanja in kulture pokazala 12,3 % popravkov neupravičenih stroškov v korist Komisije, kar pušča odprto vprašanje upravičenosti nadomestil pri projektih, ki niso bili revidirani;
168. čeprav je bil na področju kulture in izobraževanja od leta 2005 dosežen napredek z zadnjimi serijami revizij, ki so prispevale dodatne informacije, ugotavlja, da se dejansko instrument za revizijo in nadzor nacionalnih agencij ni spremenil, generalni direktorat za izobraževanje in kulturo (GD EAC) pa mora priznati številne pomanjkljivosti;
169. obžaluje dejstvo, da je Evropsko računsko sodišče ugotovilo zamude Komisije pri izplačilih upravičencem in da GD EAC o teh zapoznelih plačilih nima zanesljivih informacij;
170. z zaskrbljenostjo in v skladu z letnim poročilom Računskega sodišča ugotavlja, da Komisija ni izpolnila zahteve iz Finančne uredbe o izvedbi pregledov upravljavskih in kontrolnih sistemov nacionalnih agencij, preden se jim zaupa izvajanje ukrepov Skupnosti (priloga, točka 7.1);
171. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so povprečni upravni stroški za program e-učenja na uspešno prijavo znašali 22 000 EUR, medtem ko je povprečna vsota za štipendijo znašala le 4 931 EUR; poziva Komisijo, naj pojasni veliko razliko med tema zneskoma in naj sprejme ustrezne ukrepe za njeno zmanjšanje;
172. v skladu z letnim poročilom o dejavnostih za leto 2006 GD EAC ugotavlja, da Komisija izvaja številne akcijske načrte (najmanj šest), da bi odpravila pomanjkljivosti na področju upravljanja, vendar obžaluje, da trenutne razmere glede akcijskih načrtov niso jasne; obžaluje dejstvo, da med predstavitvijo za pripravo te razrešnice niso bili dani konkretni odgovori;
173. poziva Komisijo, da Odboru za proračunski nadzor Parlamenta predloži celovit in najnovejši seznam nacionalnih agencij ter stanje analize izjav o zanesljivosti, ki so jih predstavile agencije, ter poziva Komisijo, naj izboljša obseg, kakovost in spremljanje revizije sistemov nacionalnih agencij na področju izobraževanja in kulture;
174. opozarja na ponovno priporočilo Računskega sodišča, da je treba nadaljevati s prizadevanji za poenostavitev pravil, ki veljajo za te programe, širše uporabljati pavšalno financiranje, kjer je to mogoče, ter preiti na sistem financiranja, ki temelji na rezultatih; zato poziva k večji poenostavitvi in k širši uporabi pavšalnih rešitev;
175. pozdravlja priporočilo Računskega sodišča, naj Komisija v skladu s Finančno uredbo poveča uporabo pavšalnega zneska in pavšalnega financiranja, da bo olajšano dodeljevanje nepovratnih sredstev;
176. ugotavlja, da nacionalne agencije upravljajo približno 70 % proračuna na področju izobraževanja in kulture; je zaskrbljen, da so bile leta 2006 v nekaterih primerih pri upravljanju sredstev opažene resne in sistematične pomanjkljivosti; istočasno priznava, da Komisija sprejema ukrepe za okrepitev nadzornega okvira; od Komisije pričakuje, da bo poročala o rezultatih ukrepov, ki bodo sprejeti pred postopkom razrešnic za proračunsko leto 2007;
177. meni, da se morajo države članice bolje zavedati svojih odgovornosti glede delovanja nacionalnih agencij; upa, da bodo z novimi izjavami o zanesljivosti nacionalnih organov izboljšani postopki držav članic za nadzor in revizijo nacionalnih agencij;
178. poziva Komisijo, naj objavi stroge smernice o preglednosti izvajanja večletnih programov in njihovih postopkov izbire; od nje pričakuje, da bo skupaj z izvajalskimi in nacionalnimi agencijami nadalje izboljšala izmenjavo informacij s prosilci in upravičenci;
179. je zaskrbljen, ker ni zadosti razpoložljivih podatkov o nekaterih vidikih izvajanja večletnih programov; od Komisije predvsem zahteva popolne informacije o obsegu zamujenih plačil upravičencem; podpira novo preiskavo na lastno pobudo varuha človekovih pravic na tem področju; ugotavlja, de je bilo v letu 2007 zamujenih 23 % plačil; ugotavlja, da Komisija trenutno pregleduje svojo opredelitev poznih plačil, in pričakuje več informacij v zvezi s tem;
180. opaža, da je Komisija okrepila svoja prizadevanja, da bi s svojimi komunikacijskimi orodji znala bolje prisluhniti skrbem državljanov; spodbuja generalni direktorat za informiranje, naj bolje izkoristi poenostavljene mehanizme financiranja pri svojih ukrepih, namenjenim civilni družbi, v skladu s smernicami, ki jih je generalni direktorat za izobraževanje in kulturo predvidel v programu Evropa za državljane;
Zunanji ukrepi
181. poziva Komisijo, naj predloži svojo opredelitev nevladne organizacije, ne le v pravnem pomenu, ampak tudi glede zagotavljanja nevladnega financiranja teh organizacij;
182. opominja, da je bilo za zunanje ukrepe leta 2006 porabljenih 5,867 milijarde EUR, plačila pa so znašala 5,186 milijarde EUR; je seznanjen z naslednjimi ugotovitvami iz letnega poročila Računskega sodišča:
-
visoka stopnja napak v vzorcu, preizkušenem na ravni organizacij, ki izvajajo projekte,
-
pomanjkljivosti v sistemih, zasnovanih za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti na ravni organizacij, ki izvajajo projekte,
-
kot najbolj problematična področja so znova izpostavljeni postopki za sklepanje pogodb, upravičenost odhodkov na ravni projektov in nezadostna dokumentacija;
183. obžaluje, da je Računsko sodišče v zvezi z letnim poročilom o dejavnostih za GD AIDCO poudarilo, da se na področju zunanjih ukrepov v letnem poročilu o dejavnostih in izjavi Urada za sodelovanje EuropeAid premalo odražajo s strani Računskega sodišča ugotovljene pomembne stopnje napak in pomanjkljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov, zasnovanih za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti transakcij na ravni organizacij, ki izvajajo projekte (točka 2.17 in tabela 2.1 letnega poročila);
184. z obžalovanjem ugotavlja tudi, da analize letnih načrtov upravljanja generalnih direktoratov ne vključujejo zunanjih revizorjev, niti posebnih tveganj, povezanih z različnimi vrstami izvajalskih agencij (nevladne organizacije, mednarodne organizacije, vladne ustanove) ali metod financiranja (donacija, proračunska podpora, skrbniški sklad) (točka 8.28 letnega poročila);
185. zaskrbljeno ugotavlja, da so bile zgoraj navedene ugotovitve Računskega sodišča enake že v letnem poročilu za leto 2005, namreč neskladnost podatkov iz zunanjih revizij, posredovanih na sedež, pomanjkanje sistematične centralizacije teh podatkov, ki bi omogočala sprejemanje odločitev, in neučinkovito spremljanje; zato poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa;
186. obžaluje, da sodeč po letnem poročilu Računskega sodišča "Oddelek za notranjo revizijo (IAC) trenutno ne zagotavlja letne splošne ocene stanja notranje kontrole v uradu EuropeAid in GD ECHO ... Čeprav sta bili v oddelku za notranjo revizijo v letu 2006 ustanovljeni dve dodatni delovni mesti, je malo verjetno, da bo s sedanjim številom zaposlenih v predlaganem triletnem ciklu možno zagotoviti pokritost z revizijami, opredeljeno v oceni revizijskih potreb za EuropeAid" (točka 8.30 letnega poročila);
187. poziva Komisijo, naj poda letno splošno oceno stanja notranje kontrole v GD AIDCO in oceni, ali so v oddelku za notranjo revizijo potrebna dodatna delovna mesta;
188. je seznanjen o razmerah v zvezi z dejavnostmi naknadnega kontroliranja Komisije (točki 8.23 in 8.33 letnega poročila), ki jih kritizira Računsko sodišče, in poziva Komisijo, naj redno obvešča Odbor za proračunski nadzor o ukrepih, s katerimi namerava izboljšati razmere;
189. poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje oceno tveganj GD AIDCO, pri tem pa se naj navezuje na ugotovitve revizorjev na ravni projekta ter razlikuje med različnimi vrstami izvajalskih agencij in metodami financiranja;
190. poziva GD AIDCO, naj izboljša revizijska pooblastila za notranje revizije, tako da bodo vključevala vsa znana področja tveganja, vključno s preverjanjem skladnosti z zahtevami Komisije za postopke sklepanja pogodb in upravičenost odhodkov;
191. poudarja, da so v obdobju med 2000 do 2006 prispevki EU za Združene narode narasli za 700 % (z 200 milijonov EUR v letu 2000 na 1,4 milijarde EUR v letu 2007); ne razume, zakaj nihče ne spremlja sredstev, ki jih Komisija prenese v mednarodne skrbniške sklade;
192. v zvezi s tem izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem informacij, na podlagi katerih bi lahko organ, pristojen za podeljevanje razrešnic, podelil razrešnico glede izvrševanja sredstev iz postavke zunanjih ukrepov;
193. vztraja, da je treba obvezno razviti usklajen informacijski sistem, ki bi organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnic, pa tudi splošni javnosti nudil pregledno bazo podatkov z nazornim pregledom projektov po vsem svetu, ki se financirajo s sredstvi EU, ter končnimi prejemniki teh sredstev; je mnenja, da bi naj se po možnosti omogočilo bazi podatkov CRIS (skupni informacijski sistem Relex), da bo posredovala tovrstne informacije;
194. opozarja, da bi morala Komisija v skladu s Finančno uredbo od maja 2007 imeti možnost, da nemudoma ugotovi, kdo so končni prejemniki in izvršitelji vseh projektov, financiranih ali sofinanciranih s sredstvi EU;
195. meni, da bi bilo treba, ko gre za mednarodne skrbniške sklade (kjer je EU največji donator), okrepiti prepoznavnost, politično vodstvo in možnost nadzora Komisije, ne da bi se pri tem zmanjšala učinkovitost ukrepov na tem področju;
196. poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži načrt za še večji nadzor EU nad zunanjimi ukrepi;
197. izraža zaskrbljenost nad tem, da je v dveh primerih, kjer je Parlament zahteval seznam projektov, ki se financirajo s sredstvi EU, Komisija šele po dveh mesecih in pol posredovala seznam projektov, ki se financirajo iz programa CARDS (pomoč Skupnosti za obnovo, razvoj in stabilizacijo), in po 13 mesecih osnovne informacije o projektih v Iraku, ki se sofinancirajo s sredstvi EU; zahteva, da se nemudoma odpravijo takšne pomanjkljivosti za vsa sredstva, upravljana pod postavko zunanjih ukrepov;
198. poziva Komisijo, naj z vso resnostjo preuči pomanjkljivosti glede sklepanja pogodb in upravičenosti odhodkov, hkrati pa globoko obžaluje kritično oceno Računskega sodišča na tem področju, ki sodi v okvir neposrednega finančnega poslovodenja Komisije;
199. soglaša z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija informacije o vseh revizijah projektov vnesti v skupni informacijski sistem Relex (CRIS) in jih bolje povezati z informacijami o vodenju projektov; prav tako poziva sedež EuropeAida pri Komisiji, naj pregleda finančne informacije, ki so jih posredovale delegacije, da bi se zagotovila celovitost in skladnost informacij;
200. poziva Komisijo, naj poveča preglednost in izboljša dostop do dokumentacije o projektih, ki jih upravljajo agencije Združenih narodov, ter nadaljuje z razvojem jasnih smernic in postopkov v sklopu okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA), ki določa okvir za upravljanje finančnih prispevkov, ki jih Komisija namenja Združenim narodom;
201. poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o nadzoru, ki se izvaja v okviru okvirnega finančnega in upravnega sporazuma (FAFA);
202. pozitivno ocenjuje rezultate revizije izvajanja instrumentov Phare in strukturnih politik v predpristopnem obdobju v Bolgariji in Romuniji ter programov pomoči za Turčijo, pri kateri je bila ugotovljena zanemarljiva raven napak; je seznanjen z napakami in pomanjkljivostmi pri izvajanju instrumenta SAPARD v Bolgariji in Romuniji; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z oblastmi obeh držav, da zagotovi spoštovanje vseh zahtev za javne razpise in dobro finančno poslovodenje ter ustrezne pravilne, redne in upravičene zahtevke za pomoč Skupnosti;
203. je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da je nacionalni nadzorni sistem, ki je povezan z decentraliziranim izvajalskim sistemom Bolgarije, Romunije in Turčije, še vedno šibak;
204. ponovno poudarja svojo zaskrbljenost zaradi zamud pri akreditaciji razširjenega decentraliziranega izvajalskega sistema (EDIS) v Bolgariji ter poziva Komisijo in bolgarske oblasti, naj poglobijo sodelovanje in prizadevanja za zagotovitev ustreznih upravljalnih in kontrolnih struktur pa tudi upravnih zmogljivosti, ki bi omogočile učinkovito delovanje sistema EDIS;
205. podpira priporočila Računskega sodišča, naj Komisija podrobno spremlja uspešno delovanje nacionalnih nadzornih in kontrolnih sistemov, zlasti pripravo in upravljanje javnih razpisov v Turčiji, javnih naročil v okviru sistema EDIS v Bolgariji in Romuniji ter pravočasno izvajanje nacionalnega sofinanciranja; poudarja potrebo po krepitvi upravnih zmogljivosti tistih držav članic, ki so nedavno pristopile, in tistih držav, ki so v postopku pristopa;
206. izraža zadovoljstvo glede ocene Računskega sodišča, da je Komisija po posebnem poročilu Računskega sodišča o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju iz leta 2003 sprejela več popravnih ukrepov; poziva Komisijo, naj močneje spodbuja vlade držav upravičenk k uporabi rezultatov zaključenih projektov v okviru njihovih reformnih prizadevanj; podpira priporočilo Računskega sodišča, naj Komisija zmanjša stopnjo podrobnosti v pogodbah o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju, da omogoči večjo prilagodljivost za projektno upravljanje;
207. je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča o zakonitosti in pravilnosti transakcij na področju zunanjih ukrepov in povezanih nadzornih in kontrolnih sistemov; poziva Komisijo, naj izvede vse potrebne sistemske izboljšave, da zagotovi odpravo nepravilnosti, ugotovljenih na ravni organizacije izvajanja projektov v tretjih državah;
208. poziva Komisijo, naj predloži poročilo o tem, kaj natančno je bilo opravljeno za olajšanje razmer iraških beguncev in razseljenih oseb;
209. poudarja svoj interes glede pomoči, namenjene Afganistanu, in poziva Komisijo, naj predloži poročilo o stanju izvrševanja skladov EU v Afganistanu in naj izrazi svoje mnenje o izgonu vršilca dolžnosti predstavnika EU iz te države z obrazložitvijo, da je bil v stiku z afganistanskimi talibani;
210. pričakuje, da bodo predložena letna poročila o pogodbah za izvrševanje proračuna, letni seznami projektov in njihove lokacije ter seznami končnih upravičencev; meni, da mora imeti poročevalec za razrešnice dostop do informacij, ki so zaradi varnostnih razlogov zaupne; pozdravlja zavezo Komisije o ponovnem pogajanju z Združenimi narodi o ustreznih sporazumih o skrbniških skladih, da doseže skupne smernice o poročanju in razkritju končnih upravičencev; pozdravlja tudi zavezo Komisije o organizaciji letnih zasedanj med Parlamentom in višjimi uradniki Združenih narodov, odgovornimi za upravljanje večdonatorskih skrbniških skladov, ter meni, da bi to zagotovilo okvir Združenim narodom za zagotavljanje dodatnih informacij o skladih EU;
Humanitarna pomoč in razvoj
211. obžaluje, da je ocena, ki jo je o notranjih revizijah v GD ECHO podalo Računsko sodišče, le "delno zadovoljiva" (priloga 8.2 letnega poročila);
212. v celoti podpira zaključke Računskega sodišča glede GD ECHO v letnim poročilu, in sicer: "GD ECHO mora razjasniti pravila o upravičenosti odhodkov, da prepreči dvoumne opredelitve in ravnotežje med revizijami, opravljenimi na sedežu GD ECHO in revizijami izvajalskih partnerjev na terenu, da se pridobi boljši pregled nad resničnostjo odhodkov za projekte" (točki 8.11 in 8.18 letnega poročila);
213. obžaluje ugotovitev v točki 2.1 letnega poročila o dejavnostih generalnega direktorata za razvoj (GD DEV), da je "zagotavljanje skladnosti politik Skupnosti z vplivom na države v razvoju pomemben vir tveganja. To tveganje je najbolj bistveno za trgovino, zlasti za pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu. Predstavlja kritično dimenzijo razvojne politike, je pa zmogljivost na tem področju strnjena v GD za trgovino. To tveganje še kar obstaja kljub okrepitvi in koncentraciji odgovornosti, povezanih s trgovino, po reorganizaciji GD DEV julija 2006";
214. poziva Komisijo, naj Odboru za proračunski nadzor posreduje svoje predloge o reševanju teh razmer in o ukrepih, sprejetih v letu 2008, za izboljšanje delovanja notranjega kontrolnega sistema v GD DEV glede na raven izvajanja standardov notranje kontrole;
Evro-sredozemsko partnerstvo
215. z zadovoljstvom ugotavlja, da se je po posebnem poročilu Računskega sodišča št. 5/2006 glede programa MEDA "upravljanje programa MEDA s strani Komisije od prvih let vidno izboljšalo in ga je mogoče šteti za zadovoljivo";
216. poleg tega ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da so zaradi prenosa nalog delegacije Komisije igrale pomembno vlogo pri izvajanju programa, tako da so pomagale partnerskim državam pri odpravljanju težav postopkovnih vidikov javnih naročil;
217. poziva Komisijo, naj redno obvešča o izvajanju pregledov na kraju samem, ugotavljanju omembe vrednih primerov suma goljufij ali drugih finančnih nepravilnosti med zadnjim letom izvajanja programa MEDA;
218. pričakuje izboljšanje vidnosti ukrepov, ki jih EU financira z mednarodnimi skrbniškimi skladi, zlasti glede vsot, ki so večje od 1 milijarde EUR in so bile prenesene iz proračuna EU v sklade Združenih narodov in Svetovne banke; poziva Komisijo, naj zagotovi okrepitev političnega vodstva, vidnosti EU in nadzora nad skladi;
219. poziva Komisijo, naj redno predloži posebne ukrepe za še večji nadzor EU nad svojimi zunanjimi ukrep v geografskem okviru, v skladu z načeli učinkovitosti, odgovornosti in vidnosti;
220. poziva Komisijo, naj učinkovito in hitro obvešča o uporabi sredstev EU preko mednarodnih skrbniških skladov za Irak; poziva Komisijo, naj posodobi in vsebinsko dopolni informacije ter predlaga sistem, ki bi Parlamentu omogočil jasen in čitljiv vpogled v to, kaj je bilo dejansko financirano iz skladov EU preko mednarodnih skrbniških skladov po svetu;
221. v primerjavi z letom 2005 pozdravlja znatno povečanje stopnje izvajanja pri odobritvah za prevzem obveznosti in pri odobritvah za plačila za leto 2006 za predpristopno strategijo;
Razvoj
222. čestita Komisiji za njeno pobudo o izboljšanju poročanja o napredku glede posegov razvojne politike na doseganje razvojnih ciljev tisočletja; je prepričan, da bo to zelo pripomoglo k izboljšanju odgovornosti na tem področju; z veseljem pričakuje podrobnosti o oceni pilotne faze, ki je bila uvedena leta 2007;
223. opozarja na merilo, ki ga je določila Komisija, da je treba 20 % sredstev iz instrumenta za razvojno sodelovanje razporediti na osnovno in srednješolsko izobraževanje ter osnovno zdravstvo; z veseljem pričakuje podrobnosti o izvajanju merila v letu 2007;
224. pozdravlja pobudo Komisije za razvoj strukturiranega pristopa za podporo vrhovnih revizijskih institucij v državah, ki prejemajo proračunsko pomoč; vendar ugotavlja, da demokratična odgovornost na ravni partnerskih držav ne more biti dosežena, ne da bi okrepili tudi parlamentarne organe za proračunski nadzor, kot to določa člen 25(1b) Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(53);
225. ugotavlja, da je bilo v letu 2006 91 % proračunske pomoči podeljene v obliki sektorske proračunske podpore, ki je bolje usmerjena kot splošna proračunska pomoč in zato vodi do nižjega tveganja; dvomi v "dinamično razlago" meril o upravičenosti za proračunsko pomoč, za katero je Računsko sodišče dejalo, da povečuje tveganje; meni, da je treba proračunsko pomoč namenjati le državam, ki že dosegajo najnižje standarde za verodostojno upravljanje javnih financ;
226. poziva Komisijo, naj izboljša preglednost in dostop do dokumentacije o ukrepih proračunske pomoči, zlasti z uvedbo sporazumov z državami upravičenkami, podobnih okvirnemu finančnemu in upravnemu sporazumu (FAFA), ki določa okvir za upravljanje finančnih prispevkov, ki jih Komisija namenja Združenim narodom;
227. čestita Komisiji za zmanjšanje ravni neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz obveznosti EuropeAid pred letom 2001, za 39 % v letu 2006; zahteva redne novice o spremembah ravni običajnih in neobičajnih neporavnanih obveznosti;
228. upošteva kritike, ki jih je glede projektov tehnične pomoči Komisije podalo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 6/2007; nadalje ugotavlja, da bo Komisija ta vprašanja obravnavala pri svoji strategiji za dosego ciljev učinkovitosti pomoči EU za tehnično sodelovanje in enote za izvajanje projekta, ki naj bi bila končana do junija 2008; z veseljem pričakuje pravočasno oceno rezultatov izvajanja te strategije;
229. pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za spodbujanje usklajevanja med donatorji na področju tehnične pomoči; poudarja pomen usklajenega pristopa, ne le na ravni EU, temveč med vsemi donatorji, ter z veseljem pričakuje podrobnosti o napredku te pobude;
Upravni odhodki Agencije
230. ugotavlja, da je bilo leta 2006 24 delujočih agencij (vključno 2 izvajalski agenciji), v primerjavi s 16 agencijami v letu 2005, ki so tako krile obsežno vrsto funkcij na različnih lokacijah po EU;
231. ugotavlja, da je tako kot leta 2003, 2004 in 2005 notranji revizor Komisije tudi v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2006 izrazil pridržek glede revizij regulativnih agencij: "Medtem, ko so bila službi za notranjo revizijo dodeljena mesta za revizijo regulativnih agencij, pa je istočasno povečanje števila agencij na sedaj 23 še vedno nezadostno, da bi službi za notranjo revizijo omogočilo pravilno izpolnjevanje dolžnosti, ki so ji bile dodeljene s členom 185 Finančne uredbe. Na koncu leta 2006 je bila opravljena revizija za vse agencije vsaj enkrat v triletnem obdobju, namesto enkrat vsako leto, kot določa finančna uredba" (točka 3.b);
232. poziva k analizi decentralizacije in njenega vpliva na osebje Komisije; poziva Komisijo, naj zaradi decentralizacije predloži časovni razpored za pregled svoje notranje organizacije;
233. po treh letih obstoja zahteva medsebojni pregled vsake izvajalske agencije, da se oceni dodana vrednost programa, ki so ga izvajale te agencije, v primerjavi z zadevnim generalnim direktoratom;
234. opozarja na ugotovitve Računskega sodišča v točki 10.29 letnega poročila, da "izplačevanje subvencij, ki jih iz proračuna Skupnosti plača Komisija, ni osnovano na dovolj utemeljenih ocenah finančnih potreb agencij. Zaradi tega in zaradi velikosti prenosov imajo agencije na bančnih računih veliko denarnih sredstev(54). Sodišče priporoča, da je raven subvencij, izplačanih agencijam, v skladu z njihovimi resničnimi finančnimi potrebami";
235. poziva Komisijo, naj podrobneje spremlja sredstva na računih agencij in jim naloži bolj stroge obveze, da v svojih zahtevkih za plačila predložijo natančno napoved resničnih finančnih potreb, da se izogne nepotrebnim denarnim tokovom in da pripravi boljša predvidevanja;
236. poziva k subkonsolidaciji računovodskih izkazov agencij;
Nepremičninska politika Skupnosti
237. je zaskrbljen zaradi splošnega strukturnega primanjkljaja za leto 2006, ki je ponovno dosegel znaten znesek v višini 5 milijonov EUR za vzdrževanje in obnovo vseh stavb, ki so v lasti Komisije (med drugimi stavba Berlaymont); pozdravlja študijo glede premoženja, ki jo je leta 2007 naročil Urad za infrastrukturo in logistiko v Bruslju (OIB) in ki naj bi ponudila prvo obrazloženo oceno potrebnih sredstev in časovni razpored za izvedbo potrebnih del, da se tako zagotovi najboljše možno upravljanje z naložbami Komisije v nepremičnine;
238. pričakuje, da bo Komisija pristojni odbor obveščala o rezultatih te študije in o napovedi načrtovanja, s posebnim poudarkom na podrobnostih za stavbo Berlaymont;
239. poziva Komisijo, naj obvešča o svojih nadaljnjih ukrepih po posebnem poročilu Računskega sodišča št. 2/2007, zlasti glede izboljšanega sodelovanja, vključno z uveljavitvijo skupne nepremičninske politike, ki vključuje oblikovanje instrumenta Skupnosti, ki zajema s tem povezane stavbe ter finančne in zaposlitvene dogovore;
240. poziva Komisijo, naj vključi rezultate analize kadrovskih potreb in svojega sporočila o politiki namestitve služb Komisije v Bruslju in Luxembourgu (KOM(2007)0501), preuči v njem omenjene prostorske potrebe in do septembra 2008 poroča o rezultatih izvajanja te naloge;
241. predlaga, da mora biti v konsolidiranih računovodskih izkazih EU določba o večjih vzdrževalnih delih na stavbah;
242. ponavlja svoje stališče, da je treba opraviti študijo o izvedljivosti oblikovanja evropskega organa za nepremičnine, ki bo odgovoren za izgradnjo in vzdrževanje stavb institucij in organov EU;
ZAKLJUČKI V ZVEZI S POSEBNIMI POROČILI RAČUNSKEGA SODIŠČA Del I: Posebno poročilo št. 1/2007 o izvajanju vmesnih procesov za strukturne sklade v obdobju 2000 – 2006
243. ugotavlja, da je bil marca 1999 na zasedanju Evropskega sveta v Berlinu sklenjen dogovor, da bi bilo treba iz strukturnih skladov(55) za obdobje 2000–2006 omogočiti 195 milijard EUR (219 milijard EUR pri cenah v letu 2005), ter da bi se dodatnih 16 milijard EUR za obdobje 2004–2006 namenilo za približno 200 programov v novih državah članicah(56);
244. ugotavlja, da je pri izvajanju programov iz obdobja 1994–1999 prišlo do zamude, ki je imela kot eno izmed posledic pozno načrtovanje za obdobje 2000–2006;
245. posledično je zaskrbljen, da bi podatkovna zbirka za vmesno oceno ne bila zadostno obširna, da bi se lahko prišlo do konkretnih zaključkov;
246. poleg tega upošteva ugotovitve iz posebnih poročil 7/2003 in 10/2006 Računskega sodišča o predhodnem in naknadnem vrednotenju odhodkov za strukturne sklade, v katerih je Računsko sodišče poudarilo, da:
–
so bila proračunska sredstva določena z maksimalno možno absorpcijo sredstev;
–
je imelo predhodno vrednotenje le majhen vpliv na postopek načrtovanja;
–
so bile v naknadnem vrednotenju odkrite znatne pomanjkljivosti in nadzor Komisije nad njimi;
