Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2239(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0296/2008

Predložena besedila :

A6-0296/2008

Razprave :

PV 22/09/2008 - 19
CRE 22/09/2008 - 19

Glasovanja :

PV 23/09/2008 - 5.13
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0426

Sprejeta besedila
PDF 440kWORD 82k
Torek, 23. september 2008 - Bruselj
Preglednost na področju institucionalnih vlagateljev
P6_TA(2008)0426A6-0296/2008
Resolucija
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o preglednosti na področju institucionalnih vlagateljev (2007/2239(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Druge direktive Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb(2),

–   ob upoštevanju Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih(3),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij(4),

–   ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu ("Direktiva o elektronskem poslovanju")(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij(6),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 o spremembi Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), z namenom zakonsko urediti družbe za upravljanje in izvlečke prospektov(7),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. januarja 2002 o spremembi Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)(8),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo(9),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)(10),

   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti(11),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic(12),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje(13),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem(14),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov(15),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu(16) ("Direktiva o preglednosti"),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta  z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve(17),

–   ob upoštevanju Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(18),

–   ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij(19),

–   ob upoštevanju Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij(20),

–   ob upoštevanju Direktive Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive(21) (Izvedbena direktiva MiFID),

   ob upoštevanju Direktive Komisije št. 2007/16/ES z dne 19 marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev(22),

–   ob upoštevanju Direktive 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi(23),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 25. septembra 2003 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o investicijskih storitvah in reguliranih trgih(24),

   ob upoštevanju študije o hedge skladih z naslovom "Preglednost in navzkrižje interesov", ki jo je naročil Odbor za ekonomske in monetarne zadeve(25),

–   ob upoštevanju člena 192(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0296/2008),

A.   ker je jasno, da lahko alternativni nosilci naložb, kot so hedge skladi in skladi zasebnega kapitala, zagotovijo upravljavcem premoženja prednosti razpršitve, povečajo likvidnost trga, izboljšajo možnosti za visoke donose za vlagatelje, prispevajo k postopku oblikovanja cen, razpršitvi tveganja in finančnemu povezovanju ter povečajo učinkovitost trga;

B.   ker so hedge skladi in skladi zasebnega kapitala jasni naložbeni nosilci, ki se razlikujejo glede na naravo naložbe in naložbeno strategijo;

C.   ker je za hedge sklade in sklade zasebnega kapitala na ravni EU potrebno zakonodajno okolje, v katerem bodo upoštevane njihove inovativne strategije, kar bi jim omogočilo, da ostanejo mednarodno konkurenčni in ublažijo učinke morebitne negativne dinamike trga; ker obstaja tveganje, da bo zakonodaja, prilagojena določenim produktom, neprožna in bo preprečevala inovativnost;

D.   ker morajo biti hedge skladi in skladi zasebnega kapitala, katerih družba za upravljanje ima sedež v EU, v skladu z veljavno in prihodnjo zakonodajo Skupnosti; ker morajo biti tudi subjekti, ki nimajo sedeža v EU, v okviru nekaterih dejavnosti usklajeni s to zakonodajo;

E.   ker za domače hedge sklade, ki ne uživajo ugodnejše davčne obravnave ("onshore" skladi), za upravljavce hedge skladov in skladov zasebnega kapitala velja obstoječa zakonodaja, zlasti zakonodaja na področju zlorab trga, ter jih zakonodaja ureja prek strank in v primeru prodaje povezanih naložb v regulirane proizvode;

F.   ker v nekaterih državah članicah za hedge sklade in sklade zasebnega kapitala veljajo nacionalne pravne ureditve ter se veljavne direktive EU različno izvajajo; ker obstaja tveganje, da postane notranji trg zaradi takšnih različnih nacionalnih pravil regulativno razdrobljen, kar lahko ovira čezmejni razvoj te dejavnosti v Evropi;