247. poudarja, da je Komisija v svojem delovnem dokumentu št. 8 opisala splošni cilj vmesnega vrednotenja kot sledi:
–
oceniti, ali različne oblike pomoči ostajajo ustrezno sredstvo za reševanje težav, s katerimi se sooča regija ali sektor;
–
pregledati, ali so strateške osi, prednostne naloge in cilji še skladni, primerni in še vedno relevantni;
–
oceniti kolikšen napredek je bil dosežen pri doseganju teh ciljev in v kolikšni meri jih je dejansko možno doseči;
–
oceniti količinsko opredelitev ciljev še zlasti pa, v kolikšni meri so olajšali spremljanje in vrednotenje; oceniti, v kolikšni meri so bile horizontalne prednostne naloge - zlasti enake možnosti in okolje - vključene v oblike pomoči;
–
analizirati ustreznost ureditev izvajanja in spremljanja; in predstaviti rezultate v primerjavi z dogovorjenimi kazalniki za rezervo na podlagi doseženih rezultatov;
248. pozdravlja ugotovitve iz vrednotenj, iz katerih je razvidno, da so strategije, ki so jih sprejele države članice, še vedno ustrezne in da se je finančna absorpcija očitno izboljšala; vendar pa je bilo nemogoče oceniti učinkovitost ali izmeriti vpliv programov/projektov, saj je bil razpoložljivi niz podatkov pogosto nezadosten;
249. je resno zaskrbljen nad dejstvom, da je Komisija opisala sisteme spremljanja držav članic kot šibke; posledično je bilo težko odkriti nepravilno izvajanje programov ali projektov, naknadna vrednotenja so bila ovirana, zašita finančnih interesov Skupnosti pa ni bila zagotovljena; samo v letu 2005 so bile na področju strukturnih skladov odkrite nepravilnosti v vrednosti 600 milijonov EUR;
250. zato vztraja, da se v prihodnje nameni velika prednost oblikovanju dobrih nadzornih sistemov v državah članicah, kar bi bil ukrep za preprečevanje nepravilnosti in morebitnih goljufij;
251. poleg tega poudarja pomen analitičnih ocen v operativnih zaključkih in priporočilih;
252. obžaluje, da je bilo težko primerjati rezultate vrednotenja, saj države članice niso uporabljale standardnega obrazca za vrednotenje; zato poziva Komisijo, naj oblikuje kazalec ali sistem primerjalne analize, ki bo sčasoma vodil k bolj usklajenim ocenjevalnim poročilom, in tako izboljša primerljivost in posledično analitično globino teh poročil;
253. ugotavlja, da je pravilo n+2 vodilo k večji uporabi sredstev; vendar pa poudarja, da je tako tudi finančna absorpcija postala cilj sama po sebi;
254. poleg tega ugotavlja, da so bila sredstva za rezervo na podlagi doseženih rezultatov dodeljena po opaženi potrebi za povečanje absorpcije sredstev EU, raje kot da bi se odhodki zbirali okrog dejavnosti, ki so bile ocenjene kot posebno učinkovite; tako so bili infrastrukturni projekti glavni upravičenci; na splošno pa so se sredstva za ukrepe s premajhno porabo prerazporedila;
255. obžaluje, da zaradi dajanja prednosti absorpciji, horizontalne prednostne naloge – kot okolje in enake možnosti – ter politične prednostne naloge – kot sta lizbonska in göteborška strategija – pogosto niso bile upoštevane;
256. obžaluje, da sta bila učinka mrtvih izgub(57) in nadomestitve redko upoštevana;
257. soglaša s stališčem Računskega sodišča glede "(…) pripadajočih trenj pri načrtovanju in upravljanju strukturnih skladov (…)"(58) v obdobju 2000 – 2006, kot so:
–
trenja med učinkovito in gospodarsko porabo (cenovna primernost) ter kar največjo absorpcijo,
–
trenja, ki jih je povzročilo pravilo n+2, ki je na eni strani omogočilo dobro načrtovane odhodke, na drugi strani pa olajšalo hitro dodeljevanje rezerv,
–
in trenja med dobro namernim vmesnim ocenjevanjem in pomanjkanjem podatkov;
258. istočasno priznava, da je Komisija začela reševati številne pomanjkljivosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(59):
–
splošno zahtevo po vmesnem vrednotenju so zamenjala tekoča vrednotenja na podlagi potreb zaradi ocene izvajanja programa in odziva na spremembe zunanjega okolja;
–
nacionalna rezerva na podlagi doseženih rezultatov in varnostna rezerva nista več obvezni;
–
pravilo n+2 bo (za omejeno obdobje) postalo pravilo n+3 za države članice, katerih BDP na prebivalca je bil od leta 2001 do 2003 nižji od 85 % povprečja za EU-25;
259. poziva Komisijo, naj državam članicam na začetku programskega obdobja ponudi jasne smernice;
260. pozdravlja dejstvo, da so bili rezultati ocenjevalnih poročil upoštevani pri oblikovanju novih določb, ki urejajo strukturne sklade v obdobju 2007–2013; vendar pa obžaluje, da bodo ugotovitve Parlamenta po objavi posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 1/2007 imela le omejeno vrednost za trenutno programsko obdobje;
261. zato poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe in tako v celoti vključi Parlament v spreminjanje pravil o strukturnih skladih, ki ga namerava opraviti pred naslednjim finančnim obdobjem, ki se bo začelo leta 2014;
262. meni, da bi morala pravila o strukturnih skladih služiti za postopni učni proces, ki se mora odražati v pravnih določbah; to se zdi še bolj pomembno, če naknadno vrednotenje na koncu programskega obdobja ne more biti pravočasno dokončano, preden uredba, ki zajema novo finančno in programsko obdobje stopi v veljavo; poleg tega pa se je treba s pristojnim odborom Parlamenta redno posvetovati v različnih stopnjah finančnega obdobja;
263. poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj poročata o ukrepih, ki sta jih sprejela kot odziv na ugotovitve Parlamenta med postopkom razrešnice za leto 2006; dodatno poziva Komisijo, naj Odboru za proračunski nadzor Parlamenta predstavi ugotovitve iz naknadnega vrednotenja za obdobje 2000–2006;
264. poziva Evropsko računsko sodišče, naj v danem trenutku v posebnem poročilu analizira uspešnost, učinkovitost in vpliv ukrepov, ki so bili financirani iz strukturnih skladov;
Del II: Posebno poročilo št. 2/2007 o odhodkih institucij za zgradbe
265. sprejema dejstvo, da so dolgoročno načrtovanje in proračunske napovedi v gradbenem sektorju zahtevni, ker se o proračunskih sredstvih odloča na letni osnovi, ključne politične odločitve z velikimi posledicami za pisarniški prostor, kot so prihodnje širitve, pa niso ravno predvidljive; poleg tega pa izvajanje sklepov v gradbenem sektorju zahteva daljša časovna obdobja; predlaga, da mora biti v konsolidiranih računovodskih izkazih Unije določba o večjih vzdrževalnih delih;
266. pozdravlja dejstvo, da inštitucije EU na splošno nudijo izbranim predstavnikom in uradnikom primerne delovne pogoje;
267. vendar pa obžaluje, da inštitucije EU nikoli niso poskušale vzpostaviti skupne nepremičninske politike, ki bi jim lahko omogočila znatne prihranke; poziva inštitucije EU, naj obnovijo svoja prizadevanja za razvoj skupne nepremičninske politike in pristojnemu parlamentarnemu odboru poročajo še pravočasno za postopek razrešnice za leto 2007;
268. inštitucije EU poziva, naj razvijejo skupna merila za izračunavanje pisarniških prostorov in stroškov, ter posledično ocenijo tako kratkoročne kot dolgoročne potrebe;
269. v zvezi s tem je seznanjen z dejstvom, da so inštitucije EU dale prednost nakupu stavb, saj je nakup za 40 do 50 % cenejši od najema;
270. ugotavlja, da je Računsko sodišče že leta 1979 priporočilo, da bi morale pogodbe o najemu vsebovati možnost odkupa po ceni, pri kateri se upošteva že plačana najemnina (pridobitvena emfitevza);
271. obžaluje, da so pripombe Računskega sodišča glede nakupa stavb IPE 1-3 v Strasbourgu predstavile nepopolno sliko razmer za leto 2006; s tem v zvezi kaže na ugotovitve iz svoje resolucije z dne 26. septembra 2006, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2004(60), in zlasti točki 19 in 20;
272. Komisijo sprašuje, zakaj je bilo nujno potrebno najeti stavbo MONDRIAN in katere druge možnosti je še preučila;
273. priznava, da inštitucije EU rade združujejo službe, ki delujejo na podobnih področjih;
274. priznava neskladje med praktičnimi prednostmi geografske bližine v evropski četrti ter finančnimi neugodnostmi, ki izhajajo iz ustvarjanja zelo visokega in predvidljivega povpraševanja na lokalnem stanovanjskem trgu;
275. s tem v zvezi priznava prizadevanja Komisije za zmanjšanje odstotka svojih pisarniških prostorov v evropski četrti, ki trenutno znaša 82 %;
276. poziva inštitucije EU, da pri premeščanju delov svojih služb pazljivo preučijo potrebo po tem, da se nahajajo v evropski četrti;
277. sprašuje svojo upravo, zakaj je pri predaji stavb D4-D5 prišlo do zamud in zakaj ni bilo mogoče že na začetni fazi upoštevati zakonodaje o javnih naročilih, zapletenih postopkov pogajanja in dobre sosedske politike;
278. sprašuje inštitucije EU, zakaj so po mnenju Računskega sodišča tako obsežno uporabljale postopek s pogajanji, in se pri tem izognile javnim razpisom, ter na ta način plačujejo ceno za gradnjo stavb ali za dela, ki ni bila določena pod pogoji svobodne konkurence;
279. vztraja, da morajo inštitucije EU široko uporabljati konkurenčne razpise;
280. poudarja, da pri pomanjkanju konkurenčnih razpisnih postopkov, nakupne cene za gradnje in/ali dolgoročne najemnine ne smejo preseči stroškov za gradnjo;
281. meni, da bi morala biti v dolgoročnih zakupnih pogodbah navedena nakupna cena, ter bi bilo treba od izvajalcev zahtevati primerna jamstva, da bi se zagotovila celovita izvedba pogodbe do končnega prevzema(61);
282. poziva inštitucije EU, da z državami članicami gostiteljicami glavnih krajev dela inštitucij EU sklenejo 'sporazume o sedežu';
283. poudarja, da Skupnosti in organi, ki jih te ustanovijo, v skladu s členom 14 Finančne uredbe, ne smejo najemati posojil; s tem v zvezi predlaga, da se pri določanju obrestnih mer v večji meri uporabljajo finančne storitve Evropske investicijske banke in razpisni postopki na finančnem trgu;
284. ponovno poudarja svoje stališče o vključitvi nepremičninske politike v proračun, kot je bilo ponovljeno tudi v točki 5 resolucije z dne 24. aprila 2007, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2005, Oddelek I – Evropski parlament(62): "(...) opozarja pristojne organe na svojo odločitev, da 'je treba odplačila za stavbe vključiti v proračunsko strategijo'; zato kritizira svoje pristojne organe, da nepregledno razporejajo proračunska sredstva za nepremičninsko politiko Parlamenta za prihodnje nakupe (proračunska postavka za nakup nepremičnin vsebuje samo zaznamke za 2005, 2006 in 2007)";
285. poziva Računsko sodišče, da razloži na kakšen način bi lahko inštitucije EU bolje uporabile diferencirana sredstva;
286. poudarja, da bi morale imeti inštitucije EU popolno upravno, tehnično in finančno kontrolo nad svojimi nepremičninskimi projekti; v ta namen bi morale uporabiti visokokvalificirane svetovalce ali pa razviti ustrezno strokovno znanje v medinstitucionalnem okviru(63);
287. opozarja inštitucije EU na svojo zahtevo, ki je bila izražena v točki 19 zgoraj omenjene resolucije, ki spremlja sklep o razrešnici za proračunsko leto 2004: "(...) po posvetovanju z drugimi institucijami Unije poziva svojo upravo, naj pripravi poročilo o tem, ali bi bilo mogoče ustanoviti evropsko službo za gradbena dela, ki bi bila pristojna za gradnjo in vzdrževanje stavb institucij in organov EU; poziva, naj se to poročilo posreduje Odboru za proračunski nadzor najpozneje do 1. oktobra 2007";
Del III: Posebno poročilo št. 3/2007 o upravljanju Evropskega sklada za begunce (2000-2004)
288. vse udeležene strani opozarja, da je bil Evropski slad za begunce (ESB) ustanovljen z namenom vzpostavitve okvira za pripravo skupne azilne politike, vključno s skupno evropsko ureditvijo glede azila, kot sestavnega dela cilja Evropske unije o postopnem oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice, odprtega za vse tiste, ki zakonito iščejo zaščito v Evropski uniji;
289. poudarja dejstvo, da je bilo vse od vzpostavitve ESB I sprejetih veliko direktiv, uredb in odločb, in nekatere od njih je posredno ali neposredno spodbudila vzpostavitev Sklada;
290. poudarja, da bo ESB III(64) deloval pod drugačnimi pogoji kot ESB I; poleg tega pa meni, da mora biti tesno povezan z izvajanjem direktiv Sveta 2001/55/ES(65) in 2004/83/ES(66);
291. poudarja, da mora ESB III vsekakor še naprej prispevati k nadaljnjemu razvoju politike EU na tem področju, zlasti pri pripravi revizije Dublinske konvencije II, vključno s ponovnim osredotočenjem na prostovoljno prerazporeditev prosilcev za azil znotraj EU, da bo tako dosežen sporazum o porazdelitvi bremena;
292. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za preprečevanje različnih razlag držav članic glede pravil ESB in pozdravlja začetek seminarjev o dobri praksi, kjer so predstavljene izkušnje, ki so si jih nekatere države članice pridobile, zlasti novim državam članicam, ki so o ESB manj obveščene;
293. poziva Komisijo, naj na vse možne načine pospeši plačila državam članicam in poveča njihovo ozaveščenost glede potrebe po pravočasnem nakazovanju plačil, zlasti za manjše upravičence, da se tako ne ogrozi inovativnih projektov in se omogoči sodelovanje pri ESB III tudi nevladnim organizacijam z majhnim proračunom;
294. vztraja, naj nacionalne izjave o zanesljivosti zajamejo vsa področja, na katerih so države članice soodgovorne za porabo sredstev EU, na primer ESB;
295. poziva generalni direktorat za proračun, naj ponovno preuči svoje prakse izterjave, saj izterjava prek nesorodnih projektov zavira delovanje specifičnega programa (zlasti, kadar povzroči pozna plačila vnaprej financiranih zneskov); namesto samodejne izterjave iz katerega koli prihodnjega plačila zadevne države članice, so nalogi za izterjavo izdani ministrstvu za finance te države članice;
296. poziva Komisijo, naj sredstva ESB uporablja na bolj proaktiven način, da se tako spodbudi napredek na področju skupne azilne politike;
297. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zagotavljanje uskladitve statističnih podatkov, da tako prepreči izkrivljanja pri programih, kjer je pravilna dodelitev sredstev odvisna od statističnih podatkov, ki jih predloži Eurostat;
Del IV: Posebno poročilo št. 4/2007 o fizičnih pregledih in pregledih zamenjave pri pošiljkah, upravičenih do izvoznega nadomestila
298. pozdravlja objavo posebnega poročila št. 4/2007 in odločno poziva Komisijo, naj upošteva pomanjkljivosti, ki so opredeljene v njem, ter sprejme ukrepe v skladu s priporočili Računskega sodišča;
299. soglaša s Komisijo, da mora do izplačila zadnjega izvoznega nadomestila "ostati v veljavi popolnoma delujoč kontrolni sistem"; zato od nje pričakuje, da v skladu s pristojnostjo dajanja pobud pripravi konkretne predloge za izboljšanje razmer;
300. s tem v zvezi pozdravlja Uredbo Sveta (ES) št. 14/2008 z dne 17. decembra 2007 o spremembi Uredbe (EGS) št. 386/90 o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski(67), ki državam članicam, ki uporabljajo analizo tveganja, omogoča, da določijo 5 % stopnjo pregledov na državo članico namesto na carinski urad; vendar obžaluje, da odgovori Komisije glede prihodnjih predlogov ne vključujejo jasnega časovnega okvira, zlasti glede na to, da je do odprave izvoznih nadomestil še zelo malo časa;
301. obžaluje številne pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo učinkovitost fizičnih pregledov, zlasti predvidljivost pregledov, pogoste preglede izvoznega blaga z nizkim tveganjem in nizko vrednostjo ter metode, ki se uporabljajo pri pregledu pošiljk razsutega tovora;
302. kar zadeva preglede zamenjave, obžaluje nenatančnost pregledov in različne ocene držav članic o tem, koliko pregledov je treba opraviti;
303. pozdravlja dejstvo, da je Komisija zagotovila ustrezen obseg ključnih kontrol pri spremljanju pregledov; vendar soglaša s pomisleki Računskega sodišča glede tega, da se Komisija ni odzvala s pripravo zakonodajnih sprememb ali pravočasnih finančnih popravkov, kljub temu, da je bila s pomanjkljivostmi seznanjena že precej časa;
304. pozdravlja dejstvo, da na vzhodnih mejah Evropske unije pristojni organi preverjajo neoporečnost oznak, in spodbuja druge države članice k enakemu ravnanju;
305. poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za spremembo ustrezne zakonodaje in obravnavo vprašanja o pregledih "tail-gate" ter uvede obvezno uporabo analize tveganja za izvozne postopke v skladu z oceno Računskega sodišča;
Del V: Posebno poročilo št. 5/2007 o upravljanju programa CARDS s strani Komisije
306. meni, da je program CARDS veliko prispeval k politiki stabilizacije in približevanja;
307. obžaluje visoko stopnjo pomanjkanja preglednosti pri upravljanju, ki ga izvaja Komisija in njene delegacije, kar onemogoča ocenjevanje; meni, da je nedopustno, da Komisija nima pregleda nad projekti, financiranimi iz programa CARDS, medtem ko je Evropska agencija za obnovo (EAR) javnosti dala na razpolago seznam sklenjenih pogodb z navedbo programov in projektov;
308. opozarja na priporočila iz svoje resolucije z dne 24. aprila 2007, ki spremlja sklep o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencije za obnovo za proračunsko leto 2005(68) in zlasti na točko 23;
309. je presenečen nad ugotovitvijo, da je bila v državah, kjer je bilo upravljanje CARDS pod okriljem agencije za obnovo, sama agencija zadolžena za načrtovanje instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) v letih 2007 in 2008 ter za pripravo javnih razpisov, ki zahtevajo podpis Komisije; s tem v zvezi opozarja, da je to v nasprotju z mandatom agencije in da je zlasti postopek priprave javnih razpisov podoben praksi uradov za tehnično pomoč (TAO), ki jih je Parlament obsodil in so od takrat zaprti;
310. s tem v zvezi meni, da Komisija v letu 2006 ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz njenega sklepa iz leta 2005 o postopni ukinitvi agencije za obnovo, ki določa, da morajo delegacije Komisije v različnih balkanskih državah prevzeti polne pristojnosti od začetka izvajanja instrumenta za predpristopno pomoč;
311. zahteva, naj Računsko sodišče izvede naknadno revizijo, ki bo osredotočena na primerjavo med upravljanjem programa CARDS s strani Komisije in upravljanjem tega programa, ki ga v imenu Komisije opravlja Evropska agencija za obnovo, ter njene rezultate predloži Parlamentu do septembra 2008;
Del VI: Posebno poročilo št. 7/2007 (predloženo na podlagi drugega pododstavka člena 248(4) Pogodbe ES) o sistemih nadzora, inšpekcijskih pregledov in kazni v zvezi s pravili za ohranjanje ribolovnih virov Skupnosti
312. pozdravlja objavo poročila in čestita Računskemu sodišču za njegov dragocen doprinos pri obravnavanju tega zelo pomembnega vprašanja evropske politike;
313. strogo upošteva kritike Računskega sodišča in meni, da morajo pripeljati do dolgoročnih sprememb politike;
314. pozdravlja izražen namen Komisije, da vključi pomanjkljivosti, opredeljene v poročilu, in da sprejme ukrepe v skladu s priporočili Računskega sodišča; obžaluje pa, da Komisija v svojih odgovorih ni jasno določila časovnega obdobja za prihodnje predloge;
315. pozdravlja pobudo slovenskega predsedstva, da se za obravnavanje tega poročila18. februarja 2008 skliče izredno sejo Sveta za ribištvo o nadzoru ribištva;
316. ponovno potrjuje, da dobro upravljanje virov v skladu s previdnostnim načelom in načelom trajnostnega razvoja zahteva okrepitev obstoječih mehanizmov nadzora, da se državi zastave in obalni državi, kjer plovila izvajajo dejavnosti, omogoči dostop do informacij v realnem času o položaju plovila in ribolovnih dejavnostih, ki se izvajajo, kadar to želita;
317. ob pregledu Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (nadzorna uredba)(69), poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zagotavljanje kakovosti in zanesljivosti podatkov o ulovu;
318. ugotavlja, da poleg kontrolnih mehanizmov obstaja temeljni problem, zlasti glede stopnje ribolovnih kvot, o katerih so se dogovorile države članice; poudarja, da je nesprejemljivo, da države članice vsako leto postavljajo višje kvote od tistih, ki jih priporočajo raziskave o trajnostnem ribolovu;
319. poudarja, da je sistem dogovorjenih kvot poleg kontrolnih mehanizmov temeljni problem; meni, da ni zadovoljivo, da se vsako leto določajo kvote, višje od tistih, ki jih priporočajo raziskovalci, da bi ohranili obnovljiv ribji stalež;
320. pozdravlja sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-304/02, Komisija proti Franciji(70), ki je za Skupnost pomenila jasno potrditev vloge in obveznosti držav članic v zvezi z nadzorom in izvrševanjem pravil skupne ribiške politike;
321. vendar ugotavlja, da je od ugotovitve kršitev in sprejetja te odločitve preteklo 21 let in da trajnost evropskega ribištva ne more prenesti takšnih časovnih zamikov pri odpravljanju nepravilnosti;
322. poudarja pomen ukrepov Komisije proti posameznim državam članicam, ko obstaja sum, da kršijo ali ne upoštevajo sistemov kontrol, pregledov ali kazni skupne ribiške politike;
323. pozdravlja pobudo Komisije za preučitev možnosti, da bi se v predvidene nove pobude glede nezakonitega, nereguliranega in neprijavljenega ribolova vključile usklajene upravne sankcije, ki bi se uporabile za nekatere posebne kršitve takšnega ribolova;
324. pozdravlja sporočilo, ki ga je pred kratkim sprejela Komisija in s katerim je sprožila razpravo o izboljšanju kazalnikov ribolovne zmogljivosti in napora na podlagi skupne ribiške politike (KOM(2007)0039), ter zato od Komisije pričakuje, da bo uporabila svojo pristojnost dajanja pobud in pripravila konkretne predloge za resnično izboljšanje skupne ribiške politike;
325. opaža in pozdravlja dejstvo, da je po objavi Uredbe Sveta (ES) št 1966/2006 z dne 21. decembra 2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju(71) Komisija nemudoma pripravila izvedbena pravila (Uredba Komisije (ES) št. 1566/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju(72));
326. obžaluje, da čeprav Komisija predlaga razmeroma preproste ureditve napora, ki jih je mogoče nadzirati, je sistem postal precej bolj zapleten zaradi velikega števila odstopanj, ki so bila uvedena na zahtevo držav članic med razpravami v Svetu in ki so občutno zmanjšala zmožnost nadziranja celotnega sistema;
327. meni, da je veljavni zakonodajni okvir prezapleten in ni posodobljen, ter poziva Komisijo, naj uporabi svojo pristojnost dajanja pobud in pripravi konkretne predloge za izboljšanje razmer z namenom poenostavitve in uskladitve zakonodaje skupne ribiške politike;
328. obžaluje več pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo učinkovitost fizičnih pregledov, in napake v sistemu prenosa podatkov kot celoti v državah članicah ter pomanjkanje evropske kulture nadzora v ribiškem sektorju;
329. pozdravlja prizadevanje Komisije za izboljšanje razmer v zvezi s podatki o ulovih in prodaji ter časovno razporeditvijo poročanja z uporabo novih tehnologij; meni, da bo uredba v zvezi z elektronskim zapisovanjem in poročanjem povečala učinkovitost sistemov potrjevanja, na primer s takojšnjim elektronskim prenosom kopije potrdila o prodaji organom države zastave in države iztovarjanja, ki se nato lahko navzkrižno preveri z deklaracijo o iztovarjanju;
330. poziva Komisijo, naj poveča medsebojno pomoč in upravno sodelovanje med organi držav članic ter izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi uradniki z vzpostavitvijo takšnega sistema, kot že obstaja za DDV;
331. meni, da je za nadzor in celotno skupno ribiško politiko zelo pomemben sistem, ki bi omogočal spremljanje ulova od začetka do končnega potrošnika, kot že obstaja na enotnem trgu EU za vsa druga živila, ter poziva Komisijo, naj vzpostavi takšen sistem;
332. poudarja, da je treba ribiške kvote upoštevati in podpirati; meni, da mora Komisija v primeru kakršnega koli suma kršitve ali goljufije glede sistema kvot sprejeti odločne in nepopustljive ukrepe;
333. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pristojnosti Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in spodbujajo, da bo imela pomembno izvršilno vlogo pri nadzoru in usklajevanju skupne ribiške politike, izboljšanju preglednosti in usklajenosti ter da bo v okviru načrtov skupne uporabe usklajevala uvedbo skupnih postopkov;
334. poziva Komisijo, naj predlaga povečanje pristojnosti nadzornikov Komisije, ki morajo imeti večja pooblastila, da lahko za skupno ribiško politiko vzpostavijo skupno evropsko strategijo nadzora, države članice pa naj ta predlog sprejmejo;
335. v zvezi s tem meni, da mora biti razmerje med stroški in koristmi, ki obstaja med sredstvi, namenjenimi nadzornim dejavnostim v skupni ribiški politiki, in rezultati teh nadzornih dejavnosti (sorazmernost in stroškovna učinkovitost nadzora), ključni element, ki ga mora Komisija upoštevati pri svojih prihodnjih predlogih glede skupne ribiške politike;
336. v zvezi s tem ugotavlja, da so stroškovno najučinkovitejši mehanizmi nadzora tisti, pri katerih imajo zainteresirane strani neposreden interes za zagotavljanje trajnostnega ribolova;
337. v okviru zmanjšanja napora poziva države članice, naj se odločijo, ali se to zmanjšanje doseže:
a)
s skrajšanjem ribolovnega časa brez zmanjšanja zmogljivosti,
b)
z zmanjšanjem zmogljivosti brez skrajšanja ribolovnega časa ali
c)
s kombinacijo obeh možnosti,
in da sprejmejo strukturne ukrepe, potrebne za ublažitev socialnega vpliva tega zmanjšanja;
338. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za spremembo zadevne zakonodaje, da bi se med drugim obravnavalo vprašanje presežnih zmogljivosti, in da predlaga ukrepe za zmanjšanje strukturno presežnih zmogljivosti v ribiški industriji;
339. poziva Komisijo, naj pregleda druge politične rešitve, s katerimi bi se zmanjšalo potrebe po kontrolah in kaznih s povečanjem odgovornosti in interesa posameznih profesionalnih ribičev glede obnovljivega staleža;
Del VII: Posebno poročilo št. 9/2007 (v skladu z drugim pododstavkom člena 248(4) Pogodbe ES) o ocenjevanju okvirnih programov EU za raziskave in tehnološki razvoj (RTR) – je mogoče pristop Komisije izboljšati?