G.   ker so direktive ustrezni pravni instrumenti za obravnavanje kakršnih koli vprašanj v zvezi s hedge skladi in skladi zasebnega kapitala; ker je treba pred morebitno direktivo o preglednosti izvesti analizo in oceno vpliva veljavne zakonodaje v državah članicah na hedge sklade in sklade zasebnega kapitala, ker mora biti takšna zakonodaja izhodiščna točka za usklajevanje; ker bo treba obstoječo zakonodajo morda prilagoditi, vendar se je treba izogniti spremembam, ki bi uvedle neutemeljene razlike;

H.   ker je znano, da je eno od glavnih vprašanj potreba po preglednosti in njena analiza ter primeri, kjer se ta lahko izboljša; ker preglednost zadeva številne vidike, kot je preglednost hedge skladov in – odvisno od primera – skladov zasebnega kapitala v nasprotju z družbami, od katerih pridobijo ti skladi delnice ali od katere jih imajo v lasti, borznimi posredniki, institucionalnimi vlagatelji, kot so pokojninski skladi ali banke, malimi vlagatelji, poslovnimi partnerji, nadzorniki in organi; ker je ena od glavnih težav v zvezi s preglednostjo odnos med hedge skladom in –odvisno od primera – skladom zasebnega kapitala na eni strani ter družbo, od katere ti skladi pridobijo delnice ali od katere jih imajo v lasti na drugi strani;

I.   ker so izkušnje Združenih držav, v katerih so konkurenti izrabili zakonodajo o svobodi obveščanja za pridobitev podrobnosti o naložbah v sklad, namenjene vlagateljem, kar je ogrozilo tako vlagatelje kot sklad;

J.   ker je neskladno izvajanje direktive o preglednosti povzročilo neskladne stopnje preglednosti po vsej EU in visoke stroške vlagateljev;

K.   ker je preglednost bistveni pogoj za zaupanje vlagateljev in razumevanje zapletenih finančnih produktov ter s tem prispeva k optimalnemu delovanju in stabilnosti finančnih trgov; ker je preglednost podpora ustreznega prizadevanja in ne nadomestilo zanj;

L.   ker razloga za sedanjo krizo drugorazrednih posojil ni mogoče pripisati enemu samemu sektorju – ob upoštevanju, da bo za popolno razumevanje vseh razlogov in učinkov te krize potrebnega več časa, in ker različni razlogi za to krizo med drugim vključujejo:

   bonitetne agencije , zlasti navzkrižje interesov v bonitetnih agencijah in napačno razumevanje bonitetnih ocen,
   malomarne prakse posojanja denarja na stanovanjskem trgu ZDA,
   hitre inovacije na področju zapleteno oblikovanih produktov,
   model "originate-to-distribute" (model posojila, pri katerem se posojila po odobritvi prodajo kot vrednostni papirji) in dolgo posredniško verigo,
   pohlep vlagateljev po vedno večjem donosu in kratkoročno strukturo spodbud v zvezi s plačami,
   nespoštovanje procesa ustrezne skrbnosti,
   listinjenje in postopek bonitetnih agencij v zvezi z zapleteno oblikovanimi produkti, kar je povzročilo čezmerne cene teh produktov glede na osnovno premoženje,
   navzkrižje interesov med ameriškimi investicijskimi bankami in pomanjkanje njihove pravne ureditve;

M.   ker zakonodaja Skupnosti zagotavlja mehanizme, kot sta postopek komitologije ali Lamfalussyjev postopek, ki z izvajanjem ukrepov omogočajo prilagodljivo odzivanje na spreminjajoče se poslovno okolje; ker se bo ta sistem z instrumentom delegiranih aktov v skladu z Lizbonsko pogodbo izboljšal;

N.   ker je veliko različnih pobud in organizacij hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, kot so Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Mednarodni denarni sklad, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter sektor, vključno s tistimi v zvezi s hedge skladi in skladi zasebnega kapitala, že oblikovalo načela in pravila najboljših praks, ki lahko dopolnjujejo in služijo kot model za zakonodajo EU; ker je treba družbe in poslovna združenja spodbujati k skladnosti z zakonodajo EU in temu, da se zavežejo tem pravilom na podlagi načela "upoštevaj ali pojasni" ter da se podrobnosti te usklajenosti in obrazložitve javno objavijo in so primerno ocenjene;