340. je seznanjen z dejstvom, da so bile v revizijo zajete ureditve o spremljanju in ocenjevanju, ki veljajo od leta 1995 za vsaj tri programska obdobja, in tudi pogled na okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (RTR) 2007–2013;
341. poudarja, da je bilo okvirnim programom v obdobju 1995 – 2006 dodeljenih 42,63 milijard EUR, kar je povzročilo, da so postali najpomembnejši finančni instrument, ki prispeva k uresničevanju lizbonske strategije; v okviru trenutnega finančnega okvira je sedmi okvirni program prejel 50,52 milijard EUR;
342. ugotavlja, da je Računsko sodišče zastavilo vprašanje o tem, ali je imela Komisija ustrezen pristop k ocenjevanju rezultatov okvirnih programov, ter je pri tem usmerilo pozornost predvsem na logiko posega, strategijo ocenjevanja in metodologije;
343. pozdravlja dejstvo, da je Komisija že v preteklih letih uvedla znatno število izboljšav;
344. ugotavlja, da je Računsko sodišče opozorilo na skromno opredelitev programskih ciljev in pomanjkanje logike posega; vsekakor pa priznava, da o programskih ciljih odločajo zainteresirane strani in sozakonodajalci; zato poziva oblikovalce odločitev, naj posebno pozornost posvetijo opredelitvi dosegljivih ciljev; priznava, da sedmi okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj(73) vsebuje jasnejšo logiko posega; poudarja, da morajo biti cilji operativni in izmerljivi (primerjanje uspešnosti), da se omogoči uporaba kazalnikov uspešnosti in uspešno spremljanje;
345. ugotavlja, da je Računsko sodišče kritiziralo pomanjkanje celostne strategije ocenjevanja; s tem v zvezi poudarja izboljšave, ki sta jih uvedla ocena vpliva in predhodno ocenjevanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (SEK(2005)0430);
346. je seznanjen s kritiko Računskega sodišča glede dejstva, da obstoječi mehanizmi za usklajevanje med generalnimi direktorati, ki so izvajali okvirne programe za raziskave in tehnološki razvoj, niso bili učinkoviti; na tej stopnji ga ideja o ustanovitvi skupnega urada za ocenjevanje še vedno ne prepriča; predlaga, naj raje generalni direktorat za raziskave prevzame več odgovornosti in usklajevalno vlogo; se strinja z Evropskim računskim sodiščem, da bi bilo treba na zgodnji stopnji pridobiti nasvet zunanjega strokovnjaka, ki bi moral ostati v veljavi za zagotavljanje usklajenega in povezanega pristopa, zlasti zaradi tega, ker so ocenjevanja predvidena za leto 2008 (naknadno ocenjevanje šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj), leto 2009 (stvarno vmesno poročilo o sedmem okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj), leto 2010 (vmesno ocenjevanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj) in za leto 2015 (naknadno ocenjevanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj);
347. ugotavlja, da je Računsko sodišče podalo pripombo o neustreznih metodoloških smernicah; zato poziva Komisijo, naj razmisli o objavi priročnika za ocenjevanje; zaveda se, da so bile zahteve za poročanje pregledane v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj z namenom, da se vzpostavi trdnejša podatkovna baza za ocenjevanje in spremljanje;
348. meni, da bo kakovost vmesnih in naknadnih ocenjevanj izboljšala razpoložljive pogoje in načine delovanja (tj. izmerljive cilje, pričakovani učinek, uspešno spremljanje, dobro podatkovno zbirko); poudarja, da bodo ocenjevanja koristnejša, če se bodo okvirni programi prilagajali ("programi učenja"), zaključki pa uporabljali za izboljšanje potekajočih programov;
349. poziva Komisijo, naj pri izvajanju načrtovanih ocenjevanj za leto 2008, 2009, 2010 in 2015 upošteva priporočila Računskega sodišča;
o o o
350. poziva Računsko sodišče, naj dokonča svoje revizije pravočasno za postopek razrešnice za leto 2010 in o tem poroča Odboru za proračunski nadzor; poziva Računsko sodišče, naj preveri tudi zneske, ki so bili porabljeni za ocenjevanje v odnosu do vrednosti posameznih programov, in na kakšen način se ta odstotek nanaša na druge programe za raziskave in tehnološki razvoj v tretjih državah (na primer v Kanadi).
Ukrep 11N se glasi: "Da bi na podlagi ugotovitve zneskov, izterjanih leta 2005 in 2006, ter njihove skladnosti z napakami, ki so bile ugotovljene med kontrolami, določila, ali sistemi izterjave in izravnave delujejo učinkovito, bo pri neposrednem upravljanju Komisija opredelila tipologijo napak in njihovo povezavo z izterjavami, finančnimi popravki in prilagoditvami plačil, za strukturne sklade pa bo proučila zanesljivost nacionalnih sistemov spremljanja in poročanja."
Znesek sredstev v gotovini, ki so ga agencije imele ob koncu leta 2006 (brez Urada za usklajevanje na notranjem trgu, Urada Skupnosti za rastlinske sorte, Prevajalskega centra za organe Evropske unije in Evropskega nadzornega organa za GNSS): 213 milijonov EUR v primerjavi z 810 milijoni EUR odobrenih sredstev.
Namen strukturnih skladov je financirati programe trajnostnega socialno-ekonomskega in okoljskega razvoja v državah članicah. Ukrepi in programi morajo zlasti podpirati inovacije, raziskave in razvoj, informacijsko tehnologijo, čisto in učinkovito rabo energije, zaščito okolja, vseživljenjsko izobraževanje in socialno vključenost. V novem programskem obdobju se je želelo doseči večjo stopnjo koncentracije, večjo avtonomnost upravnih struktur, večjo učinkovitost in strogi proračunski nadzor (zasedanje Evropskega sveta v Lizboni, marec 2000).
V obdobju 2000–2006 je bilo za strukturne ukrepe porabljenih približno 260 milijard EUR. Iz tega zneska je bilo 213 milijard EUR namenjenih petnajstim starim državam članicam: programi strukturnih skladov so prejeli 195 milijard EUR, kohezijski sklad pa 18 milijard EUR. 47 milijard EUR je bilo določenih za nove države članice (pred pristopni skladi in strukturni ukrepi). Za leta 2004–2006 je bilo 16 milijard EUR namenjenih za približno 200 programov v novih državah članicah.
Odločba št. 573/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" (UL L 144, 6.6.2007, str. 1).
Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).
Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L 304, 30.9.2004, str. 12).
Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).
Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek I – Evropski parlament
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek I – Evropski parlament (C6-0363/2007 – 2007/2038(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (SEK(2007)1055 – C6-0363/2007)(2),
– ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2006, Oddelek I – Evropski parlament(3),
– ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 z odgovori institucij(4),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(5),
– ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES ter člena 179a Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6), ter zlasti členov 37 in 146 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(7),
– ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Evropske skupnosti sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2005 o smernicah za oddelke II, IV, V, VI, VII, VIII(A) in VIII(B) ter o predhodnem načrtu odhodkov Evropskega parlamenta (oddelek I) za proračunski postopek v letu 2006(8),
– ob upoštevanju členov 71 in 74(3) ter Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0091/2008),
A. ker je revizija Računskega sodišča pokazala, da "(…) so vse institucije v skladu s finančno uredbo v letu 2006 uvedle zadovoljiv okvir kontrolnih in nadzornih sistemov, pregled izbranih vzorcev pa je pokazal zanemarljivo raven napak (...)"(9),
B. ker je Računsko sodišče opozorilo na pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru, ki so ga za plačilo dodatkov za parlamentarno pomoč poslancem Evropskega parlamenta vzpostavili predsedstvo in kvestorji, ter v njegovem izvajanju,
C. ker je generalni sekretar 21. februarja 2007 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da kontrolni in nadzorni sistem daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovanja,
1. podeli svojemu predsedniku razrešnico glede izvrševanja proračuna Parlamenta za proračunsko leto 2006;
2. navaja pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek I – Evropski parlament (C6-0363/2007 – 2007/2038(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(10),
– ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (SEK (2007)1055 – C6-0363/2007)(11),
– ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2006, Oddelek I – Evropski parlament(12),
– ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 z odgovori institucij(13),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(14),
– ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES ter člena 179a Pogodbe Euratom,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(15), ter zlasti členov 37 in 146 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(16),
– ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Evropske skupnosti sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2005 o smernicah za oddelke II, IV, V, VI, VII, VIII(A) in VIII(B) ter o predhodnem načrtu odhodkov Evropskega parlamenta (oddelek I) za proračunski postopek v letu 2006(17),
– ob upoštevanju členov 71 in 74(3) ter Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0091/2008),
A. ker je revizija Računskega sodišča pokazala, da "(…) so vse institucije v skladu s finančno uredbo v letu 2006 uvedle zadovoljiv okvir kontrolnih in nadzornih sistemov, pregled izbranih vzorcev pa je pokazal zanemarljivo raven napak (...)"(18),
B. ker je Računsko sodišče opozorilo na pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru, ki so ga za plačilo dodatkov za parlamentarno pomoč poslancem Evropskega parlamenta vzpostavili predsedstvo in kvestorji, ter v njegovem izvajanju,
C. ker je Računsko sodišče opozorilo, da predsedstvo ni zagotovilo učinkovite uporabe pravil o plačilu nadomestil za parlamentarno pomoč poslancem, za kar je potrebno predložiti ustrezna dokazila,
D. ker je generalni sekretar 21. februarja 2007 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da kontrolni in nadzorni sistem daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovanja,
E. ker je treba zagotoviti spremljanje njegove resolucije z dne 26. septembra 2006(19) in resolucije z dne 24. aprila 2007(20) o razrešnici za proračunski leti 2004 in 2005 in oceniti napredek pri izvajanju njegovih priporočil,
F. ker je treba upoštevati politične prednostne naloge za proračunsko leto 2006, in sicer: utrditi širitev iz leta 2004, pripraviti širitev v letu 2007, izboljšati politiko obveščanja in sporočanja ter izboljšati pomoč poslancem;
1. pozdravlja in podpira trdno zavezo predsednika, da bo statut za pomočnike, ki ga bo predlagala Komisija in potrdil Svet, začel veljati sočasno s statutom poslancev(21);
2. poziva Komisijo in Svet, naj v celoti sodelujeta s Parlamentom ter zagotovita, da bo novi statut za pomočnike sprejet pred naslednjimi evropskimi volitvami junija 2009;
Razrešnica – politična pristojnost
3. poudarja, da je Parlament edini organ, pristojen za podelitev razrešnice(22), ter da je razrešnica politična odločitev; da bi prišel do te politične odločitve, Parlament v skladu s členom 276(1) in (2) Pogodbe ES upošteva poleg vseh omenjenih dokumentov tudi vse informacije, za katere meni, da so potrebne;
4. meni, da bi bilo treba vse institucije in organe iz členov 70 in 71 njegovega Poslovnika obravnavati enakovredno, po načelih in postopkih, ki jih upošteva pri vsakoletni razrešnici;
5. poudarja, da se lahko vse institucije in organi opremijo s političnimi in/ali upravnimi strukturami, ki so najprimernejše za njihove potrebe; zato poudarja, da bi moral Parlament zaradi spoštovanja različnih struktur podeliti razrešnico institucijam in organom kot takim, ki jih lahko predstavlja ena sama oseba, zato da jim zagotovi prepoznavnost;
6. potrjuje, da morajo tako Parlament kot vse druge institucije in organi določiti najprimernejšo raven odgovornosti kot odgovor na pripombe, ki jih je imel Parlament pri postopku za podelitev razrešnice;
7. opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 24. aprila 2007, kakor je navedeno zgoraj, izjavil, da bi morale k podelitvi razrešnice spadati tudi vse odločitve predsednika, predsedstva in Konference predsednikov, ker so politično odgovorni izvoljeni poslanci in ne uradniki; zato poziva predsednika in podpredsednika, pristojnega za proračun, naj za vzpostavitev političnega dialoga sodelujeta na bodočih sejah Odbora za proračunski nadzor;
8. opozarja, da v skladu s členom 71 svojega Poslovnika plenarna skupščina, ki jo predstavlja njen predsednik, podeli razrešnico Parlamentu;
9. izraža zadovoljstvo, ker je predsednik Parlamenta sprejel načelo političnega dialoga pri postopku za razrešnico in ker je na njegovo pobudo podpredsednik Parlamenta, odgovoren za proračun in proračunski nadzor, ki je tudi predsednik Odbora za nadzor revizij, sodeloval pri političnem dialogu z Odborom za proračunski nadzor na javni predstavitvi 21. januarja 2008; poziva, naj ta dialog v bodoče temelji na pisni dokumentaciji, kjer bodo zbrani sklepi predsedstva in konference predsednikov, ki imajo finančni vpliv;
10. pozdravlja in sprejema ponudbo generalnega sekretarja s predstavitve 21. januarja 2008 o rednih srečanjih izven običajnega letnega postopka razrešnic z Odborom za proračunski nadzor glede izvrševanja proračuna Parlamenta;
11. ugotavlja tudi, da je predsednik Parlamenta dal pobudo za krepitev vezi med predsedstvom in Odborom za proračun na eni strani in predsedstvom in Odborom za proračunski nadzor na drugi strani z oblikovanjem delovne skupine, ki bo zadolžena za trajno utrjevanje teh vezi; pozdravlja prvo skupno razpravo 14. januarja 2008 ter vzdušje zaupanja in sodelovanja med zadevnimi organi na tej razpravi; pričakuje nadaljevanje teh razprav in njihove zaključke;
12. meni, da bi se proračunski postopek in postopek za podelitev razrešnice morala dopolnjevati: proračun ne bi smel biti sprejet, ne da bi se prej preučilo že sprejete sklepe o razrešnici, sklep o razrešnici pa bi moral biti sprejet s poznavanjem političnih ciljev, zastavljenih s proračunskim postopkom za leto, za katero se podeljuje razrešnica; zahteva, da se temeljito preuči medsebojni učinek proračunskega postopka in postopka za podelitev razrešnice;
Proračunske prioritete za leto 2006
13. poudarja, da je za leto 2006 sprejel naslednje proračunske prioritete(23):
–
predvideti postavke za širitev, predvsem za zadostno število usposobljenih tolmačev in prevajalcev za vse uradne jezike, da bodo vsi poslanci lahko aktivno sodelovali pri delu Parlamenta,
–
oblikovati politiko informiranja in obveščanja, da bi se Parlament bolj približal državljanom; s tem v zvezi razvijati vlogo zunanjih pisarn in sodelovanje s Komisijo,
–
preučiti, če se za optimizacijo dela institucije splača spremeniti strukturo uprave ali povečati podporo svojim temeljnim dejavnostim,
–
zagotoviti zadostno pomoč in prisotnost izvedencev za nadzor nad kakovostjo zakonodajnega dela,
–
vpeljati statut za pomočnike in
–
zagotoviti sredstva za kritje stroškov sodelovanja delegacij Parlamenta na sejah, ki potekajo izven njegovih krajev dela.
Predstavitev računovodskih izkazov Evropskega parlamenta
14. ugotavlja, da so v letu 2006 prihodki Parlamenta znašali 126 126 604 EUR (112 393 557 EUR v letu 2005: +12,2 %);
15. je seznanjen z zneskom, na podlagi katerega so bile poslovne knjige Parlamenta za proračunsko leto 2006 zaključene, in sicer:
(v % sredstev za prevzem obveznosti iz namenskih prejemkov)
- plačila
(v % sredstev za prevzem obveznosti iz namenskih prejemkov)
- sredstva na razpolago iz namenskih prejemkov
40 017 311
30 778 877
(73,86 %)
5 858 229
(18,75 %)
9 238 434
VII. Sredstva namenskih prejemkov, prenesena v 2007
- prenesena sredstva namenskih prejemkov
34 831 297
VIII. Sredstva namenskih prejemkov, prenesena v 2006
- prenesena sredstva namenskih prejemkov
- obveznosti
- plačila
(v % prevzetih obveznosti)
32 288 714
32 054 298
31 086 918
(96,.36 %)
16. opaža, da je predstavitev računovodskih izkazov v poročilu o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju drugačna v primerjavi s prejšnjim letom; želi, da uprava oblikuje in ohrani tako predstavitev, ki bi zlahka omogočala primerjavo med izvrševanjem proračuna v različnih letih;
17. ugotavlja, da so bile v letu 2006 sprejete obveznosti za 98,76 % proračunskih sredstev iz proračuna Parlamenta, torej je bila stopnja zapadlosti 1,15 %, in da je bila kot v vseh preteklih proračunskih letih dosežena zelo visoka raven izvrševanja proračuna;
18. vendar opozarja, da je visoka stopnja izvrševanja delno posledica dejstva, da se od leta 1992 redno izvaja "zbiranje", postopek prerazporeditve vseh razpoložljivih sredstev ob koncu leta v proračunske postavke, ki se nanašajo na stavbe, za predhodni vnos kapitala zaradi zmanjšanja plačila obresti v prihodnosti; opaža v zvezi s tem, da je bilo v letu 2007 zbranih 37 246 425 EUR ;
19. ugotavlja, da je bilo v letu 2006 124 071 425 EUR (71,4 % prerazporeditev) porabljenih za povečanje nekaterih proračunskih postavk na področju nepremičninske politike (od tega zneska je 38 603 580 EUR prihajalo od začasnih sredstev); opozarja, da so začetni zneski v proračunskih postavkah za obdobje 2001–2008 znašali le 14 287 887 EUR;
20. prav tako opozarja, da je bilo skupno odobrenih 37 prerazporeditev, kar je znašalo 173 751 700 EUR (to je 13 % končnih sredstev; na Komisiji so prerazporeditve predstavljale približno 4 % plačilnih sredstev); meni, da bi veliko število prerazporeditev lahko škodilo proračunskim načelom;
Pripombe Računskega sodišča za proračunsko leto 2006
21. opaža, da je Računsko sodišče ugotovilo, da "(…) so vse institucije v skladu s finančno uredbo v letu 2006 uvedle zadovoljiv okvir kontrolnih in nadzornih sistemov, pregled izbranih vzorcev pa je pokazal zanemarljivo raven napak (…)"(25);
22. opozarja, da je Računsko sodišče opazilo naslednje pomanjkljivosti pri dodelitvah nadomestil za parlamentarno pomoč poslancem: Sodišče ugotavlja, da "(...) predsedstvo ni zagotovilo uspešnega izvajanja pravil, ki zahtevajo predložitev ustreznih dokazil (...) Predsedstvo bi moralo ukrepati in pridobiti dokazila, ki so bistvena pri dokazovanju upravičenosti odhodkov(26)";
23. v odstavkih od 56 do 68 podrobno obravnava to temo ob upoštevanju pripomb notranjega revizorja;
Letno poročilo notranjega revizorja
24. ugotavlja, da je v letu 2006 služba za notranjo revizijo sprejela ali v obliki osnutka objavila 16 revizijskih poročil; med temi poročili so revizija postopkov za oddajo naročil, revizija nadomestil za parlamentarno pomoč poslancem ter pregled 452 posameznih ukrepov, ki so rezultat pregleda mehanizma za notranji nadzor na ravni institucije;
25. izraža zadovoljstvo, ker je notranji revizor Odboru za proračunski nadzor lahko uradno predstavil zaključke svojega letnega poročila za leto 2006 ter s tem pokazal, da je poročilo instrument za notranje upravljanje in pomembna referenca za letno razrešnico;
26. strinja se z mnenjem notranjega revizorja, da je treba posvetiti večjo pozornost uvedbi učinkovitega mehanizma za notranji nadzor; s tem v zvezi opozarja na ukrepe za izboljšanje spoštovanja standardov in ciljev nadzora; ugotavlja, da bo izvajanje 20 pomembnih ukrepov, ki jih je omenil notranji revizor v svoji prvi reviziji, ponovno preverjeno v letu 2008; seznanja se z ugotovitvijo uprave, da je bilo 18 od 20 ukrepov že izvedenih, ostala dva pa se še izvajata;
27. izraža zadovoljstvo zaradi napredka, ki ga uprava ugotavlja pri postopkih za oddajo naročil, še posebej pri oblikovanju foruma javnih naročil; opozarja, da bo notranji revizor v letu 2008 začel novo revizijo izvajanja 144 posameznih ukrepov, ki so rezultat revizije postopkov oddaje naročil;
Računovodski izkazi Parlamenta in poročila o dejavnosti generalnih direktorjev
28. opozarja svoje pristojne organe na svoj sklep(27), da bi bilo treba "odplačila za stavbe (…) vključiti v proračunsko strategijo"; obžaluje dejstvo, da pristojni organi niso nikoli uresničili sklepov plenarnega zasedanja ter da so nadaljevali s svojo prakso "nevključevanja v proračun" nepremičninske politike Parlamenta za njegove prihodnje nakupe (proračunska postavka "Nakup nepremičnin" vsebuje le zaznamke "pro memoria" za leta 2005, 2006 in 2007);
29. opozarja, da je med javno predstavitvijo pred Odborom za proračunski nadzor 21. januarja 2008 generalni sekretar napovedal strateški načrt za nepremičninsko politiko Parlamenta; zahteva, da generalni sekretar ob podelitvi razrešnice za leto 2007 predstavi svoj načrt Odboru za proračunski nadzor;
30. znova opozarja na izraženo zahtevo za spremembo člena 16 notranjih pravil glede izvrševanja proračuna Parlamenta, po kateri mora vse nepremičninske načrte, ki lahko močno vplivajo na proračun Parlamenta, odobriti Odbor za proračun;
31. izraža zadovoljstvo, ker so generalni sekretar in vsi generalni direktorji potrdili, da so prepričani, da so bila sredstva, namenjena za njihove dejavnosti, porabljena v skladu s predvidevanji in z načelom dobrega finančnega poslovodenja; z veseljem ugotavlja, da so prav tako potrdili, da uvedeni nadzorni ukrepi dajejo zadostna zagotovila za zakonitost in pravilnost transakcij;
32. zahteva, da njegova uprava spoštuje proračunska načela in oblikuje proračunski načrt, da se zagotovi, da vpisani zneski za ta proračunski načrt kar najbolje odražajo dejanske potrebe različnih sektorjev delovanja Parlamenta; zahteva, da odredbodajalci v svojih letnih poročilih o dejavnosti v posebni preglednici na začetku teh poročil jasno navedejo končne odobritve, sredstva za prevzem obveznosti, plačila, prenose, zapadla sredstva in znesek, ki ga generalni direktorat daje na voljo za "zbiranje";
33. izraža zadovoljstvo, ker so generalni direktorji ponovno pregledali seznam dolgoročnih pogodb;
34. zahteva, da njegovi generalni direktorat podvojijo svoje napore, da se njihova poročila ne bi omejila le na enako strukturo, ampak bi imela tudi primerljive informacije, s čimer bi pridobila na berljivosti;
35. izraža zadovoljstvo, ker so se notranji revizor in službe dogovorili o izvajanju akcijskih načrtov, s katerimi bi Parlament oskrbeli z učinkovitim mehanizmom za notranji nadzor; s tem v zvezi je bilo v letih 2003 in 2004 odobrenih 452 posameznih postopkov; ugotavlja, da je bilo od teh 452 postopkov popolnoma izpeljanih 225, 121 pa je bilo delno izpeljanih v letu 2006; ugotavlja tudi, da je notranji revizor določil 20 "pomembnih ukrepov", ki zadevajo področja, izpostavljena visokemu tveganju; seznanja se z dejstvom, da uprava izjavlja, da je bilo do sedaj 18 od 20 ukrepov že izvedenih ter da jih bo notranji revizor pregledal med drugo revizijo v letu 2008;
Oddaja javnih naročil
36. opozarja, da v skladu s členoma 54 in 119 pravil za izvajanje finančne uredbe(28) institucije proračunskemu organu posredujejo poročila o naročilih, oddanih s pogajalskim postopkom, ter o pogodbah, ki ne temeljijo na direktivah o javnih naročilih; opozarja tudi, da je seznam izvajalcev, ki so jim bila dodeljena naročila v vrednosti, ki presega 50 000 EUR, ampak je nižja od mejne vrednosti, ki je določena v omenjenih direktivah, objavljen v Uradnem listu, ter da so naročila v vrednosti med 13 800 EUR in 50 000 EUR objavljena na spletnih straneh institucij;
37. ugotavlja, da letno poročilo vsebuje naslednje informacije o oddanih naročilih v letu 2006:
Vrsta pogodbe
Število
[2005 v ( )]
Odstotek
[2005 v ( )]
Znesek v EUR
[2005 v ( )]
Odstotek
[2005 v ( )]
Storitve
199 (199)
69 % (64 %)
67 315 809
(89 551 639)
23 % (44 %)
Blago
56 (53)
20 % (17 %)
61 441 090
(29 036 604)
21 % (14 %)
Gradnja
31 (48)
11 % (15 %)
20 026 192
(13 763 856)
7 % (7 %)
Premoženje
1 (12)
0 % (4 %)
143 125 000
(73 149 658)
49 % (35 %)
Skupaj
287 (312)
100 %
291 908 091
(205 501 756)
100 %
38. ugotavlja, da je dodelitev naročil, oddanih v letu 2006 (razen nepremičninskega naročila, oddanega s pogajanjem – nakup stavbe v Strasbourgu – katerega vrednost je 143 125 000 EUR) glede na vrsto uporabljenega postopka, bila naslednja:
Vrsta postopka
Število
[2005 v ( )]
Odstotek
[2005 v ( )]
Znesek v EUR
[2005 v ( )]
Odstotek
[2005 v ( )]
Povprečen znesek
[2005 v ( )]
Odprt postopek
73 (64)
25 % (21 %)
93 681 193
(94 187 176)
62% (71 %)
1 283 304
(1 471 675)
Omejen postopek
84 (112)
30 % (37 %)
7 044 607
(26 676 276)
5% (20 %)
83 863
(238 181)
Postopek s pogajanji
129 (124)
45 % (42 %)
48 057 291
(11 488 646)
33% (9 %)
372 537
(92 650)
Skupaj
286 (300)
100 %
148 783 091
(132 352 098)
100 %
520 220
(441 174)
39. ugotavlja, da je bilo v letu 2006 oddanih 128 naročil v vrednosti 50 000 EUR ali več ter 159 naročil v vrednosti med 13 800 EUR in 50 000 EUR; poudarja, da ti zneski kažejo, da naročila pod 50 000 EUR predstavljajo le 1,7 % celotne vrednosti, po številu pa 55 % vseh naročil, ki jih je oddal Parlament;
40. ugotavlja, da je bilo glede na vrednost 67 % naročil oddanih na osnovi odprtih postopkov (62 %) ter omejenih postopkov (5 %); vendar obžaluje, da je glede na vrednost 33 % naročil bilo oddanih s pogajalskim postopkom; poziva generalnega sekretarja, naj pojasni to povečanje glede na prejšnje leto;
41. ugotavlja, da za leto 2006 ni bilo mogoče opraviti primerjave, ki jo zahteva člen 154 pravil o izvajanju finančne uredbe (med številom naročil v letu n in letu n-1, ki jih je oddal odredbodajalec) zaradi sprememb predpisov, ki so začele veljati med letom in ki zadevajo le naročila, razpisana od 22. avgusta; v letu 2006 je Parlament za sklenitev 74 pogodb uporabil pogajalski postopek (2005: 136 pogodb);
42. ugotavlja, da je notranji revizor opravil revizijo postopkov za oddajo naročil na ravni institucij; izraža zadovoljstvo zaradi dogovora med notranjim revizorjem in službami o obsežni dejavnosti za izvedbo 144 posameznih ukrepov; izraža zadovoljstvo, ker je v letu 2008 ena glavnih nalog v delovnem programu notranjega revizorja nova revizija postopkov za oddajo naročil, da se preveri doseženi napredek;
43. poziva generalnega sekretarja, naj razloži napredek pri oblikovanju baze podatkov o naročilih v skladu s členom 95 finančne uredbe; opaža tudi, da prenovljena finančna uredba predvideva oblikovanje enotne baze podatkov za vse institucije, ki jo bo upravljala Komisija;
Politične skupine (pregled računovodskih izkazov in postopkov – proračunska postavka 4000)
44. ponovno poudarja, da so politične skupine odgovorne za upravljanje in uporabo proračunskih sredstev Parlamenta, ki so jim dodeljena, in da področje delovanja službe za notranjo revizijo Parlamenta ne zadeva porabe sredstev iz proračunske postavke 4000;
45. izraža zadovoljstvo, ker so politične skupine objavile svoja poročila o zunanji reviziji in svoje računovodske izkaze za leto 2006 na intranetni strani Parlamenta;
46. opaža, da so bila v letu 2006 sredstva iz proračunske postavke 4000 uporabljena, kot sledi:
(v tisoč EUR)
Razpoložljiva sredstva v proračunu 2006 (skupaj)
70 900
Samostojni poslanci
1 644
Zneski, na voljo skupinam
69 256
Skupina
Sredstva, odobrena v proračunu Parlamenta
Lastna sredstva in prenesene odobritve skupin
Odhodki 2006
Odstotek porabe razpoložljivih sredstev
(Zgornja meja prenosov)
Prenos v
2007
PPE-DE
18 088
7 203
16 345
64,6 %
9 044
8 947
PSE
13 989
6 934
14 191
67,8 %
6 995
6 732
ELDR/ALDE
6 526
3 145
6 383
66,1 %
3 263
3 263
Verts/ALE
2 836
1 157
2 716
68,0 %
1 418
1 278
GUE/NGL
2 582
1 265
3 189
77,5 %
1 426
928
UEN
1 896
454
1 863
79,3 %
948
487
IND/DEM
2 034
875
1 912
65,7 %
1 017
997
NI
1 384
260
1 222
74,3 %
692
136
SKUPAJ
49 606
21 294
47 821
67,4 %
24 803
22 767
*) v skladu s členom 2.1.6 pravil o uporabi sredstev iz proračunske postavke 4000
47. ugotavlja, da so zunanji revizorji potrdili, da so računovodski izkazi političnih skupin v skladu z veljavnimi določbami ter z mednarodnimi računovodskimi standardi;
48. ugotavlja, da so politične skupine porabile v povprečju le 67,4 % sredstev, ki so jim bila na voljo (66 % v letu 2005 in 74 % v letu 2004);
49. ugotavlja, da je 9. julija 2007 predsedstvo pregledalo poročila političnih skupin o izvrševanju proračuna ter poročila revizorjev; s tem v zvezi ugotavlja, da je predsedstvo zadolžilo odredbodajalca, da začne postopek izterjave pri skupini ALDE za 25 403,77 EUR neporabljenih sredstev, ki se jih ni moglo prenesti;
Politične stranke na evropski ravni
50. ugotavlja, da so računovodski izkazi ob zaključku proračunskega leta 2006 naslednji:
Izvrševanje proračuna 2006 v okviru dogovora (EUR)
Stranka *
Lastna sredstva
Skupni znesek subvencij EP
Prihodki skupaj
Subvencije v % upravičenih odhodkov (max. 75 %)
PPE
1 106 891,41
2 914 059,56
4 020 950,97
72,5 %
PSE
932 781,81
2 580 000,00
3 512 781,81
71,49 %
ELDR
340 782,87
883 500,00
1 224 282,87
71,97 %
EFGP
240 204,29
581 000,00
821 204,29
71,20 %
GE
172 875,00
439 018,54
611 893,54
71,82 %
PDE
55 189,84
163 570,75
218 760,59
75 %
AEN
49 385,00
144 808,81
194 193,81
74,57 %
ADIE
59 513,36
125 016,22
184 529,58
75 %
EFA
69 665,67
220 913,67
290 579,34
75 %
EUD
47 597,22
29 670,24
77 267,46
62,59 %
Skupaj
3 074 886,47
8 081 557,78
11 156 444,25
72,13 %
PPE: Evropska ljudska stranka; PSE: Stranka evropskih socialistov; ELDR: Evropska stranka liberalcev, demokratov in reformatorjev; EFGP: Evropska zveza strank zelenih; GE: Evropska združena levica; PDE: Evropska demokratična stranka; AEN: Združenje za Evropo narodov; ADIE: Združenje neodvisnih demokratov v Evropi; EFA: Evropsko svobodno združenje; EUD: EU demokrati
51. poudarja, da so zunanji revizorji potrdili, da so računovodski izkazi strank v skladu z določbami členov 6, 7, 8 in 10 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2004/2003 z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja(29), ter da predstavljajo resnično in pošteno podobo finančnega stanja političnih strank ob zaključku finančnega leta 2006;
52. izraža zadovoljstvo, ker so politične stranke na evropski ravni dosegle visoko raven porabe sredstev, ki so jim dana na voljo;
53. vendar ugotavlja, da je bil odredbodajalec zadolžen:
–
da začne postopek izterjave presežka 248 953,91 EUR od PDE, 215 498,59 EUR od AEN, 69 317,14 EUR od ADIE in 24 799,11 EUR od EUD,
–
ter postopek izterjave 670,10 EUR od EUD in 70.902,64 EUR od ADIE zaradi neskladja s členom 3(1), točka b) uredbe (ES) št. 2004/2003;
54. sprašuje generalnega sekretarja, ali so bili zneski izterjani;
55. ugotavlja, da je notranji revizor revidiral izvajanje določb o prispevkih političnim strankam na evropski ravni in je o tem izdal poročilo v avgustu 2007; izraža zadovoljstvo, ker je bil rezultat tega natančen akcijski načrt, ki ga je potrdila uprava; zahteva, da postanejo rezultati te revizije del postopka za podelitev razrešnice za leto 2007;
56. ugotavlja, da se lahko proračun evropske politične stranke od leta 2008 dalje financira iz proračuna Parlamenta do višine 85 % (75 % do konca 2007); poudarja, da imajo stranke zaradi takega odstotka denarne pomoči Parlamenta večjo odgovornost za svoje dejavnosti;
Nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem
57. seznanja se z dejstvom, da je Računsko sodišče ugotovilo (in kritiziralo) pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru, ki ga je določilo predsedstvo, in da večina zneskov, dodeljenih poslancem parlamenta za parlamentarno pomoč, ni bilo podprtih z dokazili, ki bi opravičevala odhodke v poslančevem imenu; obenem priznava, da sta si predsedstvo in uprava v letu 2007 prizadevala, da bi se stanje izboljšalo; izraža zadovoljstvo, ker uprava navaja, da je do konca leta 2007 prejela več kot 99 % dokazil za leto 2006;
58. vendar ugotavlja, da je uprava za leto 2004 dobila le 57 % zahtevanih dokumentov, za leto 2005 pa samo 51 %; ugotavlja, da je bila s tem v zvezi sprejeta politična odločitev, da se uporabijo predpisi, sprejeti 13. decembra 2006, za nazaj, za obdobje 2004–2005;
59. upa, da bodo glede na obvezo, da je treba priložiti dokazila za uporabo parlamentarne pomoči v letih 2004 in 2005, vsi poslanci prejeli sporočilo, ali morajo še vedno oddati upravi dokazila za to obdobje ali da je njihova dokumentacija v redu;
60. poziva upravo, naj pravilno in dosledno uporablja pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem (pravilnik PEAM(30)) in nemudoma ugotovi vse nepravilnosti in izpuščene podatke;
61. zahteva, naj uprava zagotovi postopek z boljšo in vidnejšo komunikacijo s poslanci za dosledno spoštovanje rokov za oddajo dokazil, ki so določeni v pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, da bodo dokazila oddana v skladu s postopkom in obveznim koledarjem Računskega sodišča glede priprave njegovega letnega poročila, in da zagotovi končno potrditev poslancem, ko je zaključen njihov spis;
62. spodbuja delovno skupino predsedstva za statut poslancev, da predstavi svoje zaključke, da se omogoči hitro in ustrezno ukrepanje na pripombe notranjega revizorja v poročilu o dodatkih za parlamentarno pomoč poslancem; v luči dela omenjene delovne skupine in v zvezi z novimi predpisi za določitev pristojnih političnih organov potrjuje odgovornost uprave pri zagotavljanju, da so nadomestila za parlamentarno pomoč poslancem dodeljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zakonitosti in pravilnosti; razume probleme in težave pri usklajevanju dodatkov za parlamentarno pomoč poslancem s socialno in davčno zakonodajo vseh 27 držav članic; poziva, da se nemudoma začnejo potrebna pogajanja med državami članicami in Belgijo; poudarja, da ta zapleteni postopek ne sme zadržati vzporednega izvajanja novih predpisov v zvezi z dodatki za parlamentarno pomoč poslancem;
63. ugotavlja, da poročilo notranjega revizorja priporoča spremembo pogojev za zaposlovanje pomočnikov poslancev v dveh fazah: prvič, pogodbeno razmerje med pomočnikom/pomočniki in poslancem bi dosledno temeljil na pogodbi o zaposlitvi z uporabo vzorca izboljšane obvezne pogodbe; drugič, cilj bi moral biti vključitev pomočnikov v kategorijo osebja, za katerega veljajo pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti;
64. poudarja, da mora biti pomoč poslancem prožna in mobilna, novi statut za pomočnike pa bi moral postaviti najnižje standarde glede plač in socialnih pravic v skladu z veljavno evropsko zakonodajo;
65. je seznanjen s soglasno sprejetimi odločitvami konference predsednikov in predsedstva dne 6. in 10. marca 2008, s katerimi se:
–
poziva upravo, naj zagotovi dosledno uporabo in izvajanje notranjih pravil Parlamenta o povračilu stroškov parlamentarne pomoči;
–
pooblasti generalnega sekretarja, da vzpostavi stik s Komisijo in Svetom glede zagotavljanja možnosti za oblikovanje novega sklopa pravil za pomočnike poslancev s pomočjo spremenjene ureditve za pogodbeno osebje, ki hkrati omogoča poslancem, da neodvisno odločajo o zaposlovanju pomočnikov in o višini njihove plače;
–
zadolži delovno skupino predsedstva za statut poslancev, pomočnike in pokojninski sklad, da nemudoma natančno oceni delovanje veljavnih pravil ter glede na pomen zadeve pripravi predloge za njihovo spremembo, kjer je to potrebno;
vztraja pri tem, da mora biti v delovni skupini kot opazovalec tudi član Odbora za proračunski nadzor, torej odbora, ki je pristojen za postopek podelitve razrešnice; v zvezi s tem spominja Predsedstvo na svoje opombe na Oddelek I – Evropski parlament, navedene v resoluciji o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008(31) z dne 25. oktobra 2007, in resolucijo z dne 26. septembra 2006 z opombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004, Oddelek I – Evropski parlament(32); poziva pristojne organe, naj Odboru za proračunski nadzor pred koncem leta 2008 poročajo o doseženem napredku;
66. vztraja zlasti pri tem, da:
–
Parlament v skladu z odstavkom 76 zgoraj navedene resolucije z dne 26. septembra 2006 sklepa okvirne pogodbe v državah članicah samo s podjetji, specializiranimi za davčne zadeve in socialno varnost, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, od uprave pa pričakuje, da bo do 1. septembra 2008 vzpostavila časovni razpored za popolno izvajanje tega odstavka;
–
ker gre pri pomanjkljivostih, odkritih med notranjo revizijo, povečini za pogodbe s ponudniki storitev, le-te začasno, dokler se ne najde trajna rešitev, obravnavajo plačilni posredniki v državah članicah; je plačilni posrednik odgovoren za to, da je pogodba s ponudnikom storitev v skladu z davčno zakonodajo in zakonodajo o socialni varnosti v zadevni državi članici ter s pravilnikom o povračilu in nadomestilu stroškov poslancev, pri čemer je treba slednjega ustrezno prilagoditi; se ne sprejme nobena pogodba s ponudnikom storitev, ki ne izpolnjuje teh določb;
–
mora biti uprava sposobna dokazati Računskemu sodišču, kolikšne zneske so poslanci plačali svojim pomočnikom, plačilnim posrednikom in ponudnikom storitev ter pod kakšnimi pogoji;
–
se ne zaposlujejo sorodniki poslancev;
–
v primeru kršitev zakonodaje držav članic in/ali (takrat revidiranega) pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem se morajo izplačila samodejno zadržati, neupravičeno plačani zneski pa izterjati;
67. zahteva, da o določbah izvedbenih ukrepov Statuta poslancev Evropskega parlamenta(33), ki imajo finančni vpliv, Odbor za proračunski nadzor uradno predhodno izrazi svoje mnenje;
68. izraža zadovoljstvo, ker je predsedstvo 25. septembra 2006 sprejelo kodeks o parlamentarnih pomočnikih in pripravnikih v Evropskem parlamentu, in da so vsi poslanci prejeli izvod kodeksa;
69. poziva svojega generalnega sekretarja, naj do konca leta 2008 obvesti Odbor za proračunski nadzor o številu izdanih nalogov za izterjavo in o celotnem znesku;
Prostovoljni pokojninski sklad
70. ugotavlja, da je novembra 2006 prostovoljni pokojninski sklad imel 659 članov; ugotavlja, da je bil mesečni prispevek v sklad 3 354,21 EUR na poslanca, in sicer je bila ta vsota razdeljena, kot sledi: tretjino, to je 1 118,07 EUR, je plačal poslanec iz sredstev za stroške in nadomestila, dve tretjini, to je 2 236,14 EUR, pa Parlament;
71. opozarja na točke glede preglednosti pri virih prihodka iz navedene resolucije z dne 24. aprila 2007;
72. ugotavlja, da je aktuarski primanjkljaj (primanjkljaj od leta 2001) prostovoljnega pokojninskega sklada padel s 43 756 745 EUR v letu 2004 in 28 875 471 EUR v 2005 na 26 638 000 v 2006, s čimer se je izboljšal aktuarski finančni položaj, ki je od 76,8 % v letu 2004 in 86,1 % v 2005 prešel na 88,4 % v 2006; poudarja, da so bili v zadnjih letih borzni trgi zelo nestabilni in zato ne obstaja nikakršna gotovost o tem, v kakšno smer bo šel aktuarski primanjkljaj sklada; s tem v zvezi poudarja, da je sklad 73 % sredstev vložil v delnice; poudarja, da bi morali upravljavci sklada do 15. marca 2008 posodobiti aktuarski primanjkljaj sklada na konec decembra 2007;
73. želi opozoriti svoje predsedstvo na odstavek 88 svoje zgoraj navedene resolucije z dne 24. aprila 2007, glede na katerega je sprejelo sklep, da bi se po začetku veljavnosti statuta poslancev Parlamenta prostovoljni pokojninski sklad moral omejiti na izpolnjevanje obveznosti iz obstoječih pravic (pridobljenih do junija 2009), kar pomeni, da ne sedanji poslanci ne drugi člani ne bodo mogli več prispevati v sklad;
74. je presenečen nad konferenco predsednikov z dne 13. marca 2008, ki po posvetovanju z delovno skupino predsedstva o statutu poslancev in pomočnikov ter pokojninskem skladu, priporoča, da lahko poslanci, vključeni v prostovoljni pokojninski sklad, tudi po začetku veljave statuta poslancev pridobijo nove pokojninske pravice; opozarja predsedstvo, ki je v tem primeru organ odločanja, na politično voljo Parlamenta, kot je izražena v resolucijah o razrešnicah glede izvrševanja proračuna Parlamenta za proračunski leti 2004 in 2005, da je treba, potem ko začne veljati statut poslancev, učinkovito odpraviti dejavnosti prostovoljnega pokojninskega sklada in ga omejiti na spoštovanje že pridobljenih pravic; vztraja pri tem, da delovna skupina predsedstva pripravi potrebne ukrepe v skladu s sklepi Parlamenta;
Priprava na izvajanje Lizbonske pogodbe
75. opozarja, da je Parlament v letu 2006 želel "(…) presoditi, ali so potrebne spremembe upravnih struktur ali zagotavljanje nadaljnje podpore za njihove glavne dejavnosti, za čim boljše delo institucije; (...)"(34); opozarja, da je obenem ocenil, "(…) da povečana odgovornost Evropskega parlamenta v zakonodajnem procesu odločanja zahteva bistveno več virov za podporo te glavne dejavnosti (…)"(35);
76. opozarja tudi, da Lizbonska pogodba občutno širi obseg soodločanja, ki postane običajni zakonodajni postopek;
77. iz tega sledi, da Parlament postane sozakonodajalec na enakovredni ravni za 95 % evropske zakonodaje;
78. s tem poziva svojo upravo, da pred 30. novembrom 2008 predstavi:
–
kadrovski načrt Parlamenta (uradniki in drugi uslužbenci) po razredih, generalnih direktoratih, narodnosti in spolu, vključno z oceno,
–
analizo načina uporabe proračuna za študije v generalnih direktoratih;
79. opozarja, da je Parlament med proračunskim postopkom 2007 pozval Komisijo, da pripravi srednjeročno oceno svojih kadrovskih potreb ter zagotovi natančno poročilo o svojem podpornem osebju in svojih nalogah usklajevanja; poziva svojo upravo, da na tej podlagi in z uporabo istih instrumentov oceni svoje kadrovski načrte; želi, da se Odboru za proračunski nadzor predloži ocenjevalno poročilo pravočasno za postopek razrešnice za proračunsko leto 2007; s tem v zvezi želi vedeti, koliko uradnikov in drugih uslužbencev ima nalogo pomagati poslancem pri njihovem delu sozakonodajalcev, koliko uslužbencev dela za parlamentarne delegacije in koliko uslužbencev zagotavlja upravno podporo Parlamenta;
Spremljanje postopka razrešnice za leto 2005
80. pozdravlja zmanjšanje predvidenih stroškov delovanja zaradi zahtev po ohranitvi več krajev dela z 203 000 000 EUR za leto 2002 na 155 000 000 EUR za leto 2007; poudarja, da to predstavlja skoraj 24 % zmanjšanje v petih letih; poziva upravo, naj nadaljuje s procesom racionalizacije; poudarja, da je zahteva po vzdrževanju več krajev dela določena v pogodbah; meni, da mora biti med temi kraji dela dosežena najboljša uskladitev; poudarja, da državljani ne razumejo, zakaj mora Parlament obdržati tri kraje dela;
81. je seznanjen z odgovorom svoje uprave(36) o možnosti ustanovitve evropskega organa za nepremičnine, v skladu s katerim ustanovitev enotnega urada, ki bi zgradil in vzdrževal prostore institucij in organov Evropske unije, ne ustreza izraženim zahtevam po gospodarnosti in boljšem upravljanju; obenem ugotavlja, da je zaželeno tesnejše sodelovanje;
82. ugotavlja, da ni bil dosežen noben napredek pri pogajanjih z belgijsko državo glede ozemlja, na katerih stojijo stavbe D4-D5, in glede njihovega stanja; poziva podpredsednika, pristojnega za nepremičninsko politiko, da čim prej vzpostavi stik z novo vlado;
83. ugotavlja napredek, ki ga je bilo mogoče doseči glede odziva na njegove zahteve po oblikovanju načrta Kyoto-plus; opozarja, da je 18. junija 2007:
–
predsedstvo pozvalo generalnega sekretarja, da objavi javni razpis za oceno onesnaževanja s CO2, ki ga povzroča Evropski parlament,
–
vodstvo seznanilo predsedstvo z okoljskimi cilji in ključnimi ukrepi za prihodnost ter jih potrdilo,
–
predsedstvo sprejelo časovni razpored prihodnjih faz EMAS,
–
predsedstvo pozvalo generalnega sekretarja, da določi natančen akcijski načrt,
–
predsedstvo sklenilo, da ustanovi delovno skupino za spremljanje emisij CO2, sestavljeno iz dveh članov predsedstva, ki bosta imenovana na nadaljnji stopnji postopka EMAS,
–
predsedstvo potrdilo vključitev vseh okoljskih pobud v EMAS in soglašalo s potrebo po spremljanju razpoložljivosti virov za izboljšanje EMAS;
84. zahteva, da se vsak drugi napredek sporoči tudi odboru za proračunski nadzor;
Večjezičnost
85. poudarja povečan pomen pravil ravnanja o večjezičnosti za parlamentarne dejavnosti poslancev; je zaskrbljen zaradi dejstva, da sta dve polletni poročili iz leta 2006 o izvajanju pravil ravnanja pokazali pomanjkljivosti na ravni učinkovite uporabe službe za tolmačenje; zato ugotavlja, da razpoložljive odobritve niso bile dodeljene najbolj gospodarno in da so bili zaradi te pomanjkljivosti najbolj prizadeti parlamentarni odbori, delegacije in politične skupine; s tem v zvezi in ob upoštevanju poročila o večjezičnosti, sprejetega 5. septembra 2006, poziva generalnega sekretarja, da skupaj z uporabniki najde rešitev;
Politika obveščanja in sporočanja
86. opozarja, da so bile v okviru politike Parlamenta na področju obveščanja in sporočanja razširjene dejavnosti in oblikovani novi instrumenti obveščanja, ki so imeli občuten finančni vpliv na proračun 2006 (središče za obiskovalce, spletna TV, avdiovizualne namestitve); poziva generalnega sekretarja, da pred koncem julija 2008 predloži poročilo o izvajanju in vrednotenju politike obveščanja in sporočanja;
Informacijska tehnologija
87. poudarja pomen informacijske tehnologije za Evropski parlament na splošno in zlasti za parlamentarne dejavnosti; obžaluje, da se pridobljene izboljšave osredotočajo na predstavitev institucije na zunanjih in notranjih spletnih straneh bolj kot na možnosti olajšanja zakonodajnega dela in povečanja njegove učinkovitosti;
Razno
88. poziva generalnega sekretarja, naj posreduje izvod vseh poročil predsedstva, vključno s poročili delovnih skupin, in konference predsednikov, ki imajo finančni vpliv na odbora za proračun in proračunski nadzor,
89. ugotavlja, da je zadeva v zvezi z razliko 4 136 125 BEF med stanjem blagajne in ustreznimi knjižbami leta 1982 bila rešena leta 2007 in bo zato predmet postopka razrešnice za proračunsko leto 2007;
Zaključki razprave o osnutku poročila v odboru
90. ponovno poudarja, da so proračunske prednostne naloge pomembne pri postopku razrešnic, in hkrati še vedno meni, da je izid postopka razrešnic osrednjega pomena za proračunski postopek; zato pozdravlja dejstvo, da bo po Lizbonski pogodbi tesno sodelovanje med Odborom za proračun in Odborom za proračunski nadzor pridobilo še večji pomen;
91. pozdravlja napredek pri izvajanju proračunskih prednostnih nalog za leto 2006; vendar bo vseeno poskušal zagotoviti, da se uresničijo vse prednostne naloge;
92. je seznanjen z (zaupnim) poročilom notranjega revizorja o nadomestilih za parlamentarno pomoč, ki preučuje načine notranje kontrole na tem področju in predlaga možne izboljšave; poudarja, da je bilo sodelovanje uprave Parlamenta s poročevalcem v vseh fazah priprave osnutka poročila dosledno in pregledno; poleg tega poudarja, da sta bila Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Računsko sodišče povabljena, da preučita poročilo notranjega revizorja in sprejmeta ustrezne ukrepe glede na njune zaključke; obžaluje kršitve določb o zaupnosti iz poslovnika Parlamenta in objavo osebnih in političnih interpretacij zaupnih informacij; meni, da te interpretacije dajejo napačno predstavo o ciljih in zaključkih tega poročila;
93. poziva pristojne organe, naj v skladu s Prilogo VII, oddelkom A, odstavkom 1, pododstavkom 4 Poslovnika Parlamenta sprejmejo ustrezne ukrepe, tako da bodo lahko poslanci na plenarnem zasedanju pravočasno, torej do postopka podeljevanja razrešnic za proračunsko leto 2007, sprejeli pravilnik za upravno obdelavo zaupnih dokumentov, ki ga je predsedstvo potrdilo 13. novembra 2006;
94. obžaluje, da pogajanja z belgijsko vlado o zemljiščih za stavbi D4-D5 in njihovi komunalni ureditvi ne napredujejo; poziva belgijsko vlado, naj izpolni trdno politično zavezo, ki jo je dala Parlamentu.
Sklep Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (UL L 262, 7.10.2005, str. 1).
Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str.1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek II – Svet (C6-0364/2007 – 2007/2039(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (C6-0364/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu, ki sprejme sklep o razrešitvi, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(3),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 pogodbe o ES(4),
– ob upoštevanju členov 272(10), 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0096/2008),
1. podeli razrešnico generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Sveta za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je njegov sestavni del,posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropski investicijski banki ter nacionalnim in regionalnim organom za revizijo držav članic ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so sestavni del Sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek II – Svet (C6-0364/2007 – 2007/2039(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – Zvezek I (C6-0364/2007)(7),
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta organu, ki sprejme sklep o razrešitvi, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(8),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 pogodbe o ES(9),
– ob upoštevanju členov 272(10), 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0096/2008),
1. ugotavlja, da je imel Svet leta 2006 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v znesku 626 102 378,31 EUR (2005: 586 182 640,52) s stopnjo izkoriščenosti 91,79 %, ki je nižja kot leta 2005 (96,69 %);
2. ugotavlja, da od uvedbe računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki je začelo veljati 1. januarja 2005, zaključni letni račun Sveta kaže pozitiven poslovni izid v višini 90 578 934 EUR enaka zneska (498 579 523 EUR) sredstev in obveznosti;
3. obžaluje, da Svet v nasprotju z drugimi institucijami Evropskemu parlamentu ne posreduje letnega poročila o dejavnosti, pri čemer se sklicuje na prijateljski sporazum iz leta 1970 (resolucija, zabeležena v zapisniku seje Sveta z dne 22. aprila 1970), in odsotnost kakršne koli ustrezne zahteve v finančni uredbi; poziva Svet, naj znova pretehta odločitev o tem, da ne bo objavil in Parlamentu posredoval poročila o dejavnosti, tako da bi bil odgovornejši do širše javnosti in davkoplačevalcev;
4. opozarja na ugotovitve Računskega sodišča v odstavku 10.14 prej omenjenega letnega poročila, da je Svet podaljšal pogodbo za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev za zasedanja Evropskega sveta in to podaljšanje nepravilno upravičil s sklicevanjem na člen 126(1)(e) izvedbenih pravil finančne uredbe;
5. se v zvezi s tem strinja z Računskim sodiščem, da bi bilo treba pred potekom pogodbe izvesti javni razpisni postopek; vendar razume izredne razmere, na katere je Svet v svojih odgovorih opozoril, zlasti, da so bila vsa prizadevanja sekretariata Sveta osredotočena na projekte, povezane z vselitvijo v novo stavbo LEX; ugotavlja, da je bila pogodba leta 2007 brez javnega razpisa še enkrat podaljšana; kljub temu pa pozdravlja dejstvo, da se je že začel novi postopek javnega razpisa, ki bi moral zagotoviti novo pogodbo od julija 2008 naprej;
6. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Svet uspel za približno dve tretjini zmanjšati fond nadomestnega dopusta, ki je bil dodeljen osebju nekdanjih kategorij A in B pred 31. decembrom 1997, a ni bil porabljen; ugotavlja, da je uprava Sveta izdala obvezna navodila, namenjena popolni odpravi preostanka fonda do leta 2009, in spodbuja Svet, naj spoštuje ta rok, ki ga je sam določil;
7. pozdravlja dejstvo, da so nova notranja pravila za službene poti generalnega sekretariata Sveta glede stroškov za namestitev začela veljati 1. junija 2007, preden je Svet to prvotno predvidel (oktober 2007) v svojem odgovoru na ugotovitve Računskega sodišča za proračunsko leto 2005;
8. z zadovoljstvom opaža oblikovanje delovne skupine in priporočil, ki jih je pripravila za preoblikovanje sistema povračila potnih stroškov predstavnikov članov Sveta; podpira namero Sveta, da nadaljuje z izvajanjem strogih pregledov izjav, ki jih podajo države članice, dokler ne bo nov elektronski sistem službenih priponk, ki bo vpeljan v začetku leta 2009, začel pravilno delovati;
9. ugotavlja, da je služba za splošna upravna vprašanja med 1. januarjem 2005 in 1. julijem 2007 dobila nalogo, da med drugim uskladi in spremlja izvajanje priporočil, ki jih je pripravil notranji revizor, ter mu s tem preprečila zagotovitev izvajanja njegovih priporočil; pozdravlja dejstvo, da je bila ta dolžnost zdaj vrnjena notranjemu revizorju;
10. poudarja, da navedeni Prijateljski sporazum glede dela proračuna, ki zadeva Parlament, določa, da "se Svet zaveže, da ne bo spremenil ocene izdatkov Evropskega parlamenta. Ta obveza je zavezujoča le, če ta ocena izdatkov ne nasprotuje določbam Skupnosti, zlasti v zvezi s kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter sedežem institucij";
11. ponavlja svoje mnenje, da je treba Prijateljski sporazum zaradi njegove starosti in velikih odstopanj med uporabljenim besedilom in njegovim pomenom ali razlago revidirati; v vsakem primeru trenutno ni nobene ovire, da za Svet ne bi veljal običajni postopek razrešnice, kakor za druge institucije;
12. v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da Svet in druge institucije ter organi Skupnosti sprejemajo uveljavljeno prakso, da Parlament glasuje o podelitvi razrešnice njihovim generalnim sekretarjem glede izvrševanja proračuna, vendar izrecno kritizira dejstvo, da nikjer v finančni uredbi ni sklicevanja na ta postopek, ampak je vključeno le sklicevanje na določbe v zvezi s podelitvijo razrešnice Komisiji;
13. poziva k čim večji preglednosti na področju skupne zunanje in varnostne politike; poziva Svet, naj v skladu s točko 42 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(11), zagotovi, da se v njegovem proračunu ne pojavijo nikakršni odhodki za skupno zunanjo in varnostno politiko;
14. poziva Svet, naj navede pravo naravo odhodkov za vse postavke znotraj Naslova 3 (Izdatki za posebne naloge, ki jih izvaja institucija)(12) Oddelka II splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, ki je namenjen Svetu, da Parlament lahko preveri v kakšni meri je upoštevan omenjeni Medinstitucionalni sporazum; si pridržuje pravico, da po potrebi sprejme potrebne ukrepe, če pride do kršitve Sporazuma;
15. poziva Svet, naj Parlamentu predloži naknadno oceno posameznih misij in ukrepov posebnih predstavnikov EU za varnostno in obrambno politiko, katerih dejavnosti naj bi se redno revidirale in ocenjevale.
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek IV- Sodišče Evropskih skupnosti (C6-0365/2007 – 2007/2040(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6-0365/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Sodišča Evropskih skupnosti organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(3),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES,(4)
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0097/2008),
1. podeli sodnemu tajniku Sodišča razrešnico glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006;
2. navaja pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je njegov sestavni del, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za njuno objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so sestavni del Sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti (C6-0365/2007 – 2007/2040(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6-0365/2007)(7),
– ob upoštevanju letnega poročila Sodišča Evropskih skupnosti organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(8),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES,(9)
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0097/2008),
1. ugotavlja, da je imelo Sodišče Evropskih skupnosti leta 2006 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 252 306 372,60 EUR (2005: 232 602 467,74 EUR) s stopnjo izkoriščenosti 94,58 %;
2. ugotavlja, da od uvedbe računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki je začelo veljati 1. januarja 2005, zaključni letni račun Sodišča kaže negativen poslovni izid v višini 1 529 933 EUR ter enaka zneska (72 187 617 EUR) sredstev in obveznosti;
3. z zadovoljstvom ugotavlja, da je Sodišče julija 2007 sprejelo kodeks ravnanja, ki velja za člane in nekdanje člane Sodišča evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in Sodišča za uslužbence (11), ki vključuje dolžnost, da se predsedniku Sodišča predloži izjavo o finančnih interesih; vendar poudarja, da je zaradi preglednosti, čeprav še brez pravne podlage, že večkrat zahteval, da se konkretne izjave objavi, na primer na spletni strani Sodišča;
4. izraža zadovoljstvo, da sta bili 1. oktobra 2007 oblikovani dve ločeni upravni enoti (enota za notranjo revizijo in enota za preverjanje) z dvema različnima vodjema, s tem pa se je končalo stanje, ki sta ga v preteklih letih kritizirala Računsko sodišče in Parlament, da je bil vodja službe za notranjo revizijo odgovoren za predhodno preverjanje poslovanja odredbodajalcev;
5. pozdravlja informacije, ki jih vsebujejo odgovori Sodišča na vprašalnik poročevalca o pravi naravi in vsebini priporočil notranjih revizij, ki so bile izvedene v letu 2006 in povzročile, da je notranji revizor Sodišča izvedel pet posebnih revizij in naslovil priporočila na zadevne službe (o organizaciji in proračunskem upravljanju obiskov, zavarovalnih pogodbah, postopkih, povezanih z najnižjimi standardi notranje kontrole, upravljanju stroškov selitve in uporabi telefona); vendar poudarja, da je treba ta priporočila izvesti v celoti;
6. izraža tudi zadovoljstvo, da je po letu 2005, ko ni bilo izvedenih nikakršnih naknadnih kontrol, leta 2006 enota za notranjo revizijo in finančno pomoč izvedla naknadne kontrole pri treh vrstah odhodkov, zlasti pri odhodkih za dokumentacijo in knjižnice ter avtomobile in telekomunikacije, ki so potrdile pravilnost in skladnost obravnavanih odhodkov;
7. pozdravlja zmanjšanje števila sklenjenih pogodb glede na število vseh dodeljenih pogodb iz 38 % leta 2005 na 34 % leta 2006 (v vrednosti več kot 60 000 EUR, po spremembi izvedbenih pravil(12) finančne uredbe); vendar poziva Sodišče, naj si bolj prizadeva za še nadalje zmanjšanje tega razmerja;
8. ugotavlja, da je bilo leto 2006 v bistvu prvo leto sodne dejavnosti na novo ustanovljenega Sodišča za uslužbence, potem ko je začelo svoje naloge opravljati decembra 2005;
9. ugotavlja, da je število strani, poslanih v prevod, ostalo stabilno (645 176 leta 2005 in 642 113 leta 2006), čeprav se je število prevedenih strani povečalo za 24 % na 669 668 strani leta 2006 v primerjavi z letom 2005, in da so ukrepi, ki jih je sprejelo Sodišče, zmanjšali zaostanek, ki je nastal zaradi širitve leta 2004;
10. poudarja pripombe Računskega sodišča iz posebnega poročila št. 2/2007 o odhodkih za stavbe, da neodvisni strokovnjak, katerega imenovanje določa okvirna pogodba za širitev glavne stavbe Sodišča ("Palais"), ni bil imenovan od začetka, in da prvotna okvirna pogodba določa le splošna načela;
11. z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil končno imenovan neodvisni strokovnjak (KPMG), ki je pričel nadzirati pogodbo in naknadno kontrolirati vse računovodske evidence; upa, da bo prvotni proračun upoštevan in spodbuja Sodišče, naj z izvedbenimi pravili, ki urejajo spremljanje, pozorno spremlja vse vidike napredka pri projektih;
12. nadalje z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila podpisana zakupna pogodba med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Sodiščem, ki določa potrebne določbe, ki dopolnjujejo okvirno pogodbo iz leta 2001, in predvideva prodajo zemljišča, na katerem se kompleks nahaja, Sodišču za simbolično ceno 1 EUR, ko slednji postane lastnik stavb;
13. opozarja, da je Računsko sodišče v točki 35 svojega Posebnega poročila št. 2/2007 o odhodkih institucij za zgradbe imelo naslednje pripombe o finančnih sporazumih za izgradnjo prizidka Sodišča Evropskih skupnosti: "(...) Sodišče Evropskih skupnosti ni sodelovalo pri razpisu in podrobnem pogajanju o pogodbi – v katere klavzule in opcije ni privolilo vnaprej – in ni podpisnik pogodb o financiranju, čeprav bo moralo nositi finančne stroške (npr. obrestne mere, stroške upravljanja). Oddelki Sodišča Evropskih skupnosti so preučili postopek, ki ga je uporabila vlada pri dodelitvi pogodbe v zvezi s financiranjem projekta, in opozorili na pomanjkanje primerne konkurence (...)"; poziva Komisijo, naj najpozneje do julija 2008 predloži ugotovitve nadaljnjih preiskav o morebitnih kršitvah direktiv o javnih naročilih, razglašenih v povezavi s projektom širitve Sodišča Evropskih skupnosti, v svojem odgovoru na pisno vprašanje E-4016/2007;
14. poudarja, da se je leta 2006 število zaposlenih uradnikov in uslužbencev (članov začasnega in pomožnega osebja, pogodbenih delavcev) čez leto povečalo za 4,8 % na 1.786;
15. vendar z zaskrbljenostjo opozarja na obstoječe težave Sodišča pri zaposlovanju usposobljenega osebja, ki ga urejajo kadrovski predpisi, za več delovnih mest (zlasti tolmačev in specialistov za informacijsko tehnologijo) na podlagi natečajev, ki jih je organiziral EPSO;
16. pozdravlja vključitev poglavja, ki določa nadaljnje ukrepe po predčasnih sklepih o razrešnici Parlamenta in po poročilih Računskega sodišča med letom, v poročilo o dejavnostih Sodišča; vendar zahteva, naj bo ta del in poročilo o notranjih revizijah, ki jih Sodišče posreduje organu, pristojnemu za podelitev za razrešnice, natančnejši.
Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).
Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek V – Računsko sodišče
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek V – Računsko sodišče (C6-0366/2007 – 2007/2041(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6-0366/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(3),
– ob upoštevanju poročila zunanjega revizorja o računovodskih izkazih Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2006(4),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(5),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0093/2008),
1. podeli generalnemu sekretarju Računskega sodišča razrešnico glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek V – Računsko sodišče (C6-0366/2007 – 2007/2041(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(7),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6–0366/2007)(8),
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(9),
– ob upoštevanju poročila zunanjega revizorja o računovodskih izkazih Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2006(10),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(11),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(12), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6–0093/2008),
1. ugotavlja, da je imelo Evropsko računsko sodišče leta 2006 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 113 596 668,31 EUR (2005: 107 548 618,24 EUR) s stopnjo izkoriščenosti 89 %, kar je pod povprečno vrednostjo za ostale inštitucije;
2. ugotavlja, da razkriva zaključni letni račun Evropskega računskega sodišča za leto 2005 od uvedbe računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki je začelo veljati 1. januarja 2005, negativen poslovni izid za proračunsko leto 2006 (32 000 EUR) in presežek obveznosti glede na sredstva v višini 11 418 000 EUR;
3. opozarja, da je zaključne račune Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2006 (kot tudi za proračunsko leto 2005) revidiralo zunanje podjetje KPMG, ki je ugotovilo: "[...] računovodski izkazi dajejo v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002, izvedbenimi pravili, splošno sprejetimi računovodskimi načeli in notranjimi predpisi Evropskega računskega sodišča resnično in pošteno sliko o finančnem stanju Evropskega računskega sodišča na dan 31. decembra 2006 in o poslovnem izidu za končano proračunsko leto.";
4. je seznanjen s pisnimi odgovori Evropskega računskega sodišča na vprašalnik poročevalca, ki zadevajo izračunavanje pokojnin za nekdanje člane Evropskega računskega sodišča, v skladu s katerim je sodišče pokojninske pravice na dan 31. decembra 2006 predstavilo na svoji bilanci stanja, jamstvo držav članic pa je razkrito v opombah k sami bilanci stanja, vendar ne velja za dolgoročne terjatve do držav članic; nadalje ugotavlja, da so v proračunskem letu 2006 pokojnine, ki jih je Računsko sodišče izplačalo svojim članom, znašale 2,3 milijona EUR;
5. ponavlja, da je treba obveznost za prihodnja izplačila pokojnin in tudi obveznost dolgoročne terjatve do držav članic – z njihovim zagotovilom o financiranju sistema pokojninskega zavarovanja – vključiti v bilanco stanja, da se poda jasna slika obstoječih obveznosti in dejanskih izdatkov za revizijo EU, ter se predstavijo načela računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so v veljavi od 1. januarja 2005;
6. ugotavlja, da je bilo poročilo notranjega revizorja Evropskega računskega sodišča za leto 2006 v veliki meri pozitivno, saj je bilo ugotovljeno, da je bila kakovost razpisne dokumentacije in pogodb zadovoljiva, čeprav "bi lahko bila izbira poenostavljenih postopkov in odstopanj bolje utemeljena, dokumentacijo na ravni ocenjevanja ponudb pa je treba izboljšati"; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so bila upoštevana vsa priporočila notranjega revizorja (okrepitev ustreznih izobraževanj na področju javnih naročil in evidentiranje vseh pogodb v eni podatkovni zbirki);
7. v skladu z odgovori na vprašalnik poročevalca z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima Evropsko računsko sodišče še vedno težave z zaposlovanjem strokovno usposobljenega osebja za številna prosta delovna mesta, ki izhajajo iz natečajev, ki jih je organiziral EPSO, delno je to zaradi višjih stroškov življenja v Luxembourgu in manj privlačnih plač v osnovnem plačilnem razredu AD5; vendar pozdravlja občutno zmanjšanje števila prostih delovnih mest s 74 v letu 2006 na 56 v letu 2007 in izraža pohvalo pobudi Evropskega računskega sodišča za nadaljnje zmanjševanje števila prostih delovnih mest in njihovega relativnega deleža v celotnem kadrovskem načrtu v tekočem letu in v prihodnosti;
8. ugotavlja, da se je v letu 2006 Evropskemu računskemu sodišču pridružilo pet novih članov; upa, da bo mogoče pred naslednjo širitvijo za Računsko sodišče oblikovati razumnejšo strukturo; poziva Računsko sodišče, da preuči obstoječe modele z namenom zmanjšanja skupnega števila svojih članov; ponovno poziva k obravnavi predlogov za uvedbo sistema kroženja, podobnega tistemu, ki se uporablja za Svet ECB, ali sistema z enim generalnim revizorjem; poziva Evropsko računsko sodišče, da do 30. septembra 2008 obvešča Parlament o nadaljnjem izvajanju tega priporočila;
9. ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče sprejelo nov priročnik za izvajanje revizije in načrt za nadaljnji razvoj IT revizije ter za prilagoditev organizacije revizijskih skupin, da bi se tako lahko odražal vpliv načrtovanja proračuna po dejavnostih na revizijo; nadalje ugotavlja, da je v letu 2006 sodišče izvedlo samoocenjevanje, iz katerega je sledilo oblikovanje akcijskega načrta;
10. ugotavlja, da za ta načrt izvaja pregled mednarodna skupina za medsebojni pregled; zahteva, da predsednik Evropskega računskega sodišča priskrbi najnovejše podatke o razvoju revizije in izvajanju akcijskega načrta;
11. v zvezi z izjavami članov o finančnih interesih ugotavlja, da posredujejo člani Evropskega računskega sodišča v skladu s Kodeksom ravnanja Evropskega računskega sodišča izjavo o svojih finančnih interesih in drugih sredstvih (vključno z delnicami, zamenljivimi obveznicami in investicijskimi kuponi ter zemljo in nepremičninami, skupaj s poklicnimi dejavnostmi zakoncev) predsedniku Računskega sodišča, ki jih hrani kot zaupne, in da te izjave niso objavljene;
12. ponovno poziva, da je treba načeloma in zaradi preglednosti od članov vseh institucij EU zahtevati, da predložijo izjavo o finančnih interesih, ki mora biti dostopna na internetu prek javnega registra; obžaluje, da v nasprotju z zahtevo iz prejšnjega leta Evropsko računsko sodišče do 30. septembra 2007 Parlamenta ni obvestilo o tem, kakšne ukrepe namerava sprejeti glede zgornjega vprašanja.
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (C6-0367/2007 – 2007/2042(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 - Zvezek I (C6-0367/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora organu, ki sprejme Sklep o razrešnici o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(3),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo Računsko sodišče predloži v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),
– ob upoštevanju členov 272(10), 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0098/2008),
1. podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je njegov sestavni del, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo osebnih podatkov ter poskrbi za njuno objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so sestavni del Sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (C6-0367/2007 – 2007/2042(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 - Zvezek I (C6-0367/2007)(7),
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora organu, ki sprejme Sklep o razrešnici o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(8),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(9),
– ob upoštevanju členov 272(10), 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0098/2008),
1. ugotavlja, da je imel Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) leta 2006 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 112 389 673,52 EUR (2005: 106 880 105,67 EUR) s stopnjo izkoriščenosti 97,01 %;
2. ugotavlja, da računovodski izkazi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora od uvedbe računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki je začelo veljati 1. januarja 2005, razkrivajo negativen poslovni izid 2 204 729 EUR (primanjkljaj) ter enaka zneska (164 448 636 EUR) za sredstva in obveznosti;
3. pozdravlja dejstvo, da je bil decembra 2007 podpisan nov dogovor o upravnem sodelovanju med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij (OR) za obdobje 2008 – 2014; je prepričan, da bo sodelovanje med inštitucijama finančno ugodno za evropske davkoplačevalce;
4. pozdravlja jasno zavezo obeh Odborov k cilju usklajevanja svojih standardov za notranji nadzor, ki temelji na najboljših praksah, kakor tudi na drugih ustreznih finančnih postopkih, ki se nanašajo na skupne službe;
5. ugotavlja, da novi dogovor ohranja najbolj pomembna področja (infrastruktura, informacijske tehnologije in telekomunikacija, prevajanje, vključno z oblikovanjem dokumentov) v pristojnosti skupnih služb, istočasno pa je omejeno število služb ločeno, kot so notranje službe, socialno-zdravstvena služba, knjižnica in predtisk;
6. kljub temu poudarja, da bi moralo biti to ločevanje proračunsko nevtralno, in zato nemudoma poziva Odbora k izvedbi skupne analize, ki bi bila del vmesnega pregleda, da se tako ocenijo korist, ki bi jih imela ta preusmeritev sredstev na Odbora; poziva Odbora, da Parlament obveščata o malih sporazumih o sodelovanju na področjih, ki jih zadeva ločevanje;
7. opozarja na pripombo Evropskega računskega sodišča v odstavku 10.19 zgoraj omenjenega letnega poročila, ki navaja, da so se nekatere pomanjkljivosti na področju upravljanja in nadzora pokazale v zvezi z javnimi naročili; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v okviru vseh odhodkov za javna naročila velik odstotek postopkov s pogajanjem namesto javnih razpisov; vendar pozdravlja informacije, ki so jih posredovale skupne službe, v skladu s katerimi so bile za večino storitev, povezanih z zgradbami, ki so bile predhodno dodeljene po postopkih s pogajanjem, podpisane nove pogodbe po javnih razpisih ali za katere še potekajo postopki javnega razpisa;
8. v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje enote za pogodbe v okviru skupnih služb, ki bo nudila pomoč vsem operativnim oddelkom iz skupnih služb na področju javnih naročil; ugotavlja, da je bila v okviru novega dogovora služba za preverjanje skupnih služb prenesena v službe, ki so lastne vsakemu Odboru;
9. ugotavlja, da je v skladu z odgovori skupne službe na vprašalnik poročevalca, z najemom stavb Remorqueur in Van Maerland v letu 2007 zdaj zasedenih 92 % vseh prostorov za pisarne Odborov in tako za prihodnje leto ni bojazni za prostorsko stisko;
10. v zvezi z obnovo vhodnega prostora stavbe Montoyer ugotavlja, da je notranji revizor Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v zaključkih navedel, da "ni našel elementov, ki bi napeljevali, da je bila določitev kazni za pozno izvedbo obnove vhodnega prostora stavbe Montoyer neopravičljiva"; opozarja, da je bilo to poročilo poslano OLAF-u in da mu ni sledilo spremljanje, s katerim bi bila EESO in OR seznanjena;
11. ugotavlja, da je EESO v svojem letnem poročilu o dejavnostih menil, da so bili številni naknadni nadzori, izvedeni leta 2006, nezadostni; z zadovoljstvom ugotavlja ukrepe, ki jih je EESO sprejel za izboljšanje tega položaja, vključno z vzpostavitvijo stalnega stanja zaposlenih, izboljšanjem interoperabilnosti preveriteljev in podobno;
12. meni, da je ključno, da je nadzor, ki ga izvajajo na primer odredbodajalci, preveritelji in revizorji, dovolj strog; v zvezi s tem poudarja pomen zadostnega števila naključnih pregledov na vseh področjih, poleg nekaj strateških, ki imajo višjo stopnjo tveganja;
13. v zvezi s tem z zadovoljstvom opaža osebno zagotovilo, ki ga je generalni sekretar EESO dal parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor, o tem, da so obstajala dejanska jamstva in varstvo glede učinkovitosti in rednosti predhodnih in naknadnih kontrol;
14. pozdravlja oblikovanje Revizijskega odbora, ki ga sestavljajo tri člani EESO, ki jim pomaga zunanji revizor in ki poroča predsedniku EESO, in naloge katerega med drugim vključujejo preverjanje neodvisnosti enote notranje revizije in ocenjevanje ukrepov, ki so bili sprejeti kot odziv na priporočila iz revizijskih poročil;
15. z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo v okviru belgijskega kazenskega postopka zoper nekdanjega člana EESO v zvezi s potnimi stroški (na katerega se sklicuje četrti odstavek resolucije Parlamenta o razrešnici z dne 27. aprila 2006(11)) ustno zaslišanje pred sodiščem petkrat preloženo, trikrat na zahtevo obrambe; z zadovoljstvom ugotavljam da je uprava EESO predložila pisni dokaz, iz katerega je razvidno, da Odbor ni spodbujal teh odlaganj;
16. z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil splošni pregled pravil za povračilo potnih stroškov in stroškov sestankov za člane EESO sprejet 10. oktobra 2007 in je imel za cilj izboljšanje in poenostavitev zadevnih postopkov, ter je sočasno zagotovil preglednost in enako obravnavanje vseh članov ter upošteval tehnološki razvoj (kot so elektronske vozovnice, rezervacije hotelov prek interneta ter video konference).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VII – Odbor regij (C6-0368/2007 – 2007/2043(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6-0368/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Odbora regij organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(3),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0095/2008),
1. podeli generalnemu sekretarju Odbora regij razrešnico glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2006;
2. navaja pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je njegov sestavni del, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so sestavni del Sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VII – Odbor regij (C6-0368/2007 – 2007/2043(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6-0368/2007)(7),
– ob upoštevanju letnega poročila Odbora regij organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(8),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(9),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0095/2008),
1. ugotavlja, da je imel Odbor regij leta 2006 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v znesku 74 391 953,27 EUR (2005: 69 570 456,32 EUR) s stopnjo uporabe 97,94%;
2. ugotavlja, da razkriva zaključni letni račun Odbora regij od uvedbe računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, ki je začelo veljati 1. januarja 2005, negativen poslovni izid za proračunsko leto 2006 (8 306 761 EUR) ter enake zneske (101 124 165 EUR); za sredstva in obveznosti
3. pozdravlja, da je bil decembra 2007 podpisan nov Sporazum o upravnem sodelovanju med Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij za obdobje od 2008 do 2014; je prepričan, da bo sodelovanje med obema institucijama finančno ugodno za evropske davkoplačevalce;
4. pozdravlja jasno zavezo obeh Odborov za usklajevanje njunih standardov za notranji nadzor, ki temelji na najboljšem ravnanju, in za usklajevanje drugih pomembnih finančnih postopkov, ki se nanašajo na skupne službe;
5. ugotavlja, da novi sporazum ohranja najbolj pomembna področja (infrastruktura, informacijske tehnologije in telekomunikacija, prevajanje, vključno z oblikovanjem dokumentov) v pristojnosti skupnih služb, medtem ko so nekatere službe ločene, na primer notranje službe, socialne in zdravstvene službe, knjižnica in predtisk;
6. kljub temu vztraja, da to ločevanje ne bi smelo vplivati na obseg proračuna, zato poziva Odbora k izvedbi skupnih analiz, ki bi bile del vmesnega pregleda, da se oceni, ali bi ta preusmeritev sredstev koristila obema odboroma; poziva Odbora, da obveščata Parlament o malih sporazumih o sodelovanju na področjih, ki jih zadeva ločevanje;
7. opozarja na pripombo Evropskega računskega sodišča v odstavku 10.19 zgoraj omenjenega letnega poročila, ki navaja, da so se v zvezi z javnimi naročili pokazale nekatere pomanjkljivosti na področju upravljanja in nadzora; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se na področju vseh odhodkov za javna naročila velik odstotek postopkov opravi s pogajanji namesto z javnimi razpisi; vendar pozdravlja informacije skupnih služb v zvezi s tem, da so bile za večino storitev, povezanih z zgradbami, ki so bile predhodno dodeljene po postopkih s pogajanjem, podpisane nove pogodbe po javnih razpisih ali za tovrstne storitve še potekajo postopki javnega razpisa;
8. v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje enote za pogodbe v okviru skupnih služb, ki bo nudila pomoč vsem operativnim oddelkom iz skupnih služb na področju javnih naročil; ugotavlja, da je bila v okviru novega Sporazuma služba za preverjanje preseljena od skupnih služb k lastnim službam vsakega Odbora;
9. v skladu z odgovori skupnih služb na vprašalnik poročevalca ugotavlja, da je z najemom stavb Remorqueur in Van Maerland v letu 2007 zasedenih 92 % celotnih prostorov za pisarne Odborov in tako za prihodnje leto ni bojazni za prostorske težave;
10. v zvezi z obnovo vhodnega prostora stavbe Montoyer ugotavlja, da je notranji revizor Evropskega ekonomsko-socialnega Odbora v svojem poročilu navedel, da ni našel elementov, ki bi napeljevali, da je bila določitev kazni za pozno izvedbo obnove vhodnega prostora stavbe Montoyer neupravičena; opozarja, da je bilo to poročilo poslano uradu OLAF, medtem ko Evropski ekonomsko-socialni odbor ali Odbor regij nista seznanjena, da bi se OLAF odločil za nadaljnje ukrepe v zvezi s tem poročilom;
11. ugotavlja, da je bila služba za preverjanje leta 2006 preseljena od enote za proračun in finance k enoti za splošno upravo zato, da se dodatno poudari načelo ločevanja funkcij in neodvisnosti te službe; ugotavlja tudi, da Odbor regij meni, da je v letu 2006 izvedel dovolj naknadnih kontrol in da je od vseh svojih služb zahteval, da preverijo 5 % vseh dosjejev v letu 2007; pozdravlja dejstvo, da je Odbor regij občutno povečal sredstva in zmožnosti svojih služb za finančno preverjanje;
12. meni, da je ključno, da je nadzor, ki ga izvajajo na primer odredbodajalci, preveritelji in revizorji, dovolj strog; v zvezi s tem poudarja pomen zadostnega števila naključnih pregledov na vseh področjih, poleg nekaj strateških, ki imajo višjo stopnjo tveganja;
13. opozarja na pripombo letnega poročila Računskega sodišča v odstavku 10.23 zgoraj omenjenega letnega poročila, da je pri postopku naknadnega preverjanja uprava Odbora regij ugotovila, da je bil v primeru ene nacionalne delegacije znesek, povrnjen članom za potne stroške (letalske vozovnice) na podlagi na roko napisanih računov potovalne agencije, povprečno za 83 % višji od cene, ki jo je za uporabljeno vozovnico dejansko zaračunal letalski prevoznik;
14. ugotavlja, da je zaradi tega uprava Odbora regij izvedla celovito preiskavo tega primera, ki je bila zaključena julija 2007 in ni pokazala (po mnenju Računskega sodišča), da so bili zneski, izplačani za upravne stroške, upravičeni;
15. z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Odbor regij odločil, da bo nova povračila obravnaval v skladu z določenimi pogoji, prav tako je prekinil vsa povračila, ki temeljijo na potnih listinah, urejenih pod prejšnjimi pogoji; pozdravlja, da je Odbor regij v smislu previdnostnega ukrepa obvestil OLAF o razvoju naknadnega preverjanja in ukrepih, ki jih je sprejela njegova uprava;
16. ugotavlja, da je notranja revizija prenosa plač, ki je bila končana leta 2006 in je vključevala tudi poglobljen pregled vseh obstoječih prenosov, pokazala, da obstajajo pomanjkljivosti glede načela o ločitvi funkcij na tem področju (začetna funkcija in notranje preverjanje), nadzornemu okolju pa bi bilo treba nameniti večjo vlogo v primerjavi z zadevnim tveganjem; ugotavlja tudi, da so bili v februarju 2007 izvedeni spremljevalni ukrepi k priporočilom notranjega revizorja; odločno poziva upravo Odbora regij, naj zagotovi celovito izvrševanje vseh revizijskih priporočil;
17. ugotavlja, da je OLAF na podlagi preiskave osmih prenosov sklenil, da niso v skladu z zakonskimi pogoji in priporoča, da se od zadevnih uradnikov izterjajo preplačani zneski; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile v začetku leta 2007 dokončane vse izterjave; v zvezi s šestimi uslužbenci ugotavlja, da je OLAF predlagal začetek disciplinskega postopka, za pet od njih pa je predal dosjeje belgijskim organom;
18. ugotavlja, da je organ za imenovanje Odbora regij 6. julija 2007 na podlagi zahteve belgijskih organov odvzel imuniteto zadevnim uslužbencem, da bi omogočil, da jih zaslišijo pristojni organi; ugotavlja tudi, da do danes uprava Odbora regij ni prejela nobenih informacij o tem, ali belgijski organi nameravajo nadaljevati obravnavo zadevnih dosjejev;
19. z zadovoljstvom ugotavlja, da je generalni sekretar Odbora regij sprožil upravno preiskavo, ki jo je izvedel nekdanji namestnik generalnega direktorja Komisije; poudarja, da se je v dveh od petih primerov, kjer so bili organom posredovani dosjeji, organ za imenovanje Odbora regij odločil sprožiti disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo; razume, je da v skladu s kadrovskimi predpisi mogoče za te primere sprejeti dokončno odločitev samo potem, ko bo belgijsko sodišče izdalo pravnomočno sodbo;
20. ugotavlja, da bo za ostale tri primere organ za imenovanje sprejel odločitev o začetku disciplinskih postopkov takoj, ko bo prejel potrebne informacije o tem, ali nameravajo belgijski organi nadaljevati z obravnavo teh dosjejev; glede še enega primera, za katerega OLAF ni posredoval dosjeja belgijskim organom, ugotavlja, da je organ za imenovanje sprejel odločitev, da v skladu s priporočili upravne preiskave na zadevnega uslužbenca naslovi opozorilo; ponovno opozarja na svojo zahtevo, da je treba strogo preganjati vse dokazane primere goljufije;
21. poziva Odbor regij, naj preuči sorazmerne disciplinske ukrepe, če bo v skladu z odločitvami pristojnih sodišč potrebno njihovo sprejetje;
22. z zadovoljstvom ugotavlja, da Odbor regij nima več posebnih težav na področju zaposlovanja in skoraj v celoti izpolnjuje takšen delež, kakršen je bil dogovorjen z drugimi institucijami.