O.   ker bi bilo treba za nekatere proizvode, s katerimi se trguje prek okenc, uporabiti bolj odprte ali prepoznavne sisteme trgovanja, da bi se povečalo vrednotenje po tržnih cenah, kjer je to mogoče, in navedlo morebitne spremembe lastništva; ker je splošnejši klirinški sistem na trgu prek okenc privlačen za nadzorni pregled in oceno tveganja, vendar je za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni treba vsak nov sistem uvesti na mednarodni podlagi;

P.   ker sta vsesektorsko spremljanje in poročanje pomembna za obravnavanje javnih vprašanj in razumevanje gospodarskega učinka skladov zasebnega kapitala, ter ker že obstaja obveznost v zvezi s tem, da se zasebne in javne družbe posvetujejo s svojimi zaposlenimi glede vprašanj, ki zadevajo njihove interese; ker ne sme priti do neravnovesja med poslovnimi razkritji, ki se zahtevajo od portfeljskih družb skladov zasebnega kapitala, in tistimi, ki se zahtevajo od drugih zasebnih družb;

Q.   ker zakonodaja v zvezi s proizvodi ni ustrezna vrsta pravne ureditve za obravnavo tega inovativnega sektorja;

R.   ker bi bila spletna stran za kodekse ravnanja "vse na enem mestu" koristna in jo je treba oblikovati za Evropsko unijo ter mednarodno spodbujati; ker bi morala ta spletna stran vključevati register tistih udeležencev na trgu, ki delujejo v skladu s kodeksi ravnanja, njihova razkritja in obrazložitve neskladnosti; ker so lahko razlogi za neskladnost tudi orodje za učenje;

S.   ker je treba opozoriti na potrebo po premagovanju ovir za čezmejno distribucijo alternativnih naložb z oblikovanjem evropskega sistema zasebnega plasiranja za institucionalne vlagatelje;

T.   ker je treba v okviru skladov zasebnega kapitala stroške za vse dodatne zahteve o poročanju, še posebej, ko so pogoste, upravičiti, biti pa morajo sorazmerni koristim, ki jih prinašajo; ker je v vseh pogledih potrebna boljša povezava med plačili in dolgoročno uspešnostjo;

U.   ker na tem področju ni v pripravi nobenega predloga;

1.   naroči Komisiji, naj Parlamentu na podlagi členov 44, 47(2) ali 95 Pogodbe ES, odvisno od vsebine, predloži zakonodajni predlog ali več zakonodajnih predlogov o preglednosti hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, ki upoštevajo medinstitucionalne razprave in podrobna priporočila, navedena spodaj;

2.   potrjuje, da priporočila upoštevajo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

3.   meni, da zahtevani predlogi nimajo finančnih posledic;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Komisiji in Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 26, 31.1.1977, str. 1.
(2) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
(3) UL L 193, 18.7.1983, str. 1.
(4) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.
(5) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(6) UL L 283, 27.10.2001, str. 28.
(7) UL L 41, 13.2.2002, str. 20.
(8) UL L 41, 13.2.2002, str. 35.
(9) UL L 271, 9.10.2002, str. 16.
(10) UL L 96, 12.4.2003, str. 16.
(11) UL L 157, 26.6.2003, str. 38.
(12) UL L 178, 17.7.2003, str. 16.
(13) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.
(14) UL L 142, 30.4.2004, str. 12.
(15) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(16) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
(17) UL L 79, 24.3.2005, str. 9.
(18) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
(19) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
(20) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.
(21) UL L 241, 2.9.2006, str. 26.
(22) UL L 79, 20.3.2007, str. 11.
(23) UL L 184, 14.7.2007, str. 17.
(24) UL C 77 E, 26.3.2004, str. 329.
(25) IP/A/ECON/IC/2007-24.