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (C6-0369/2007 – 2007/2036(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6-0369/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(3),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0092/2008),
1. podeli razrešnico Evropskemu varuhu človekovih pravic glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2006;
2. navaja pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (C6-0369/2007 – 2007/2036(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6–0369/2007)(7),
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(8),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(9),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6–0092/2008),
1. ugotavlja, da je imel Evropski varuh človekovih pravic leta 2006 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 7 682 538 EUR (2005: 7 224 554 EUR) s stopnjo izkoriščenosti 88,13 %, kar je pod povprečno vrednostjo za ostale institucije;
2. ugotavlja, da zaključni letni račun varuha človekovih pravic za leto 2006 razkriva negativen poslovni izid (1 214 375 EUR) ter enake zneske za sredstva in obveznosti (2 308 799 EUR);
3. ugotavlja, da so se v obdobju 2003–2006 občutno povečale odobritve za prevzem obveznosti, in sicer od 4 438 653 EUR na 7 682 .538 EUR (+73 %), prav tako delovna mesta od 31 na 57 (+84 %), medtem ko so se pritožbe povečale od 2.436 na 3.830 (+57 %), nove preiskave pa od 253 na 258 (+2 %);
4. poudarja, da Evropsko računsko sodišče v letnem poročilu navaja, da revizija ni dala povoda za kakršno koli pripombo v zvezi z varuhom človekovih pravic;
5. poudarja, da je urad varuha človekovih pravic januarja leta 2006 prevzel celotno odgovornost za svoje kadrovske zadeve; ugotavlja, da glede na poročilo notranjega revizorja instituciji št. 06/04 pri reviziji za ocenitev ustreznosti postopkov za upravljanje in kontrolo, ki se uporabljajo za določanje posameznih pravic zaposlenih, ni bilo odkrito nobeno področje posebnega tveganja za postopke za upravljanje in kontrolo, bilo pa je potrjeno, da mora institucija rešiti število posebnih vprašanj;
6. je seznanjen z informacijami, ki jih je v poročilu o dejavnostih za leto 2006 navedel glavni pooblaščeni odredbodajalec, da je bilo samoocenjevanje učinkovitosti okvira notranje kontrole službe varuha človekovih pravic ponovno izvedeno na začetku leta 2007 in da je bila na podlagi tega postopka ugotovljena na splošno zadovoljiva stopnja izvajanja standardov notranje kontrole (85 % v primerjavi s 76 % leta 2004); vendar tudi ugotavlja, da bi bilo na nekaterih področjih treba izboljšati učinkovitost (opredelitev občutljivih dejavnosti); spodbuja varuha človekovih pravic, naj stori vse za nadaljnjo izboljšanje učinkovitosti okvira notranje kontrole svoje institucije;
7. z zadovoljstvom ugotavlja, da sta po pogajanjih leta 2005 varuh človekovih pravic in Evropski parlament marca 2006 podpisala nov okvirni sporazum o sodelovanju za nedoločen čas v zvezi z zagotavljanjem nekaterih upravnih storitev, vključno s poslopji, informacijsko tehnologijo, komunikacijami, pravnim svetovanjem, zdravstvenimi storitvami, usposabljanjem, prevajanjem in tolmačenjem, ki je vstopil v veljavo 1. aprila 2006; poleg tega ugotavlja, da je varuh človekovih pravic z novim sporazumom v celoti zadovoljen;
8. z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil 1. avgusta 2006 imenovan prvi generalni sekretar urada varuha človekovih pravic;
9. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je iz letnega poročila varuha človekovih pravic razvidno, da je imela institucija v letu 2006 težave z zaposlovanjem (zlasti pri kvalificiranih odvetnikih) zaradi dveh zaporednih širitev (dokončno zaposlovanje iz držav članic, ki so pristopile leta 2004, in priprave na zaposlovanje za leto 2007), zamenjave osebja in težav pri pridobivanju kandidatov z začasnimi pogodbami v Strasbourgu in jih tam tudi obdržati; ugotavlja, da varuh človekovih pravic v prihodnjih letih pričakuje manj težav pri zaposlovanju;
10. pozdravlja, da je 14. decembra 2007 varuh človekovih pravic sprejel sklep o letni izjavi o interesih varuha človekovih pravic; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta sklep objavljen na spletni strani varuha človekovih pravic;
11. pozdravlja pripravljenost varuha človekovih pravic, da pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (11) z uporabo sistema iz Uredbe (ES) št. 1073/1999(12); z zadovoljstvom ugotavlja, da je varuh človekovih pravic s pismom, poslanim 9. januarja 2008, povabil urad OLAF, naj opiše svoja stališča o uporabnosti in podrobnostih potencialnega pristopa varuha k temu sporazumu.
Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).
Razrešnica 2006: splošni proračun EU, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0370/2007 – 2007/2044(DEC))
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6–0370/2007)(2),
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(3),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(4),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0094/2008),
1. podeli razrešnico Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 z ugotovitvami, ki so sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (C6-0370/2007 – 2007/2044(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2006 – zvezek I (C6-0370/2007)(7),
– ob upoštevanju letnega poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, o opravljenih notranjih revizijah v letu 2006,
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2006 in njegovih posebnih poročil z odgovori revidiranih institucij(8),
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES(9),
– ob upoštevanju člena 272(10) ter členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(10), ter zlasti členov 50, 86, 145, 146 in 147 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika in njegove Priloge V,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0094/2008),
1. ugotavlja, da je imel Evropski nadzornik za varstvo podatkov leta 2006 na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 4 138 378 EUR (2005: 2 840 733 EUR) s stopnjo izkoriščenosti 93,3 %;
2. ugotavlja, da na podlagi revizije Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki jo je opravilo Evropsko računsko sodišče, ni bila predložena nobena stvarna ugotovitev; ugotavlja, da po uvedbi računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, ki je začelo veljati 1. januarja 2005, računovodski izkazi ENVP za leto 2006 razkrivajo negativen letni poslovni izid (1 402 513 EUR) ter popolnoma enaka zneska sredstev in obveznosti (23 517 EUR);
3. ugotavlja, da je bil sporazum o upravnem sodelovanju med generalnimi sekretarji Komisije, Parlamenta in Sveta, podpisan z ENVP, dne 7. decembra 2006 obnovljen za nadaljnje obdobje treh let z začetkom veljavnosti 16. januarja 2007;
4. ugotavlja, da je urad Komisije za vodenje in izplačevanje posameznih pravic na podlagi zgoraj navedenega sporazuma o sodelovanju zadolžen za upravno obravnavo vseh službenih potovanj ENVP, prav tako ista notranja pravila veljajo za nadomestilo stroškov nastanitve na službenih potovanjih za obe kategoriji, in sicer za oba člana in osebje;
5. z zadovoljstvom ugotavlja, da so postopki ENVP naknadnega predhodnega preverjanja in izdaje končnih mnenj dobro napredovali ter da je rok, ki ga je določil ENVP (pomlad 2007), dal povod institucijam in organom, da povečajo prizadevanja za izpolnjevanje svojih obveznosti obveščanja;
6. ugotavlja, da je ENVP s sklepom z dne 7. novembra 2006 sklenil, da vzpostavi notranjo kontrolno strukturo, ki ustreza njegovim dejavnostim in potrebam;
7. pozdravlja, da ENVP in pomočnik ENVP vsako leto objavita izjavo o svojih finančnih interesih na obrazcu, podobnemu tistemu, ki ga vsako leto izpolnijo poslanci Evropskega parlamenta in ki vsebuje pomembne podatke o zadevah, kot so poklicne dejavnosti, ki jih je treba prijaviti, in delovna mesta ali dejavnosti, za katere se prejema plačilo;
8. pozdravlja sklep ENVP z dne 12. septembra 2007 o pristopu k Medinstitucionalnem sporazumu Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)(11) pri uveljavljanju sistema, vzpostavljenega z uredbo 1073/1999(12).
Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).
Razrešnica 2006: Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006 (C6-0372/2007 – 2007/2047(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006 z odgovori fundacije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 1365/75 Sveta z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer(4) ter zlasti člena 16 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) zlasti člena 94 Uredbe,
– upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0111/2008),
1. podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer glede izvrševanja proračuna Fundacije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006 (C6-0372/2007 – 2007/2047(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori fundacije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 1365/75 Sveta z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer(9) ter zlasti člena 16 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) in zlasti člena 94 Uredbe,
– upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0111/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku , naj ta sklep posreduje direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006 (C6-0372/2007 – 2007/2047(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori fundacije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 1365/75 Sveta z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer(14) ter zlasti člena 16 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) in zlasti člena 94 Uredbe,
– upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0111/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna fundacije za proračunsko leto 2005(16), in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
-
pozval fundacijo, naj bo bolj pozorna na prenose v letu 2005 pri odhodkih za upravo (Naslov II) in poslovanje (Naslov III), ki sta še vedno visoki in znašata 37 % oziroma 44 %;
-
pozval fundacijo, naj predstavi delovni program, ki izraža njen prispevek v operativnem in izmerljivem smislu;
-
izrazil zaskrbljenost, da za leto 2005 ni bilo dokumenta, ki bi vseboval izčrpno analizo tveganj v finančnem in operativnem smislu dejavnosti fundacije, niti potrditev postopkov, ki jih je uvedel odredbodajalec za zagotovitev natančnosti in izčrpnosti finančnih informacij, ki se pošljejo računovodji, razen kar zadeva obdelavo podatkov;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 23 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem je direktorje agencij pozval, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je v skladu s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. ugotavlja, da je Računsko sodišče za proračunsko leto 2006 ponovno ugotovilo visoke stopnje prenosa (43 % za administrativne odhodke (Naslov II) in 45 % za poslovanje (Naslov III));
33. čeprav Računsko sodišče potrjuje, da je Evropska fundacija v proračunskem letu 2006, v vseh bistvenih pogledih upoštevala določbe, ki se nanašajo na zanesljivost, opozarja na številne pomanjkljivosti, zlasti glede pravila proračunske enoletnosti, podelitve dveh pogodb, dejstva, da so bili zneski, potrošeni v letu 2007, vneseni v proračun za leto 2006, ter nespoštovanja izbirnega merila za uradnike in s tem vzbujanje suma, da med postopkom nista bili zagotovljeni preglednost in nediskriminacija;
34. upošteva kritiko sodišča, da izbirne komisije pri postopku zaposlovanja niso na začetku določile izbirnih meril niti ta niso bila skladna z objavo prostega delovnega mesta, in odgovor fundacije, da je za vsa delovna mesta jasno navedeno, ali je uspešno opravljen test pogoj za uspešnost na natečaju;
35. ugotavlja, da bilanca stanja fundacije vključuje vrednost zemljišča in stavb v višini 1,8 milijona EUR (čeprav so bili stroški izgradnje leta 1992 7,2 milijona EUR) in akumuliran presežek v višini 4,09 milijona EUR;
36. iz letnega poročila fundacije za leto 2006 ugotavlja, da je fundacija v letu 2006 vzpostavila sistem projektnega vodenja za izboljšanje organizacijske učinkovitosti prek večje preglednosti in boljšega usklajevanja porabe sredstev, poleg tega pa je bil za nadaljnje povečanje učinkovitosti izveden tudi sistem spremljanja uspešnosti; poleg tega pa je bil za zagotovitev večje fleksibilnosti razširjen tudi sistem javnega naročanja;
37. nadalje ugotavlja, da je fundacija leta 2006 začela z naknadnim vrednotenjem delovnega programa za obdobje 2001–2004, ki bo izvedeno v povezavi z začasnim ocenjevanjem izbranih vidikov stalnega dela fundacije, da bi opredelili vpliv, dodano vrednost in učinkovitost organizacije; zahteva, naj ga fundacija o rezultatih vrednotenja obvesti.
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 75).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Evropska fundacija za usposabljanje
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006 (C6-0381/2007 – 2007/2056(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006 z odgovori fundacije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1360/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske fundacije za usposabljanje(4) in zlasti člena 11 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0114/2008),
1. podeli razrešnico direktorici Evropske fundacije za usposabljanje glede izvrševanja proračuna fundacije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Evropske fundacije za usposabljanje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006 (C6-0381/2007 – 2007/2056(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006 z odgovori fundacije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1360/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske fundacije za usposabljanje(9) in zlasti člena 11 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0114/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske fundacije za usposabljanje tak, kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Evropske fundacije za usposabljanje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006 (C6-0381/2007 – 2007/2056(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2006 z odgovori fundacije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1360/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske fundacije za usposabljanje(14) in zlasti člena 11 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0114/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorici Evropske fundacije za usposabljanje podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna fundacije za proračunsko leto 2005(16), in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
–
opozarja Fundacijo na visoko stopnjo (nad 40 %) prenesenih obveznosti za poslovanje; poziva fundacijo, naj izboljša načrtovanje svojih dejavnosti;
–
se ne strinja z dejstvom, da je fundacija tako kot v prejšnjih letih v Uradnem listu objavila le povzetek svojega proračuna, s čimer je kršila svojo finančno uredbo;
–
obžaluje, da fundacija še ni dokončno uvedla svojega sistema notranje kontrole ter da na koncu leta 2005 ni bilo analize poslovnih tveganj in naknadnih preverjanj ter da računovodja še ni potrdil podatkov o računovodskih izkazih in sistemov popisa sredstev;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 25 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem je direktorje agencij pozval, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, naj v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (odstavek 10.29(18) v letnem poročilu), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. izraža zadovoljstvo nad ustreznim izvrševanjem proračuna za proračunsko leto 2006;
33. ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2006 navedlo, da člen 31 okvirne finančne uredbe zahteva, da so v proračunu, objavljenem v Uradnem listu, prikazane odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in sicer z razporedom plačil, kadar gre za diferencirana sredstva. Kljub temu pa je fundacija objavila samo odobritve za prevzem obveznosti za proračun za leto 2006 in tako ni upoštevala pravil za predstavitev proračuna;
34. poleg tega je Računsko sodišče v povezavi z dvema veljavnima večletnima pogodbama MEDA in TEMPUS, ki ju je s Komisijo sklenila leta 2004, ugotovilo, da je fundacija namesto zneskov, ki jih prejme vsako leto, v svoj proračun vnesla celotni pogodbeni znesek teh prihodkov;
35. je presenečen, da v poročilu Računskega sodišča ni omenjeno dejstvo, da so v izjavi direktorice o zanesljivosti (priložena k letnemu poročilu o dejavnostih fundacije) navedeni nekateri pridržki glede
–
politične negotovosti v partnerskih državah;
–
finančnega poslovodenja konvencije Tempus;
–
možnih socialnih, pravnih in finančnih posledic tehnične pomoči za Tempus v fundaciji in tudi možnosti izgube njenega ugleda;
36. ugotavlja, da je v bilanci stanja navedena "poklicna pravica", ki znaša 5 milijonov EUR (in se ujema s prispevkom za stroške obnove stavbe) in tudi 12 milijonov EUR na bančnih računih;
37. ugotavlja, da je v letnem poročilu o dejavnostih fundacije v povezavi z veljavnostjo kadrovskih predpisov in Finančne uredbe za agencije navedeno, da:
–
zaradi omejevanja standardnih razredov zaposlovanja kadrovski predpisi ne zadovoljujejo potreb zaposlovanja posebnih agencij, ki morajo za pomembna mesta pridobiti ustrezno kvalificirane ali izkušene strokovnjake. Predpisi povzročajo težave tudi pri mobilnosti zaposlenih in poklicnem napredovanju;
–
Finančna uredba ni primerna za male agencije, kot je fundacija, ki upravlja sredstva iz različnih virov in izvaja svoje dejavnosti preko sorazmerno maloštevilnih transakcij v partnerskih državah, ki imajo lahko pomanjkljive finančne in upravne službe in visoko stopnjo korupcije.
Resolucija Evropskega parlamenta o pripombah, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorici Evropske fundacije za usposabljanje glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 114).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP)
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006 (C6-0371/2007 – 2007/2046(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006 z odgovori centra(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(4) in zlasti člena 12a Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0110/2008),
1. podeli razrešnico direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006 (C6-0371/2007 – 2007/2046(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006 z odgovori centra(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(9) in zlasti člena 12a Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0110/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006 (C6-0371/2007 – 2007/2046(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2006 z odgovori centra(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta z dne 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja(14) in zlasti člena 12a Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) in zlasti člena 94 Uredbe,
– upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0110/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij z enim pridržkom,
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorici Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
-
poudaril, da je bila izkoriščenost odobritev za poslovanje prenizka (razveljavitev 15 % odobritev za prevzem obveznosti, razveljavitev 20 % odobritev plačil ter razveljavitev 15 % prenesenih sredstev), zlasti po reorganizaciji postopkov za dodelitev naročil;
-
zahteval dosledno uporabo načela ločitve nalog odredbodajalca in računovodje, da se prepreči nastale razmere iz leta 2005, ko so nekatere naloge računovodje opravljale službe v pristojnosti odredbodajalca;
-
vztrajal, da center uporabi običajne postopke zaposlovanja, da bi se izognil nastalim razmeram v letu 2005, ko je bilo pomembno vodilno delovno mesto zapolnjeno z notranjim izbirnim postopkom, čeprav bi zunanji postopek zagotovil večje število kandidatov;
-
izrazil zaskrbljenost zaradi visoke stopnje nepravilnosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo pri šestih pregledanih pogodbah, od katerih le ena ni vsebovala nepravilnosti;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, Kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 27 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem je direktorje agencij pozval, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. izraža zadovoljstvo nad ustreznim izvrševanjem proračuna za proračunsko leto 2006;
33. ugotavlja, da si center prizadeva za okrepitev in razvoj svojega notranjega nadzornega sistema, tako da krepi učinkovitost njegovega dela in operativnih dejavnosti;
34. meni, da ima center pomembno vlogo pri širjenju informacij na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti in v povezavi s civilno družbo; poziva center, naj še poveča svojo učinkovitost pri izpolnjevanju svojega namena; ponovno čestita centru za opravljeno delo, saj še naprej vztrajno in zelo kakovostno izpolnjuje naloge, ki so mu bile zaupane;
35. ugotavlja, da je Računsko sodišče za proračunsko leto 2006 v svoji izjavi o zanesljivosti navedlo, da je bilo kljub temu, da je sodišče v svojem poročilu za predhodno leto poudarilo, da ni bilo pravne podlage za sklep odbora za pritožbe v centru, ki je uslužbencu odobril nadomestilo za nepremoženjsko škodo, česar kadrovski predpisi ne predvidevajo, to nadomestilo leta 2006 vseeno izplačano;
36. je seznanjen z odgovorom centra po katerem je zakonitost sklepa, ki ga je sodišče spodbijalo, pravna služba Komisije potrdila, pa tudi z informacijami, ki jih je predložilo Računsko sodišče, da je bilo vprašanje rešeno, in se mora zato pripomba sodišča zdaj obravnavati kot opažanje v zvezi z upravljavskim tveganjem;
37. opozarja na ostala opažanja Računskega sodišča v svojem poročilu o centru glede:
-
velikega deleža prenesenih sredstev v naslednje leto ali razveljavljenih sredstev, skupaj z velikim številom proračunskih prenosov;
-
odsotnosti primernega postopka popisa za ugotavljanje, evidentiranje in kapitaliziracijo sredstev;
odsotnosti pravne podlage za povračilo šolnin za otroke nekaterih uslužbencev centra;
-
pomanjkanja učinkovite kontrole pri ugotavljanju ali so dokumenti, ki jih kandidati predložijo kot potrdila o poklicnih izkušnjah, pristni;
-
nepravilnosti v postopkih za oddajo javnih naročil;
38. pozdravlja imenovanje notranjega revizorja, ki ga je center imenoval decembra 2006;
39. upošteva izjavo v računovodskih izkazih centra, po kateri je revizijsko poročilo službe za notranjo revizijo decembra 2006 potrdilo, da so postopki sedaj pravilni, in da se predhodna priporočila službe za notranjo revizijo v celoti izvajajo ali da so na dobri poti k temu;
40. upošteva informacije iz letnega poročila, da so si v letu 2006 močno prizadevali za izboljšanje okolja notranje kontrole in izvajanje revizijskih priporočil; pozdravlja izjavo v letnem poročilu, da letni načrt upravljanja za leto 2007 prvič vključuje sistematičen mehanizem za predhodno upravljanje tveganj;
41. ugotavlja, da so bile ugotovitve Evropskega urada za boj proti goljufijam, povezane s posebnimi pogodbami v obdobju med 2001 in 2005, posredovane pristojnim grškim sodnim organom;
42. upošteva oblikovanje okvira za sodelovanje med centrom in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ki sta ga podpisala direktorja obeh agencij novembra 2006 z namenom zagotavljati uporabo razpoložljivih sredstev za raziskave na področjih skupnega interesa;
43. ugotavlja, da ima center med sredstvi v svoji bilanci stanja vknjiženo zemljišče in stavbe (4,57 milijona EUR) in akumulirani presežek v višini 5 milijonov EUR med obveznostmi.
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003(UL L 196, 27.7.2005, str. 69).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Prevajalski center za organe Evropske unije
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006 (C6-0378/2007 – 2007/2053(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori centra(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(4) in zlasti člena 14 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0124/2008),
1. podeli razrešnico direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006 (C6-0378/2007 – 2007/2053(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori centra(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(9) in zlasti člena 14 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0124/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Prevajalskega centra za organe Evropske unije tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006 (C6-0378/2007 – 2007/2053(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori centra(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2965/94 z dne 28. novembra 1994 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije(14) in zlasti člena 14 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0124/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
–
izrazil zaskrbljenost, ker je bilo več kot 50 % vseh prenesenih obveznosti iz proračunskega leta 2004 razveljavljenih; vztrajal, naj center izboljša svoje načrtovanje upravnih odhodkov;
–
pozval center, naj pojasni pravice intelektualne lastnine, povezane s podatkovno bazo IATE;
–
izrazil upanje, da se spor med centrom in Komisijo o plačevanju deleža pokojninskih prispevkov za uslužbence čim prej reši;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, Kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 27 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. upošteva opažanje sodišča v poročilu za leto 2006, da je akumulirani proračunski presežek za leto 2006 znašal 16,9 milijona EUR in da bo center v letu 2007 svojim naročnikom vrnil 9,3 milijona EUR; se strinja z Računskim sodiščem, da takšna akumulacija presežkov kaže, da metoda za določanje cen prevodov centra ni dovolj natančna;
33. nadalje upošteva ugotovitev sodišča, da center pri postopku zaposlovanja ni mogel zagotoviti pisnih dokazil o pravilih, ki so se uporabljala za ocenjevanje dosjejev kandidatov;
34. iz računovodskih izkazov ugotavlja, da je center pripravil rezervacije za pokojninske prispevke uslužbencev v višini 2 021 126 EUR in za neizkoriščeni dopust v višini 197 000 EUR;
35. ugotavlja, da je upravni odbor centra imenoval novo direktorico, ki je svoje naloge začela opravljati 1. maja 2006;
36. izraža upanje, da se bodo kmalu rešile težave s prostori centra in z vprašanjem plačila pokojninskih prispevkov za uslužbence;
37. pozdravlja navedbo v poročilu o dejavnostih centra, da je v letu 2006 nadaljeval z izvajanjem priporočil službe za notranjo revizijo glede zaključevanja in posodabljanja opisov delovnih mest, osveščanja odredbodajalcev o njihovih dolžnostih, daljših časovnih rokov za objavo prostih delovnih mest, primernega spremljanja dejavnosti prevajalskega centra, ocenjevanja tveganj, jasne opredelitve statusa agencije kot subvencioniranega organa ali organa, ki se financira sam, in določb postopkov prenosa vseh bistvenih funkcij;
38. ugotavlja, da je center februarja 2008 zaposlil notranjega revizorja.
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 101).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006 (C6-0386/2007 – 2007/2060(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006 z odgovori Centra(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 851/2004 z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(4) ter zlasti člena 23 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0117/2008),
1. podeli razrešnico direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006 (C6-0386/2007 – 2007/2060(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006 z odgovori Centra(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 851/2004 z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(9) ter zlasti člena 23 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0117/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni priložen poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006 (C6-0386/2007 – 2007/2060(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2006 z odgovori Centra(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 851/2004 z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(14) ter zlasti člena 23 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0117/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorici Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
–
ugotovil, da je bilo izvrševanje proračuna za proračunsko leto 2005 zaznamovano z nizko stopnjo obveznosti (84 %) in obsežnim prenosom sredstev (na splošno je znašal 35 %, pri odhodkih za poslovanje pa skoraj 90 %), ampak je to stanje delno posledica težav v obdobju vzpostavljanja centra;
–
izrazil obžalovanje, da za odhodke centra v letu 2005 pred prevzemom pravnih obveznosti ni bilo odobritev za prevzem proračunskih obveznosti in da je v enakem obdobju vsa plačila centra izvršil računovodja, ne da bi odredbodajalec izdal plačilni nalog;
–
ugotovil, da je bilo v nasprotju z določbami finančne uredbe centra knjigovodstvo v letu 2005 vodeno brez upoštevanja metode dvostavnega knjigovodstva, kar je povzročalo tveganje napak;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega poslovodenja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa čim prej pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da bi morala Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na svojo resolucijo z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od sedaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi,"
"Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.";
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. je seznanjen z naraščajočim številom regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe, narašča; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj kadrov za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor in v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kakšen način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), ki je bila dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun dne 13. julija 2007 in ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavljajo uslužbenci iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da je osnutek koristna pobuda pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. meni, da je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni pomembna institucija pri krepitvi in razvoju evropskega nadzora nad boleznimi, sistema zgodnjega opozarjanja in verodostojnih znanstvenih mnenj o tveganjih, ki jih pomenijo nove in pojavljajoče se nalezljive bolezni; z zadovoljstvom ugotavlja, da je center v letu 2006 razvil veliko število proizvodov in storitev, da bi izpolnil svoj mandat;
33. je seznanjen z ugotovitvijo poročila Računskega sodišča za leto 2006, da je bilo prenesenih skoraj 45 % obveznosti, sprejetih med letom, in da je bilo v drugi polovici leta 2006 opravljenih veliko prenosov, v glavnem zaradi nenatančnih ocen kadrovskih potreb, ne da bi bil upravni odbor centra o njih pravočasno obveščen;
34. izraža zaskrbljenost nad ugotovitvami Računskega sodišča, da so bile pravne obveznosti znova sprejete brez predhodnih proračunskih obveznosti, kar je v nasprotju s Finančno uredbo;
35. poziva center, naj sprejme potrebne ukrepe v zvezi z ugotovitvijo Računskega sodišča, da pravice dostopa do računalniškega sistema za upravljanje proračuna niso bile vedno v skladu s pristojnostmi, ki jih je dodelil direktor, ter da računovodja še ni potrdil glavnih postopkov za prevzem obveznosti in za plačila;
36. je seznanjen z naslednjimi odgovori centra:
–
za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ter izboljšanje sistemov notranje kontrole so bile vzpostavljene notranje zmogljivosti in sprejeti določeni ukrepi;
–
center je imenoval uradnika za varnost finančnih sistemov (SI2) in vzpostavil zmogljivosti za izvedbo notranje revizije;
37. na podlagi izkaza poslovnega izida centra ugotavlja, da je s prihodkom 15,8 milijona EUR center dosegel poslovni rezultat 5,3 milijona EUR s skupno gotovino na računu v višini 7,2 milijona EUR, medtem ko bilanca stanja vključuje 400.000 EUR za vnaprejšnje financiranje, ki jih je treba vrniti Komisiji;
38. opozarja, da se je proračun centra povečal s 4,53 milijona EUR v letu 2005 na 17,15 milijona EUR v letu 2006, število zaposlenih pa s 43 na 85; ugotavlja, da je poleg Računskega sodišča revizijo centra v maju 2006 opravila tudi služba za notranjo revizijo Komisije, na podlagi katere je nastal akcijski načrt, leta 2006 pa je center ustanovil revizijski odbor;
39. pozdravlja vključitev 24 standardov notranjega nadzora v letno poročilo centra; meni, da bi bilo koristno, če bi to storile vse agencije;
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006 (C6-0375/2007 – 2007/2050(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006 z odgovori Centra(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami(4) ter zlasti člena 15 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0116/2008),
1. podeli razrešnico direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006 (C6-0375/2007 – 2007/2050(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006 z odgovori Centra(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami(9) ter zlasti člena 15 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0116/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami taki, kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006 (C6-0375/2007 – 2007/2050(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2006 z odgovori Centra(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami(14) ter zlasti člena 15 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0116/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
-
ugotovil, da upravni odhodki kažejo visoko stopnjo prenesenih sredstev, tj. skoraj 40%; pozval center k boljšemu upravljanju politike javnih naročil, da bi se izognil prenosu sredstev;
-
ugotovil pomanjkljivosti pri zaposlovanju osebja in pri postopkih glede službenih potovanj ter pozval center k pravilni uporabi teh postopkov;
-
opozoril na različna odstopanja, ki so bila odkrita pri preverjanju postopkov za naročila in sklepanje pogodb;
-
pozval center, da sisteme za vodenje osnovnih sredstev vključi v splošno računovodstvo, ker brez zanesljivega sistema označevanja ni mogoče zagotoviti sledljivosti sredstev, vodenih v evidenci;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa čim prej pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da bi morala Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 25 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od sedaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18) ), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. je seznanjen z naraščajočim številom regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kakšen način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), ki je bila dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun dne 13. julija 2007 in ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da je osnutek koristna pobuda pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. je seznanjen z naslednjimi ugotovitvami poročila Računskega sodišča za leto 2006:
-
center je v letu 2006 zmanjšal stopnjo prenosov na 25 % (40 % v letu 2005);
-
nastale so zamude pri izvrševanju plačil nacionalnim kontaktnim točkam v REITOX (Evropsko informacijsko omrežje za droge in zasvojenost z drogami) v okviru sporazumov o donacijah;
-
uslužbenec je bil poslan na daljše službovanje v Bruselj, nato pa začasno premeščen na Komisijo. Kljub temu je tega uslužbenca po izteku začasne premestitve še vedno plačeval center, čeprav se ni vrnil na delo v Lizbono; je seznanjen, da za ta primer poteka sodni postopek v okviru kadrovskih predpisov;
33. pozdravlja prizadevanja centra, da bi izboljšal izvrševanje svojega proračuna; vseeno pa obžaluje, da je stopnja prenosov sredstev še vedno previsoka;
34. na podlagi računovodskih izkazov centra ugotavlja, da je bil julija 2006 opravljen fizični pregled inventarja in da so bili rezultati vneseni v poseben računalniški sistem;
35. ugotavlja, da bilanca stanja centra vključuje zemljo in zgradbe v vrednosti 2,5 milijona EUR;
36. na podlagi zelo izčrpnega letnega poročila o dejavnosti centra ugotavlja, da je bila v letu 2007 izvedena ocena njegovega delovanja; prav tako ugotavlja, da notranjo revizijo centra opravlja služba Komisije za notranjo revizijo;
37. na podlagi delovnega programa centra za leto 2007 ter za obdobje 2007–2009 je seznanjen s sprejetjem načrta upravljanja za izvrševanje nedavnih priporočil službe Komisije za notranjo revizijo in z naslednjimi strateškimi cilji:
-
razvoj naknadnega nadzora finančnih transakcij;
-
razvoj notranjih zmogljivosti za oceno tveganja in notranjo revizijo;
-
razvoj instrumentov in postopkov za integrirano upravljanje virov in spodbujanje zunanjih sinergij, zlasti z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ki ima prav tako sedež v Lizboni;
-
izvrševanje bolj strukturirane in učinkovitejše politike človeških virov;
Resolucija Evropskega parlamenta o pripombah , ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 121).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Evropska agencija za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije)
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006 (C6-0374/2007 – 2007/2049(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Agencije Evropske unije za temeljne pravice (nekdanji Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(4) in zlasti člena 21 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0113/2008),
1. podeli razrešnico direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006 (C6-0374/2007 – 2007/2049(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnih računov Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o končnih letnih računovodskih izkazih Agencije Evropske unije za temeljne pravice (nekdanji Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(9) in zlasti člena 21 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0113/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Agencije Evropske unije za temeljne pravice tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice (prej Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006 (C6-0374/2007 – 2007/2049(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Agencije Evropske unije za temeljne pravice (nekdanji Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije) za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(14) in zlasti člena 21 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) in zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0113/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorju Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
–
ugotovil, da kljub finančni uredbi centra, ki omogoča uvedbo upravljanja na podlagi dejavnosti, kakor se uporablja za splošni proračun, ni bilo uvedeno nobeno takšno upravljanje, da bi se izboljšalo spremljanje uspešnosti;
–
pozval center, naj uvede sistem za načrtovanje in upravljanje nakupov opreme, in ugotovil, da ta ni ciklično preverjal inventarja;
–
ugotovil, da je sistem notranje kontrole centra imel več pomanjkljivosti in da načelo ločitve nalog ni bil dosledno uporabljeno, zlasti med nalogami začetka dejavnosti in preverjanja;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe agencij in v njihove posebne finančne uredbe;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 27 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem je direktorje agencij pozval, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (odstavek 10.29(18) v letnem poročilu), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2006 navedlo, da je agencija prenesla 235 000 EUR iz operativne rezerve (Naslov III) v Naslov I (odhodki za zaposlene), da bi pokrila stroške za začasne uslužbence, ne da bi dokumentirala utemeljitev tega prenosa, kot je zahtevano v finančni uredbi agencije;
33. ugotavlja, da je v izjavi o izvrševanju proračuna navedeno, da je leta 2006 agencija Komisiji povrnila pozitivni saldo v višini 1 170 985 EUR;
34. spominja, da je decembra leta 2006 Svet za pravosodje in notranje zadeve dosegel dogovor o razširitvi mandata Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, ki je tako postal agencija za temeljne pravice;
35. obžaluje, da je v letnem poročilu in računovodskih izkazih za delovni program za leto 2006 in 2007 sorazmerno malo podatkov o izvrševanju proračuna, finančnem poročanju, tveganjih, ocenjevanju in reviziji; poziva agencijo, naj izboljša kakovost svojega finančnega poročanja in na svoji spletni strani objavi svoje letno poročilo o dejavnostih.
36. poudarja, da mora agencija pri svojih postopkih zaposlovanja spoštovati pravila in cilje kadrovskih predpisov;
37. pozdravlja prizadevanja agencije, da bi ravnala v skladu s pripombami Računskega sodišča, in poziva agencijo, naj nadalje izboljša svoje finančno poslovodenje.
Resolucija Evropskega parlamenta o pripombah, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 127).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006 (C6-0373/2007 – 2007/2048(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 z dne 5. decembra 2000 o Evropski agenciji za obnovo(4) in zlasti člena 8 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) in zlasti člena 94 Uredbe,
– upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0112/2008),
1. podeli razrešnico direktorju Evropske agencije za obnovo glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropske agencije za obnovo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006 (C6-0373/2007 – 2007/2048(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 z dne 5. decembra 2000 o Evropski agenciji za obnovo(9) in zlasti člena 8 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) in zlasti člena 94 Uredbe,
– upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0112/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske agencije za obnovo tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku , naj ta sklep posreduje direktorju Evropske agencije za obnovo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006 (C6-0373/2007 – 2007/2048(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 z dne 5. decembra 2000 o Evropski agenciji za obnovo(14) in zlasti člena 8 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) in zlasti člena 94 Uredbe,
– upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0112/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorju Evropske agencije za obnovo podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
-
pozdravil ukrepe, ki jih je sprejela agencija ob upoštevanju pripomb Računskega sodišča iz poročil za leti 2003 in 2004, da bi izboljšala postopek javnih naročil, kar je prispevalo k večji preglednosti na različnih področjih;
-
ugotovil, da je Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2004 pri pregledu dejavnosti, za katere je bila pooblaščena Misija začasne uprave Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), opozorilo, da agencija nima ustrezne finančne kontrole pri izvrševanju plačil in da se sooča z resnimi težavami pri zaključevanju dejavnosti, predvsem zaradi neustreznega računovodstva za projekte in nezadostne utemeljitve za odhodke;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
13. je zaskrbljen nad tem, da je veliko uslužbencev zaposlenih začasno, in sicer na način, ki bi utegnil slabo vplivati na kakovost njihovega dela; zato poziva Komisijo, naj natančneje spremlja izvajanje kadrovskih predpisov v agencijah;
Predstavitev podatkov iz poročil
14. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
15. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
16. opozarja na odstavek 41 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem je direktorje agencij pozval, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
17. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
18. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
19. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
20. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
21. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
22. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
23. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
24. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
25. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
26. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
27. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
28. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
29. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
30. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
31. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
32. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
—
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
—
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
33. pozdravlja odličen prispevek agencije, s katerim je z različnimi programi in dobrim upravljanjem programa CARDS pospešila razvoj in utrdila stabilnost v regiji;
34. meni, da je delo agencije občutno prispevalo k razvoju regije in da je ta zadovoljivo izpolnila svoja pooblastila; je seznanjen s sklepom o prenehanju delovanja agencije do leta 2008, zato da bodo pomoč v Srbiji, na Kosovu, v Črni gori in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji vodile delegacije Komisije; vztraja, da se nabrano strokovno znanje in izkušnje prenesejo na ustrezne delegacije Komisije, vključno z možnim prerazporejanjem osebja agencije, ki bi v teh delegacijah upravljalo zadevne programe;
35. v zvezi s tem ponavlja zahtevo, naj Komisija redno obvešča Parlament o prenosu dejavnosti iz agencije v delegacije;
36. čestita direktorju in uslužbencem za delo, opravljeno v zelo težavnih razmerah, s čimer se je občutno izboljšala podoba EU in njena prepoznavnost;
37. 37 meni, da agencija nima le sistemov (logistika, računalniški sistemi in drugo) za hitro izvajanje izdatne podpore na območjih, kjer so se končali spori, ampak predvsem dokazano kakovostno znanje in izkušnje za povojno obnovo;
38. je prepričan, da bi morala Komisija pri prevzemu vodenja novega instrumenta za predpristopno pomoč za naloge v zvezi s prenosom pravnega reda Skupnosti na Balkanu nazadnje predstaviti Svetu nov mandat za agencijo, ki bi morala v skladu s sprejeto odločitvijo do konca leta 2008 dokončati svoje delo na Balkanu ter se potem preoblikovati v pravo evropsko agencijo za zunanje ukrepe;
39. meni, da bi bil nov mandat te uspešne agencije najučinkovitejši način za izvajanje novih nalog na področju zunanjih ukrepov, ki jih ne morejo izvajati službe Komisije v Bruslju ali njene delegacije;
40. meni, da bi z novim mandatom lahko agencija imela najbolj učinkovito vlogo na področjih, na katerih tradicionalne razvojne pomoči ni mogoče izvajati; meni tudi, da bi to občutno povečalo prepoznavnost EU;
41. ugotavlja, da je Računsko sodišče v povezavi s proračunskim letom 2006 pripomnilo, da je bila stopnja izvrševanja proračuna zadovoljiva, vendar pa je treba agencijo opozoriti na stopnjo odobritev, za katere še niso bile sprejete obveznosti, zaradi česar bo potrebno skrbno spremljanje njenih programov, saj se ji mandat izteče ob koncu leta 2008;
42. prav tako je Računsko sodišče ugotovilo, da sta se računovodski sistem in sistem notranjih kontrol v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala, zlasti glede nadzora nad sredstvi, ki jih upravljajo zunanji organi, in izvajanja postopkov oddaje naročil;
43. opozarja, da ima ta agencija od vseh agencij, ki so vključene v postopek razrešnice, največji proračun (leta 2006: 271 milijonov EUR);
44. vendar iz računovodskih izkazov agencije ugotavlja, da celota prenesenih sredstev v leto 2007 znaša 678 milijonov EUR;
45. poziva Komisijo, naj obvesti pristojni parlamentarni odbor, kako bo ravnala z zneskom odobritev, ki bo ostal na koncu mandata agencije;
46. ugotavlja, da je direktor agencije 30. maja 2007 podpisal izjavo o zanesljivosti brez pridržkov;
47. ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo na koncu leta 2004 opravila revizijo zakonitosti glede učinkovitosti in uspešnosti petih lokacij agencije in da je v letu 2006 vodstvo agencije sprejelo vrsto ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je našla služba za notranjo revizijo;
48. poziva Komisijo k spremembi mandata agencije, ki se predvidoma izteče leta 2008, in k njenemu preoblikovanju v agencijo za izvajanje nekaterih ukrepov EU na zunanjem področju, zlasti na območjih, kjer so se nedavno končale krizne razmere.
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropske agencije za obnovo glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 61).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006 (C6-0376/2007 – 2007/2051(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja(4), ter zlasti člena 13 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0122/2008),
1. podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006 (C6-0376/2007 – 2007/2051(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja(9), ter zlasti člena 13 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0122/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske agencije za okolje tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006 (C6-0376/2007 – 2007/2051(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1210/90 z dne 7. maja 1990 o ustanovitvi Evropske agencije za okolje in Evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja(14), ter zlasti člena 13 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0122/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti končnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij,
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
-
ugotovil, da je stopnja prenosa (več kot 30 %) pri obveznostih za dejavnosti poslovanja (naslov III) visoka; pozval Agencijo, naj zmanjša obseg prenosov;
-
pozval Agencijo, naj ukrepa v zvezi s pomanjkljivim opisom sistemov notranje kontrole;
-
pozval Agencijo, naj odgovori na pripombe Računskega sodišča glede pomanjkljivosti v letnem poročilu odredbodajalca o dejavnostih, saj to ne vsebuje ustreznih informacij o rezultatih letnih dejavnosti glede na zastavljene cilje, povezana tveganja, porabo virov in delovanje sistemov notranje kontrole;
-
zahteval, da Agencija pred 1. januarjem 2010 in nato vsakih pet let pripravi neodvisno zunanjo oceno svojih dosežkov na podlagi ustanovitvene uredbe in delovnega programa, ki ga je določil upravni odbor,
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, Kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 26 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. je seznanjen s pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
—
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
—
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. meni, da je stopnja izvajanja operativnih in upravnih proračunskih vrstic agencije zadovoljiva;
33. meni, da je agencija vir pomembnih okoljskih informacij za vse institucije in postopke sprejemanja odločitev v Evropski uniji; z zadovoljstvom ugotavlja, da je agenciji uspelo prevesti nekatere zapletene podatke v jasne zaključke in jih sporočiti javnosti, kot so okoljske izjave agencije za leto 2006 in posebna poročila o bioenergiji, trendih emisij toplogrednih plinov in napovedi za Evropo;
34. vendar ugotavlja, da je bilo veliko proračunskih sredstev za operativne dejavnosti prenesenih v proračunsko leto 2007, med drugim tudi zato, ker je agencija pozno prejela sredstva za posodobitev podatkovne zbirke Corine, ki zajema zemljišča in bo prispevala k izvajanju svetovnega spremljanja okolja in varnosti (GMES);
35. opozarja na poročilo Računskega sodišča o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije in poziva agencijo, naj spodbuja proračunsko načelo enoletnosti;
36. je seznanjen tudi z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je bilo kršeno načelo ločitve nalog, saj je isti odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa izvajal predhodne preglede in hkrati upravljal s pravicami dostopa do informacijskega sistema za proračunsko računovodstvo;
37. poudarja, da je 31. decembra 2006 Agencija imela denarna sredstva in njihove ustreznike v višini 6 097 252,79 milijona EUR ter zbran presežek v višini 4 241 797,28 milijona EUR;
38. je seznanjen z izjavo iz poročila Agencije o proračunskem in finančnem upravljanju, da je upravičena do nakazila Komisije v višini 3,3 milijona EUR zaradi nižjega izplačevanja subvencij v letih 1994–2005;
39. na podlagi letnega poročila ugotavlja, da je tretjina osebja iste narodnosti, medtem ko je cilj Agencije, ki je naveden v letnem poročilu, izboljšanje ravnovesja in raznolikosti osebja;
40. meni, da bi morale druge agencije zaradi preglednosti in boljšega poročanja prevzeti uravnoteženi kazalnik, priložen k letnemu poročilu Agencije in ki vsebuje kazalnike uspešnosti, ki se nanašajo na sredstva agencije, plačilna obdobja, možne stranke in obnašanje osebja ter je namenjen zagotavljanju celovitega pregleda napredka Agencije k svojim strateškim ciljem;
41. ugotavlja, da ima Agencija zapleteno strukturo, ki vključuje člane upravnega odbora, znanstvenega odbora, nacionalnih kontaktnih točk in evropskih tematskih centrov;
42. opozarja, da je 1. marca 2006 Agencija prevzela vlogo usklajevanja vodij regulativnih agencij.
UL L 120, 11.5.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1641/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 245, 29.9.2003, str. 1).
UL L 120, 11.5.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1641/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 245, 29.9.2003, str. 1).
UL L 120, 11.5.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1641/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 245, 29.9.2003, str. 1).