PRILOGA K RESOLUCIJI: PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANIH PREDLOGOV

Evropski parlament poziva Komisijo, naj predlaga direktivo ali direktive za zagotavljanje skupnega standarda preglednosti ter obravnava spodaj navedena vprašanja v zvezi s hedge skladi in skladi zasebnega kapitala, pri čemer mora(-jo) direktiva(-e) državam članicam po potrebi omogočiti zadostno stopnjo prilagodljivosti, da prenesejo pravila EU v svoje obstoječe sisteme prava družb; vzporedno poziva Komisijo, naj spodbudi izboljšanje preglednosti s podporo in spremljanjem razvoja samourejanja, ki so ga že uvedli upravljavci hedge skladov in skladov zasebnega kapitala ter njihovih nasprotnih skladov, ter naj države članice spodbudi k podpori teh prizadevanj z dialogom in izmenjavo najboljših praks.

Ob upoštevanju dejstva, da ni enotnega javnega razkritja državnih premoženjskih skladov, Evropski parlament pozdravlja pobudo Mednarodnega denarnega sklada, da se ustanovi delovna skupina za oblikovanje mednarodnega kodeksa ravnanja v zvezi z državnimi premoženjskimi skladi, in je prepričan, da bo takšen kodeks ravnanja pripomogel k pojasnjevanju dejavnosti državnih premoženjskih skladov; Komisijo poziva, naj sodeluje v tem postopku.

O hedge skladih in skladih zasebnega kapitala

Evropski parlament poziva Komisijo, naj predloži ustrezne zakonodajne predloge s priloženim pregledom obstoječega pravnega reda, ki zadeva različne vrste vlagateljev in nasprotnih strank, skupaj z oceno učinka in vključitvijo zadevnih sektorjev, preuči možnost razlikovanja med vlagatelji v hedge sklade, sklade zasebnega kapitala in drugimi vlagatelji ter prilagodi ali oblikuje pravila, ki zagotavljajo jasno razkritje pomembnih in bistvenih informacij ter pravočasno obveščanje o njih, kar bi spodbudilo zelo kakovostno odločanje in pregledno sporazumevanje med vlagatelji in vodstvom družbe ter med vlagatelji in drugimi nasprotnimi strankami; če predlogi že obstajajo, jih je treba ustrezno izvajati; poziva Komisijo, naj preuči načine za povečanje prepoznavnosti in razumevanja tveganja, ločeno od kreditne sposobnosti; preučiti je treba vprašanje, ali obstoječih in prihodnjih direktiv in ukrepov o preglednosti ne ogrožajo pretirane omejitve odgovornosti v pogodbah.

Nova zakonodaja mora od delničarjev zahtevati, da obvestijo izdajatelje o deležu svojih glasovalnih pravic v primeru pridobitve ali odsvojitve delnic, kadar ta delež doseže, preseže ali pade pod določeni prag, ki se namesto pri 5 % začne pri 3 %, kakor je navedeno v Direktivi 2004/109/ES; poleg tega mora nova zakonodaja od hedge skladov in skladov zasebnega kapitala, če se lahko zadevne kategorije vlagateljev razlikujejo od drugih, zahtevati, da razkrijejo in razložijo svojo naložbeno politiko in tveganja, povezana z naložbami, v nasprotju z družbami, od katerih pridobijo delnice ali jih imajo v lasti, malimi in institucionalnimi vlagatelji, borznimi posredniki ter nadzorniki, ki jim tega ni treba storiti.