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki spremljajo sklep o razrešnici izvršnemu direktorju Evropske agencije za okolje glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 81).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006 (C6-0377/2007 – 2007/2052(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu(4) ter zlasti člena 14 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0128/2008),
1. podeli razrešnico direktorju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006 (C6-0377/2007 – 2007/2052(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu(9) ter zlasti člena 14 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0128/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006 (C6-0377/2007 – 2007/2052(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu(14) ter zlasti člena 14 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0128/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
-
ugotovil visoko stopnjo prenosov za upravne odhodke ter visoko število prerazporeditev med proračunskimi vrsticami z nezadostno dokumentacijo, ki bi to utemeljila;
-
pozval agencijo, naj se loti reševanja nepopolnega izvajanja sistema notranje kontrole v letu 2005 ter pomanjkanja analiz tveganja in kontrolnih seznamov za zadostitev potrebam odredbodajalcev in uslužbencev, ki izvajajo preverjanje;
-
obžaloval, da komisija za ocenjevanje ponudb pri postopkih javnih naročil pogosto ni predložila nobenih dokazil o svoji oceni kakovosti ponudb;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, Kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 26 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
—
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
—
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. ugotavlja opažanje Računskega sodišča v svojem poročilu za leto 2006, da je direktor v letu 2006 podpisal 19 sklepov, s katerimi je odobril za približno 880 000 EUR proračunskih prenosov med posameznimi členi v poglavjih, in da upravni odbor v nasprotju z določbami Finančne uredbe ni prejel zahtevanih informacij, s tem pa proračunsko načelo specifikacije ni bilo dosledno upoštevano;
33. iz letnih računovodskih izkazov agencije (izkaz realizacije proračuna) ugotavlja, da je bil pozitivni saldo v višini 378 878,09 EUR iz leta 2005 povrnjen Komisiji, in da bo dodatni znesek v višini 170 095,07 EUR povrnjen za proračunsko leto 2006;
34. ugotavlja, da bilanca stanja za leto 2006 vseeno vključuje postavko za akumuliran presežek v višini 1 820 135,58 EUR;
35. ugotavlja, da je bilo v letu 2006 od 59 zaposlenih 26 ljudi ene nacionalnosti;
36. meni, da igra agencija pomembno vlogo pri širjenju najboljše prakse preprečevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter tako spodbuja varstvo pri delu in zdravje v EU; ponovno čestita agenciji za opravljeno delo, saj še naprej vztrajno in zelo kakovostno izpolnjuje naloge, ki so ji bile zaupane;
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 87).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006 (C6-0379/2007 – 2007/2054(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006 z odgovori Agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(4) ter zlasti člena 68 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0125/2008),
1. podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006 (C6-0379/2007 – 2007/2054(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006 z odgovori Agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(9) ter zlasti člena 68 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0125/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske agencije za zdravila priložen k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006 (C6-0379/2007 – 2007/2054(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2006 z odgovori Agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila(14) ter zlasti člena 68 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0125/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti zaključnega letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
–
ugotavlja, da je bilo več kot 40 % obveznosti prenesenih v naslednje proračunsko leto;
–
ugotavlja, da se je zaradi širitve proračun agencije precej povečal;
–
poziva agencijo, da v svoje računovodske izkaze vključi sredstva, zbrana pri drugih agencijah in organih za financiranje skupne podporne službe za razvoj informacijskih sistemov za finančno poslovodenje;
–
zahteva, da agencija pred 1. januarjem 2010 in nato vsakih pet let pripravi neodvisno zunanjo oceno svojih dosežkov na podlagi ustanovitvene uredbe in delovnega programa, ki ga je določil upravni odbor;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, Kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
13. je zaskrbljen nad tem, da je veliko uslužbencev zaposlenih začasno, in sicer na način, ki bi utegnil slabo vplivati na kakovost njihovega dela; zato poziva Komisijo, naj natančneje spremlja izvajanje kadrovskih predpisov v agencijah;
Predstavitev podatkov iz poročil
14. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
15. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
16. opozarja na odstavek 28 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
17. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
18. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
19. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
20. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
21. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
22. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
23. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
24. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
25. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
26. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
27. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
28. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
29. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
30. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
31. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
32. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
33. ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2006 navedlo, da je bila za administrativne odhodke stopnja porabe odobritev za prevzem obveznosti manjša od 60 %;
34. poudarja odgovornost agencije pri zaščiti in spodbujanju javnega zdravja in zdravja živali z ocenjevanjem in nadzorom zdravil za humano in veterinarsko uporabo; pozdravlja prizadevanja agencije za nudenje znanstvenega svetovanja v zgodnjih fazah razvoja novih zdravil, kakor tudi pri uvajanju ukrepov za spodbujanje ocenjevanja zdravil, ki so bistvenega pomena za javno zdravje;
35. ugotavlja, da je bil velik znesek odobrenih proračunskih sredstev za leto 2006 prenesen v leto 2007 zaradi narave projektov, s katerimi se ukvarja agencija;
36. poleg tega ugotavlja, da se je agencija na pripombo Računskega sodišča glede zaračunavanja pristojbin agencije in računanja stroškov odzvala tako, da se je decembra 2006 upravni odbor agencije odločil, da se bo posvetoval s pristojnimi nacionalnimi organi in pregledal sistem pristojbin;
37. opozarja, da prihodke agencije sestavljajo prispevki Skupnosti in pristojbine, ki jih plačajo podjetja za pridobitev in ohranitev dovoljenj Skupnosti za promet ter za druge storitve, ki jih nudi agencija;
38. iz zaključnega letnega računa ugotavlja, da je leta 2006 agencija prejela pristojbine in druge prihodke v višini 119 milijonov EUR ter subvencijo Skupnosti v višini 31 milijonov EUR; ugotavlja, da je poslovni izid agencije za to leto znašal 16 milijonov EUR, kar pomeni, da so skupaj z akumuliranim presežkom 27 milijonov EUR skupna neto sredstva agencije znašala 44 milijonov EUR;
39. ugotavlja, da agencija odgovarja, da akumulirani presežek ni proračunski presežek, ampak je poslovni izid, zasnovan na uporabi načel računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, in je bil uporabljen za financiranje naložb v investicijske izdatke za stalna sredstva, predvsem za stroške opremljanja in razvijanja informacijske tehnologije;
40. iz začasnih letnih računov ugotavlja, da je agencija med letom 2006 v imenu 19 agencij upravljala proračun skupnih podpornih storitev, kar zajema odhodke za honorarje svetovalcev za podporo proračunskemu računovodskemu orodju in sistemu finančnega poročanja SI2;
41. poleg tega iz začasnih letnih računov ugotavlja, da so se prihodki iz pristojbin za ocenjevanje od leta 2005 do 2006 povečali za 31,5 %;
42. ugotavlja, da je izvršni direktor agencije pripravil letno poročilo o dejavnostih ne pa izjave o zanesljivosti (na osnovi, da veljavna navodila Komisije ne zahtevajo take izjave);
43. vendar poudarja, da v svojem letnem poročilu o dejavnostih izvršni direktor navaja, da nima nobenih pridržkov; je seznanjen z izjavo agencije, da je v prihodnosti izvršni direktor pripravljen podpisati izjavo o zanesljivosti;
44. pozdravlja dejstvo, da je upravni odbor izvedel analizo in oceno letnega poročila o dejavnostih izvršnega direktorja; zlasti opaža skrb odbora, da agencija prejema nove naloge, ki nimajo primernega financiranja iz proračuna EU ali novih pristojbin; poudarja, da ta analiza ni popolnoma dosledna s finančnim položajem agencije, kot je bilo razkrito v zaključnem letnem računu za leto 2006;
45. pozdravlja, da je upravni odbor agencije leta 2006 sprejel spremenjeni postopek za obravnavo nasprotij interesov, ki se uporablja tudi za člane upravnega odbora; prav tako odobrava objavo navodila za postopek poročanja o neprimernem ravnanju;
46. ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo izvedla svojo prvo temeljito revizijo agencije leta 2005 in objavila svoje končno poročilo septembra 2006 z zaključki, da veljavni sistem notranje kontrole zagotavlja sprejemljivo zagotovilo glede doseganja poslovnih ciljev, določenih za revidirane procese, razen nekaj zelo pomembnih ugotovitev na področju okolja nadzora, informacij in komunikacij ter dejavnosti kontrole;
47. poudarja, da so priprave za izvajanje Uredbe (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo(22) občutno vplivale na delo agencije v letu 2006; pozdravlja sprejetje skupnega dokumenta Komisije/agencije o prednostnih nalogah za izvajanje navedene uredbe;
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki spremljajo sklep o razrešnici izvršnemu direktorju Evropske agencije za zdravila glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 94).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006 (C6-0384/2007 – 2007/2059(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(4), ter zlasti člena 44 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0120/2008),
1. podeli razrešnico izvršni direktorici Evropske agencije za varnost hrane glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršni direktorici Evropske agencije za varnost hrane, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006 (C6-0384/2007 – 2007/2059(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(9), ter zlasti člena 44 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0120/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske agencije za varnost hrane tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršni direktorici Evropske agencije za varnost hrane, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006 (C6-0384/2007 – 2007/2059(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane(14), ter zlasti člena 44 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0120/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 izvršni direktorici Evropske agencije za varnost hrane podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
-
ugotavlja, da je bilo proračunsko leto 2005 zaznamovano z nezadostnim izvrševanjem proračuna, saj je bilo porabljenih le 80 % sredstev za prevzem obveznosti in plačila;
-
ugotavlja, da je imela agencija težave pri zaposlovanju visoko kvalificiranih znanstvenih delavcev v Parmi;
-
ugotavlja, da zgradbe za stalno namestitev agencije še vedno niso na voljo ter da je zato morala najeti in opremiti začasne prostore (stroški v letu 2005: približno 3 500 000 EUR); poziva agencijo, naj skupaj s Komisijo in nacionalnimi organi to stanje uredi, zlasti kar zadeva morebitno finančno nadomestilo;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, Kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 27 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), dogovorjeno na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. ugotavlja, da je bilo leto 2006 četrto leto delovanja agencije in prvo leto po selitvi na stalni sedež v Parmi;
33. poudarja vlogo agencije pri nudenju neodvisnih znanstvenih nasvetov pri vseh zadevah, ki imajo neposredni ali posredni vpliv na varnost hrane, vključno z zdravjem in dobrim počutjem živali ter varstvom rastlin; priznava bistven napredek in ugotavlja, da je agencija leta 2006 prejela 323 zahtevkov za strokovno mnenje in 132 mnenj ter sprejela in objavila štiri poročila;
34. izraža zadovoljstvo z izvrševanjem proračunskih vrstic za leto 2006, čeprav je iz izvrševanja proračuna razvidno, da si mora agencija še utrditi svoje strukture;
35. ugotavlja, da neporabljena sredstva odobritev za plačila za leto 2006 izhajajo predvsem iz težav agencije pri zaposlovanju visoko kvalificiranih znanstvenih delavcev v Parmi; poudarja, da sta bili do konca leta 2006 zapolnjeni samo dve tretjini 250 delovnih mest, ki so predvidena v kadrovskem načrtu agencije; poudarja, da ima pomanjkanje osebja za posledico nižjo raven izdatkov v okviru operativnih sredstev;
36. ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2006 navaja, da so v letu 2006 stopnje plačil znašale 56 % od sredstev za administrativne odhodke (Naslov II) in 50 % od sredstev za poslovanje (Naslov III); 20 % sredstev, prenesenih iz leta 2005, je bilo ob koncu leta 2006 razveljavljenih; veliko število prenosov je bilo opravljenih konec leta, ko je bila njihova koncentracija najvišja, kar pomeni, da proračunsko načelo specifikacije ni bilo dosledno upoštevano;
37. ugotavlja, da Računsko sodišče navaja tudi, da agencija ni izvedla izčrpne ocene tveganj in ni opredelila ustreznih kazalnikov uspešnosti, niti ni dokumentirala sistemskih postopkov in postopkov notranje kontrole, ki se uporabljajo za njene dejavnosti. Zaradi tega ni bilo mogoče izvajati uspešne politike obvladovanja tveganja, kar je bistvenega pomena za upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti;
38. iz računovodskih izkazov ugotavlja, da gotovinska sredstva znašajo 10,6 milijonov EUR, zadržani dobički 3,68 milijonov EUR in poslovni izid 1,1 milijonov EUR;
39. ugotavlja, da je v izjavi v prilogi računovodskih izkazov navedeno, da naj bi bil znesek 2,7 milijonov EUR, ki se ujema z razveljavljenim vnaprejšnjim financiranjem in bančnimi obrestmi (izid za leto 2005), leta 2007 povrnjen Komisiji;
40. poleg tega ugotavlja, da je upravni odbor septembra 2006 potrdil splošno prerazporeditev 6,9 milijonov EUR (letno poročilo o dejavnostih) za prilagoditev razpoložljivih sredstev resničnim potrebam in za preprečitev presežka ob koncu leta, ker je bila stopnja zaposlovanja nižja od pričakovane in zaradi zamud pri izvrševanju nepovratnih sredstev za znanstveno sodelovanje;
41. iz letnega poročila agencije o dejavnostih ugotavlja, da je bila septembra 2006 imenovana nova izvršna direktorica, oktobra 2006 pa notranji revizor.
Resolucija Evropskega parlamenta o pripombah, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropske agencije za varnost hrane glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 133).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
Razrešnica 2006: Evropska agencija za pomorsko varnost
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006 (C6-0382/2007 – 2007/2057(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006 z odgovori Agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost(4) ter zlasti člena 19 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0115/2008),
1. podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za pomorsko varnost glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za pomorsko varnost, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006 (C6-0382/2007 – 2007/2057(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006 z odgovori Agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost(9) ter zlasti člena 19 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0115/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske agencije za pomorsko varnost tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za pomorsko varnost, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006 (C6-0382/2007 – 2007/2057(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2006 z odgovori Agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost(14) ter zlasti člena 19 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0115/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 izvršnemu direktorju Evropske agencije za pomorsko varnost podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
–
ugotovil, da so bile pri izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2005 zabeležene zamude pri zaposlovanju osebja, kar je vplivalo na uporabo proračunskih sredstev za upravne odhodke;
–
ugotovil, da je beleženje transakcij, ki je predpogoj za veljaven sistem notranjega nadzora, pokazalo nekaj pomanjkljivosti in da so bili dosjeji, ki se nanašajo na obveznosti in plačila, pogosto nepopolni ali pomešani;
–
ugotovil druge različne pomanjkljivosti pri upravljanju javnih naročil in vztrajal, da mora agencija spoštovati predpisane zahteve;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni vidiki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa čim prej pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da bi morala Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 26 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od sedaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. je seznanjen z naraščajočim številom regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kakšen način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), ki je bila dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007 in ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da je osnutek koristna pobuda pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. ugotavlja, da je bilo agenciji iz splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006 dodeljenih 44,738 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 44,738 milijona EUR v odobritvah plačil;
33. izraža zaskrbljenost zaradi ugotovitve poročila Računskega sodišča za leto 2006, da je moralo biti več kot 43 % odobritev za plačila ob koncu leta 2006 razveljavljenih, poleg tega je v zadnji četrtini leta prišlo do zgostitve transakcij, tako da proračunsko načelo točnosti ni bilo dosledno upoštevano;
34. seznanjen je tudi z ugotovitvami Računskega sodišča, da postopki za določitev proračuna in kadrovskega načrta niso bili dovolj strogi, zaradi česar je prišlo do visokega števila proračunskih prenosov, neustreznega načrtovanja zaposlovanja osebja in nepravilne predstavitve proračuna;
35. ugotavlja nizko stopnjo uporabe odobritev plačil za ukrepe proti onesnaževanju morja (67,7 %), čeprav je Parlament v procesu sprejemanja proračuna te ukrepe nenehno podpiral; ker leta 2006 in 2007 ni bilo možno zagotoviti plovila za boj proti onesnaževanju za območje atlantskega grebena na obalah Galicije in Biskajskega zaliva, poziva Komisijo in agencijo, naj povečata prizadevanje za uresničitev tega cilja v letu 2008 v okviru Uredbe (ES) št. 2038/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost na področju odzivanja na onesnaženje z ladij(22);
36. na podlagi odgovorov agencije priznava, da je preselitev njenega sedeža v letu 2006 iz Bruslja v Lizbono povzročila proračunske posledice, ki jih je bilo težko predvideti, vključno z odhodom skoraj 20 % osebja;
37. je seznanjen s pripombami Računskega sodišča in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile nekatere pravne obveznosti prevzete pred ustreznimi proračunskimi obveznostmi in da so nekatere pogodbe omogočale 100 % predhodno financiranje;
38. poziva agencijo k sprejetju nujnih ukrepov za reševanje vprašanj v zvezi z ugotovitvami Računskega sodišča, da je sistem za popis premoženja pomanjkljiv, evidence ne omogočajo fizičnega sledenja vsemu blagu in računalniška oprema ni navedena v sistemu;
39. poudarja, da bilanca stanja agencije vključuje denarna sredstva in njihove ustreznike v višini 11,6 milijona EUR ter zbran presežek v višini 7,18 milijona EUR;
40. opozarja na izjavo računovodje agencije v njegovem poročilu o proračunskem in finančnem upravljanju, da je agencija v letu 2006 vložila veliko prizadevanja na področju zaposlovanja, vendar je bilo kljub temu izvrševanje proračuna in kadrovskega načrta ovirano zaradi številnih odpovedi osebja, ki jih je sprožila selitev v Lizbono;
41. na podlagi poročila o proračunskem in finančnem upravljanju z zanimanjem ugotavlja, da je agencija v luči ukinjanja SI2 v letu 2007 predlagala svojo udeležbo v pilotnem projektu za novo generacijo finančnih sistemov ABAC (Accrual Based Accounting), prav tako od aprila leta 2006 agencija uporablja enake finančne sisteme v okviru programov za zunanje izvajanje kot Komisija, generalni direktorat Komisije (DIGIT) pa upravlja in vzdržuje vse sisteme;
42. izraža prepričanje, da bi bilo treba dodatno preučiti možnosti za združevanje sistemov in storitev med agencijami, kar bi še posebej koristilo manjšim agencijam brez kritične mase ali novim agencijam v fazi zagona;
43. je seznanjen z izjavo v letnem poročilu agencije, da je povračilo potnih stroškov vse večjemu številu udeležencev na sejah kadrovsko zahteven proces, in da Agencija trenutno izboljšuje ustrezne postopke; poziva Računsko sodišče, naj v svojih naslednjih poročilih o agencijah preuči splošno vprašanje o povračilu potnih stroškov s strani agencij.
Resolucija Evropskega parlamenta o pripombah, ki spremljajo sklep o razrešnici direktorju Evropske agencije za pomorsko varnost glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 139).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006 (C6-0383/2007 – 2007/2058(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 216/2008 z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(4) ter zlasti člena 60 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0118/2008),
1. podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006 (C6-0383/2007 – 2007/2058(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 216/2008 z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(9) ter zlasti člena 60 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0118/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske agencije za varnost v letalstvu tak kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku , naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006 (C6-0383/2007 – 2007/2058(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2006 z odgovori agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES ter zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), ter zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 216/2008 z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu(14) ter zlasti člena 60 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0118/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;
B. ker je Parlament 24. aprila 2007 izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2005(16) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim
–
ugotovil nizko stopnjo izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti in odobritev za plačila (69 % in 32 %) pri odhodkih za materialne stroške ter visoke stopnje razveljavljenih sredstev, prenesenih iz prejšnjega leta;
–
ugotovil, da upravljanje po dejavnostih ni bilo uvedeno kljub temu, da je predvideno v finančni uredbi agencije v skladu s smernicami splošnega proračuna, saj omogoča boljše spremljanje uspešnosti;
–
izrazil obžalovanje, da upravni odbor do konca leta 2005 ni sprejel minimalnih standardov notranjega nadzora ter da do takrat Agencija še vedno ni imela sistema, ki bi zagotovil, da takse, ki jih svojim strankam zaračuna za zagotovljene storitve, zadostujejo za kritje stroškov teh storitev;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa čim prej pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da bi morala Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na odstavek 26 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005(17), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od sedaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(18)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. je seznanjen z naraščajočim številom regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kakšen način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(19), ki je bila dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun dne 13. julija 2007 in ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da je osnutek koristna pobuda pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(20);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(21);
Posebni vidiki
32. je seznanjen z ugotovitvami poročila Računskega sodišča za leto 2006, da so ob koncu leta 2006 odobrena sredstva, prenesena naprej za naslov II (administrativni odhodki), znašala približno 40 % obveznosti, za naslov III (nediferencirani odhodki za poslovanje) pa približno 50%, ter da je bilo za ista naslova razveljavljenih več kot 15 % odobrenih sredstev;
33. je seznanjen z odgovorom agencije, da je bila stopnja prenosov v letu 2006 visoka, ker je agencija še vedno morala prenesti več kot polovico svojih dejavnosti na zunanje izvajalce (nacionalne organe za letalstvo v državah članicah) in ker do konca leta agencija še ni prejela precejšnjega dela plačil;
34. izraža zaskrbljenost glede ugotovitev Računskega sodišča, da je sistem za analizo stroškov, ki ga uporablja a gencija, za njene dejavnosti certificiranja v letu 2006 pokazal za približno 48 milijonov EUR stroškov v primerjavi s približno 35 milijoni EUR prihodkov;
35. ugotavlja, da je bilo agenciji iz splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006 dodeljenih 31,9 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in v odobritvah plačil;
36. je seznanjen z vztrajno zahtevo Računskega sodišča, da mora agencija v sodelovanju s Komisijo pregledati trenutne cenike, da bi zagotovila, da so njeni stroški za dejavnosti certificiranja upravičeni in da njene takse pokrivajo te stroške;
37. poziva agencijo in Komisijo, naj pregledata strukturo pristojbin agencije, da bodo stroški in prihodki za dejavnosti potrjevanja uravnoteženi;
38. je seznanjen z odgovorom agencije, da bi morala Uredba Komisije (ES) št. 593/2007 o taksah in dajatvah(22), ki je stopila v veljavo dne 1. junija 2007, zagotoviti dovolj prihodkov za pokritje stroškov za dejavnosti certificiranja;
39. poudarja, da so v bilanci stanja agencije kratkoročne terjatve znašale približno 14 milijonov EUR, od tega je bilo 20 % starejših od treh mesecev; poziva agencijo k izvajanju učinkovitega sistema za vodenje terjatev, ki bi po možnosti zajemal tudi obresti za zapoznela plačila;
40. na podlagi poslovnih knjig ugotavlja, da je bilo 5,05 milijona EUR, kar ustreza realizaciji proračuna za leto 2006, vpisanih kot dolg, ki ga je treba vrniti Komisiji;
41. je seznanjen z izjavo o zanesljivosti odredbodajalca, da so bili po reviziji službe za notranjo revizijo, ki je bila opravljena julija 2006, sprejeti ustrezni ukrepi za reševanje vprašanj v zvezi z najpomembnejšimi priporočili;
42. je seznanjen z izjavo agencije iz letnega poročila o dejavnostih, da se je negotovost glede operativnega proračuna agencije nadaljevala v glavnem zaradi nizkega dohodka od taks in dajatev; primanjkljaj je bil pokrit s sredstvi Skupnosti, vendar je to vplivalo na dejavnosti agencije, ki so bile financirane s tem prispevkom;
43. poleg tega ugotavlja, da je imela agencija v letu 2006 precej prostih delovnih mest razreda AD6 in AD7;
Resolucija Evropskega parlamenta o pripombah, ki spremljajo sklep o razrešnici izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2003 (UL L 196, 27.7.2005, str. 145).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada za usklajevanje na notranjem trgu za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 141).
Vir: Poročilo o letnih računovodskih izkazih Urada Skupnosti za rastlinske sorte za proračunsko leto 2006 z odgovori Urada (UL C 309, 19.12.2007, str. 135).
1.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006 (C6-0387/2007 – 2007/2062(DEC))
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006(1),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori Agencije(2),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(3), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (4) in zlasti člena 39 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0123/2008),
1. podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropske železniške agencije glede izvrševanja proračuna Agencije za proračunsko leto 2006;
2. navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske železniške agencije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2.Sklep Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o zaključku poslovnih knjig Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006 (C6-0387/2007 – 2007/2062(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006(6),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori Agencije(7),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(8), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (9) in zlasti člena 39 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(10) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0123/2008),
1. ugotavlja, da je zaključni letni račun Evropske železniške agencije tak kot v prilogi Računskega sodišča;
2. odobri zaključek poslovnih knjig Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske železniške agencije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
3.Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006 (C6-0387/2007 – 2007/2062(DEC))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006(11),
– ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem letnem računu Evropske železniške agencije za proračunsko leto 2006, skupaj z odgovori Agencije(12),
– ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),
– ob upoštevanju Pogodbe ES in zlasti člena 276 Pogodbe,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(13), in zlasti člena 185 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije (14) in zlasti člena 39 Uredbe,
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(15) ter zlasti člena 94 Uredbe,
– ob upoštevanju člena 71 in Priloge V svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0123/2008),
A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij z enim pridržkom,
B. ker je bilo leto 2006 prvo leto finančne samostojnosti Agencije;
Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije
1. ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);
2. poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);
3. ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);
4. zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;
Temeljni razmisleki
5. od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;
6. zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;
7. zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;
8. meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;
9. ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;
10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;
11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;
12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni Finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;
Predstavitev podatkov iz poročil
13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;
14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;
15. opozarja na svojo resolucijo z dne 12. aprila 2005(16), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;
16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;
17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med
–
letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;
–
finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;
–
poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;
–
izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;
Splošne ugotovitve Računskega sodišča
18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29(17)), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;
19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);
20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);
Notranja revizija
21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;
22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:"
Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.
"
23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;
24. ugotavlja naraščajoče število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;
25. ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kak način;
26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;
Ocenjevanje agencij
27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije(18), dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007, ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;
Disciplinski postopki
28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;
Osnutek Medinstitucionalnega sporazuma
29. opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da osnutek predstavlja koristno pobudo pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;
30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;
Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev
31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:
–
Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR(19);
–
Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR(20);
Posebni vidiki
32. pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so računovodski izkazi Agencije za leto 2006 z vseh materialnih vidikov zanesljivi;
33. vendar obžaluje, da zaradi uporabe pogodb, ki so se iztekle, in nepravilnih podaljšanj veljavnih pogodb ni mogoče trditi, da so bile vse z računovodskimi izkazi povezane transakcije zakonite in pravilne;
34. ugotavlja, da je bilo agenciji iz splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006 dodeljenih 14,4 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 14,4 milijona EUR v odobritvah plačil;
35. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je Agencija v svojem prvem letu finančne avtonomije izvršila 72 % odobritev za prevzem obveznosti, stopnji prenosa pri administrativnih odhodkih (Naslov II) in odhodkih za poslovanje (Naslov III) pa sta znašali 37,5 % oziroma 85 %;
36. izraža zaskrbljenost glede tega, da so bile ugotovljene pomanjkljivosti v sistemu notranje kontrole ter da nadaljnji prenos nalog ni bil odobren v skladu s pravili; med sklepi o prenosu pooblastil in pravicami za dostop do sistema za upravljanje proračuna SI2 so bile odkrite nedoslednosti; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da Agencija ni sprejela pravil za izvajanje svoje finančne uredbe.
37. je seznanjen z odgovorom Agencije, da načrtovane dejavnosti v letu 2006 niso bile v celoti izvedene, saj je bila Agencija še vedno v začetni fazi delovanja, leta 2007 pa bo podrobno analizirala načrtovanje dejavnosti, potrebne vire in dodeljena proračunska sredstva ter pripravila načrt javnih razpisov;
38. iz računovodskih izkazov Agencije ugotavlja, da je upravni odbor podal pozitivno mnenje o njenih zaključnih računih za leto 2006;
39. na podlagi letnega poročila Agencije za leto 2006 ugotavlja, da je izvršni direktor kot odredbodajalec podal izjavo o zanesljivosti brez pridržka;
40. na podlagi letnega poročila Agencije za leto 2006 ugotavlja, da je po reviziji službe za notranjo revizijo Agencija sprejela akcijski načrt za izvajanje 24 standardov notranjega nadzora do prvih mesecev leta 2008;
41. je seznanjen s tem, da ima Agencija težave pri zaposlovanju tehničnega osebja na ustrezni strokovni ravni zaradi višine osebnih dohodkov, sedeža Agencije in pogodb za določen čas, ki jih lahko ponudi; priznava, da je na splošno manjši obseg zaposlovanja glavni dejavnik za omejeno izvrševanje proračuna Agencije;
42. je seznanjen, da je Agencija zdaj zaposlila uradnika za javna naročila in notranjega revizorja za izboljšanje postopkov javnih naročil.