Ti predlogi morajo temeljiti na pregledu obstoječe zakonodaje Skupnosti, ki se izvede za ugotavljanje obsega uporabe obstoječih pravil v primeru posebnega položaja hedge skladov in skladov zasebnega kapitala.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih zakonodajnih predlogov bi morala Komisija zlasti:

   preučiti možnost uporabe pogodbenih določil pri alternativnih naložbah, ki zagotavljajo nedvoumno razkritje podatkov in obvladovanje tveganja, ukrepe, ki se izvedejo v primeru preseganja pragov, jasno določitev obdobij, v katerih se ne smejo prodajati delnice, ter izjemne pogoje za preklic ali prekinitev pogodbe;
   raziskati vprašanje v zvezi s pranjem denarja v okviru hedge skladov in skladov zasebnega kapitala;
   raziskati možnosti uskladitve pravil in priporočil za hedge sklade in – odvisno od primera – sklade zasebnega kapitala za registracijo in identifikacijo delničarjev nad določenim deležem ter za razkritje njihovih strategij in namer, ob upoštevanju preprečevanja poplave informacij;
   raziskati potrebo po tem, da se posredniki zavežejo k omogočanju dejavnega sodelovanja prvotnih delničarjev pri glasovanju na splošnih srečanjih delničarjev, in zagotoviti, da imetniki glasovalnih pravic spoštujejo njihova navodila za glasovanje ter da se razkrije politika glasovanja opredeljenih delničarjev in načine, kako to storiti;
   skupaj s sektorjem oblikovati kodeks najboljših praks v zvezi s tem, kako ponovno uravnotežiti sedanjo strukturo upravljanja družb, da se okrepi dolgoročna usmeritev ter preprečijo finančne in druge spodbude za kratkoročna čezmerna tveganja in neodgovorno vedenje;
   oblikovati pravila, ki predvidevajo popolno preglednost plačilnih sistemov upravljavcev, vključno z opcijami na delnice, tako da generalna skupščina uradno odobri delničarje družbe.

Podrobnosti o hedge skladih

Evropski parlament poziva Komisijo, naj oblikuje pravila za večjo preglednost politik v zvezi z glasovanjem v hedge skladih, pri čemer morajo biti upravljavci takšnih skladov naslovniki pravil Skupnosti; takšna pravila lahko vključujejo tudi sistem identifikacije delničarjev po vsej EU; če predlogi že obstajajo, jih je treba ustrezno izvajati.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega(-ih) zakonodajnega(-ih) predloga(-ov) mora Komisija zlasti:

   raziskati učinke posojanja vrednostnih papirjev in glasovanja za izposojene delnice, pri čemer se upoštevajo načela boljše pravne ureditve;
   preučiti, ali veljajo zahteve za poročanje tudi za sporazume o sodelovanju med več delničarji in neposredne pridobitve glasovalnih pravic z dogovori o opcijah.

Podrobnosti o skladih zasebnega kapitala

Evropski parlament poziva Komisijo, naj predlaga pravila, ki vlagateljem prepovedujejo "plenjenje" družb (tako imenovana "odprodaja premoženja"), ker tako zlorabljajo svojo finančno moč na način, ki dolgoročno škodi le pridobljeni družbi ter nima nobenega pozitivnega učinka na prihodnost družbe in položaj njenih zaposlenih, upnikov in poslovnih partnerjev; poleg tega mora Komisija preučiti skupna pravila za zagotovitev ohranjanja kapitala družb; vzporedno Evropski parlament pozove Komisijo, naj preuči, ali so države članice sprejele ukrepe za boj proti odprodaji premoženja.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega(-ih) zakonodajnega(-ih) predloga(-ih) mora Komisija preučiti načine za obravnavanje vprašanj, povezanih z razmerami, v katerih banke posodijo velik znesek denarja pridobiteljem, vključno s skladi zasebnega kapitala, in nato odklonijo vsako odgovornost v zvezi z namenom porabe tega denarja, ali izvorom denarja, porabljenega za odplačilo posojila, ob upoštevanju, da ta vprašanja na koncu ostanejo odgovornost dolžnika ter da morajo biti zahteve glede kapitala za primerljiva tveganja enake v celotnem finančnem sistemu.

Evropski parlament prav tako poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba Direktivo o prenosu podjetij(1) prilagoditi posebnim razmeram glede odkupov z zadolžitvijo.

(1) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov