Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/0247(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0321/2008

Predložena besedila :

A6-0321/2008

Razprave :

PV 02/09/2008 - 10
CRE 02/09/2008 - 10

Glasovanja :

PV 24/09/2008 - 6.10
CRE 24/09/2008 - 6.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0449

Sprejeta besedila
PDF 663kWORD 460k
Sreda, 24. september 2008 - Bruselj
Elektronska komunikacijska omrežja in storitve ***I
P6_TA(2008)0449A6-0321/2008
Resolucija
 Prečiščeno besedilo
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. septembra 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (KOM(2007)0697 – C6-0427/2007 – 2007/0247(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0697),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0427/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0321/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 24. septembra 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev
P6_TC1-COD(2007)0247

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Delovanje petih direktiv, ki sestavljajo obstoječi regulativni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta ║z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve(4) ("Okvirna direktiva"), Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju(5) ("Direktiva o dostopu"), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev(6) ("Direktiva o odobritvi"), Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami(7) ("Direktiva o univerzalnih storitvah") in Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(8) ("Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah") (v nadaljnjem besedilu skupaj kot "Okvirna direktiva in posebne direktive)) je predmet rednega pregleda s strani Komisije, z namenom zlasti določiti potrebo po spremembi v luči tehnološkega in tržnega razvoja.

(2)  Revizija Direktive 89/552/EGS Sveta z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(9) je bila opravljena leta 2007, da se zagotovijo čim boljši pogoji konkurenčnosti in pravne varnosti na področju informacijske tehnologije ter medijske industrije in storitev v Evropski uniji kot tudi spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti. Pri tem je pravičen in uravnotežen regulativni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve temelj celotnega avdiovizualnega sektorja EU.

(3)  V zvezi s tem je Komisija predstavila svoje prvotne ugotovitve v Sporočilu Svetu, Evropskemu parlamenti, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. junija 2006 o pregledu regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve. Na podlagi teh prvotnih ugotovitev je potekalo javno posvetovanje, ki je opredelilo trajno pomanjkanje notranjega trga za elektronske komunikacije kot najpomembnejši vidik, ki ga je treba obravnavati. Zlasti za regulativno razdrobljenost in neskladja med dejavnostmi nacionalnih regulativnih organov se zdi, da ogrožajo konkurenčnost sektorja, pa tudi znatne koristi za potrošnike iz čezmejne konkurence.

(4)  Regulativni okvir EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve je treba zato preoblikovati, da se dokončno oblikuje notranji trg za elektronske komunikacije z okrepitvijo mehanizma Skupnosti za regulacijo operaterjev z znatno tržno močjo na ključnih trgih. ▌ Reforma vključuje tudi opredelitev učinkovite in usklajene strategije upravljanja spektra, da se doseže enotni evropski informacijski prostor in okrepitev določb za uporabnike invalide in s tem pridobi vseobsegajočo informacijsko družbo.

(5)   Glavni cilj regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve je vzpostavitev trajnostnega ekosistema za elektronske komunikacije na podlagi ponudbe in povpraševanja, in sicer z učinkovitim in konkurenčnim trgom infrastruktur in storitev ter preko razvoja informacijske družbe.

(6)   Nadaljnji cilj regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve je postopno zmanjšanje predhodnih sektorskih pravil vzporedno z razvojem konkurence na trgih elektronskih komunikacij in končno doseči, da bi elektronske komunikacije uravnavalo le konkurenčno pravo. Ker je bila dinamika konkurence na trgih elektronskih komunikacij v zadnjih letih močna, je treba predhodne regulativne obveznosti uvesti le v primeru neučinkovite in netrajnostne konkurence. Potrebo po nadaljevanju predhodne ureditve bi bilo treba preučiti najkasneje tri leta po datumu prenosa te direktive.

(7)   Da bi zagotovili sorazmeren in prilagojen pristop k različnim konkurenčnim pogojem, bi morali nacionalni regulativni organi imeti možnost opredeliti trge na podnacionalni ravni in ukiniti regulativne obveznosti na trgih ali geografskih območjih, kjer obstaja učinkovita infrastrukturna konkurenca. To bi moralo veljati tudi kjer geografska območja niso opredeljena kot ločeni trgi.

(8)   Za dosego ciljev Lizbonske agende je potrebno dajati primerne spodbude za naložbe v omrežja z visoko hitrostjo prenosa, ki podpirajo inovacije na področju vsebinsko bogatih internetnih storitev in krepijo mednarodno konkurenčnost Evropske unije. Takšna omrežja imajo izjemen potencial, da lahko koristijo potrošnikom in podjetjem po vsej Evropski uniji. Zato je ključnega pomena, da se podpirajo trajnostne naložbe v razvoj takih omrežij, hkrati pa se prek regulativne predvidljivosti in doslednosti ščiti konkurenca ter veča izbira za potrošnike.

(9)   Komisija v svojem sporočilu z dne 20. marca 2006 z naslovom'Premoščanje širokopasovne vrzeli"(10) ugotavlja, da v Evropski uniji obstaja teritorialna vrzel pri dostopu do širokopasovnih storitev z visoko hitrostjo prenosa. Kljub splošnemu povečanju števila širokopasovnih priključkov pa je dostop v različnih regijah omejen zaradi visokih stroškov, ki so posledica nizke gostote prebivalstva in oddaljenosti. Spodbujanje komercialnih naložb v širitev širokopasovnih storitev v teh območjih pogosto ne zadostuje. Vendar pa tehnološke inovacije zmanjšujejo stroške uvajanja. Da bi se zagotovilo vlaganje v novo tehnologijo v nerazvitih regijah, mora biti uredba o elektronskih komunikacijah skladna z drugimi že sprejetimi politikami, kot so politika državne pomoči, strukturni skladi in širši cilji industrijske politike.

(10)   Naložbe v raziskave in razvoj so ključne za razvoj naslednje generacije optičnih omrežij in za doseganje prožnega in učinkovitega radijskega dostopa, kar spodbuja izboljšanje konkurence ter inovativnosti v aplikacijah in storitvah v korist potrošnika. Izziv je vzpostavitev naslednje generacije povsod prisotnih in konvergentnih infrastruktur za omrežja in storitve na področju elektronskih komunikacij, informacijske tehnologije in medijev.

(11)   Javna politika bi morala dopolnjevati učinkovito delovanje trgov elektronskih komunikacij in posredovati med ponudbo in povpraševanjem, da se spodbudi pozitivna dinamika, ki omogoča, da je razvoj boljših vsebin in storitev izhaja iz vzpostavljanja infrastrukture in obratno. Poseg javne politike mora biti sorazmeren, ne sme izkrivljati konkurence niti ovirati zasebnih naložb, mora pa povečati spodbude za naložbe in znižati vstopne ovire. V zvezi s tem lahko javne oblasti spodbujajo vzpostavitev visoko zmogljive infrastrukture, ki je usmerjena v prihodnost. Pri tem se morajo odločitve o dodelitvi javne podpore sprejemati v okviru odprtih, preglednih in konkurenčnih postopkov. Javna podpora prav tako ne sme biti vnaprej naklonjena nobeni tehnologiji in mora zagotavljati dostop do infrastrukture na nediskriminatoren način.

(12)   Regulativni okvir EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve bi moral tudi spodbujati varstvo potrošnikov v sektorju elektronskih komunikacij z zagotavljanjem točnih in izčrpnih informacij z vsemi razpoložljivimi sredstvi, zagotavljati preglednost glede pristojbin in dajatev ter zagotavljati visoke standarde pri izvajanju storitev; moral bi tudi popolno priznati vlogo združenj za varstvo potrošnikov pri javnih posvetovanjih in zagotovitit, da imajo pristojni organi možnost preprečiti možne goljufije pri razpisnih ponudbah in učinkovito delujejo proti vsakršni prevari.

(13)   Komisija bi morala pri sprejemanju ukrepov na podlagi te direktive na podlagi učinkovitega posvetovanja upoštevati stališča nacionalnih regulativnih organov in zainteresiranih skupin v tej panogi, da se zagotovita preglednost in sorazmernost. Izdati bi morala tudi podrobne dokumente o posvetovanjih, v katerih je razložen potek različnih možnih ukrepov, zainteresiranim skupinam pa bi morala dati dovolj časa za odgovor. Po posvetovanju in po pregledu odgovorov bi morala Komisija obrazložiti sprejeto odločitev v izjavi, ki bi morala vsebovati opis, kako je upoštevala stališča iz odgovorov zainteresiranih skupin.

(14)  Da bi nacionalnim regulativnim organom omogočili doseganje ciljev, določenih v Okvirni direktivi in posebnih direktivah, zlasti v zvezi s celovito interoperabilnostjo, je treba obseg Okvirne direktive razširiti, da bo ta vključeval radijsko opremo in telekomunikacijsko terminalsko opremo, kot je opredeljena v Direktivi 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju njihove skladnosti(11), pa tudi porabniško opremo, ki se uporablja za digitalno televizijo.

(15)   Brez poseganja v Direktivo 1999/5/ES je treba pojasniti nekatere vidike uporabe terminalske opreme, ki se nanaša na dostopa za uporabnike invalide, da se zagotovi interoperabilnost med terminalsko opremo ter elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami.

(16)  Nekatere opredelitve je treba pojasniti ali spremeniti, da se upošteva tržni in tehnološki razvoj in da se odstranijo nejasnosti, opredeljene pri izvajanju regulativnega okvira.

(17)   Dejavnosti nacionalnih regulativnih organov in Komisije v okviru regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve prispevajo k izpolnitvi širših ciljev javne politike na področju kulture, zaposlovanja, varstva okolja, socialne kohezije, regionalnega razvoja ter prostorskega načrtovanja.

(18)   Nacionalni trgi elektronskih komunikacij se bodo v EU še naprej razlikovali. Zato morajo nacionalni regulativni organi in Organ evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT) imeti pristojnosti in znanje potrebne, da bi na področju elektronskih komunikacijskih trgov in storitev ustvarili konkurenčen ekosistem EU ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih razlik ter spoštovanju načela subsidiarnosti.

(19)  Treba je okrepiti neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, da se zagotovi učinkovitejša uporaba regulativnega okvira ter da se poveča njihova pristojnost in predvidljivost njihovih odločitev. V ta namen je treba v nacionalni zakonodaji uvesti posebno določbo za zagotovitev, da je nacionalni regulativni organ pri opravljanju svojih nalog zaščiten pred zunanjimi posegi ali političnim pritiskom, ki lahko ogrozijo njegovo neodvisno oceno zadev, ki jih obravnava. Zaradi takšnega zunanjega vpliva nacionalni zakonodajni organ ni primeren za delovanje v vlogi nacionalnega regulativnega organa po regulativnem okviru. Za ta namen je treba vnaprej določiti pravila v zvezi z razlogi za razrešitev vodje nacionalnega regulativnega organa, da se odpravi kakršen koli upravičen dvom glede neodvisnosti tega organa in glede njegove neobčutljivosti na zunanje dejavnike. Pomembno je, da imajo nacionalni regulativni organi svoj proračun, ki jim predvsem omogoča, da lahko tudi zaposlijo zadostno število usposobljenega osebja. Da bi zagotovili preglednost, morajo vsako leto to objaviti.

(20)  Veliko razlik je bilo v načinu, kako so pritožbeni organi uporabili začasne ukrepe za preklic odločitev nacionalnih regulativnih organov. Za večjo doslednost pristopa je treba uporabiti skupne standarde v skladu s sodno prakso Skupnosti. Glede na pomembnost vpliva pritožb za splošno delo regulativnega okvira je treba vzpostaviti mehanizem za zbiranje informacij o pritožbah in odločitvah o zadržanju sklepov, ki jih sprejmejo regulativni organi v vseh državah članicah za sporočanje navedenih informacij Komisiji.

(21)  Da lahko nacionalni regulativni organi učinkovito opravljajo svoje regulativne naloge, morajo podatki, ki jih morajo ti organi zbrati, vključevati računovodske podatke o maloprodajnih trgih, ki so povezani z veleprodajnimi trgi, na katerih ima operater znatno tržno moč in ki jih kot take ureja nacionalni regulativni organ, vključeni pa morajo biti tudi podatki, ki nacionalnemu regulativnemu organu omogočajo oceno možnega učinka načrtovanih posodobitev ali sprememb topologije omrežja na razvoj konkurence ali na proizvode za veleprodajo, ki so dostopni drugim strankam.

(22)  Nacionalno posvetovanje, predvideno s členom 6 Okvirne direktive, mora biti izvedeno pred posvetovanjem s Skupnostjo, predvidenem v členu 7 navedene direktive, da bi omogočilo, da se mnenja zainteresiranih strank vključijo v posvetovanje s Skupnostjo. To bi tudi omogočilo, da drugo posvetovanje s Skupnostjo ne bi bilo več potrebno v primeru, ko bi bil na nacionalnem posvetovanju spremenjen načrt ukrepa.

(23)  Diskrecijsko pravico nacionalnih regulativnih organov je treba uskladiti z razvojem doslednih regulativnih praks in dosledne uporabe regulativnega okvira za učinkovito prispevanje k razvoju in dokončanju notranjega trga. Nacionalni regulativni organi morajo zato podpirati dejavnosti Komisije za notranji trg in dejavnosti organa BERT, ki deluje kot izključni forum za sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi pri opravljanju njihovih obveznosti po regulativnem okviru.

(24)  Mehanizem Skupnosti, ki Komisiji omogoča, da od nacionalnih regulativnih organov zahteva umik načrtovanih ukrepov v zvezi z opredelitvijo trga in določitvijo operaterjev, ki imajo znatno tržno moč, je bistveno prispeval k doslednemu pristopu pri opredelitvi okoliščin, v katerih je mogoče uporabiti predhodno ureditev in v katerih ta ureditev velja za operaterje. Vendar pa ni enakovrednega mehanizma za ukrepe, ki bodo uporabljeni. Spremljanje trga s strani Komisije ter zlasti izkušnje s postopkom iz člena 7 Okvirne direktive pa so pokazali neskladja pri uporabi ukrepov s strani nacionalnih regulativnih organov, celo pod podobnimi tržnimi pogoji, ki ogrožajo notranji trg elektronskih komunikacij, ne zagotavljajo enakih konkurenčnih pogojev med operaterji s sedežem v različnih državah članicah in preprečujejo uresničevanje koristi čezmejne konkurence in storitev za potrošnika. Komisija bi morala imeti pooblastilo, da od nacionalnih regulativnih organov zahteva umik osnutkov ukrepov o sredstvih, ki so jih izbrali nacionalni regulativni organi. Da se zagotovi dosledna uporaba regulativnega okvira v Skupnosti, bi se morala Komisija, preden sprejme odločitev, posvetovati z organom BERT.

(25)  Pomembno je, da se regulativni okvir izvede pravočasno. Ko Komisija sprejme odločitev, s katero od nacionalnega regulativnega organa zahteva umik načrtovanega ukrepa, bi morali nacionalni regulativni organi Komisiji predložiti spremenjen ukrep. Potrebno bi bilo je določiti rok za priglasitev spremenjenega ukrepa Komisiji po členu 7 Okvirne direktive, da so akterji na trgu seznanjeni s trajanjem pregleda trga in za povečanje pravne varnosti.

(26)  Podobno, zaradi potrebe po preprečevanju regulativne praznine v sektorju, za katerega je značilen hiter razvoj, bi morala imeti Komisija, če bi sprejetje ponovno priglašenega osnutka ukrepa še vedno predstavljalo oviro za enotni trg ali pa bi bilo nezdružljivo s pravom Skupnosti, možnost, po posvetovanju z organom BERT, od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahtevati, da v določenem roku uvede poseben ukrep.

(27)  Ob upoštevanju kratkih časovnih omejitev v posvetovalnem mehanizmu Skupnosti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za izvajanje ukrepov za poenostavitev postopkov izmenjave informacij med Komisijo in nacionalnimi regulativnimi organi – npr. v zadevah v zvezi s stabilnimi trgi ali pri vključevanju le manjših sprememb v predhodno sporočene ukrepe – ali za uvajanje oprostitve do uradnega obvestila, da bi se v nekaterih primerih racionalizirali postopki.

(28)  V skladu s cilji Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov bi moral regulativni okvir zagotoviti, da imajo vsi uporabniki, vključno s končnimi uporabniki invalidi, starejšimi uporabniki in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami enostaven dostop do cenovno ugodnih visokokakovostnih storitev. Izjava 22, priložena k sklepni listini iz Amsterdama, določa, da institucije Skupnosti upoštevajo potrebe invalidnih oseb pri sestavljanju ukrepov iz člena 95 Pogodbe.

(29)  Radijske frekvence je treba obravnavati kot redek javni vir, ki ima veliko javno in tržno vrednost. V javnem interesu je, da se spekter upravlja kar najbolj učinkovito z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika, ob upoštevanju ciljev kulturne raznolikosti in medijskega pluralizma, in da se postopno odpravijo ovire za njegovo učinkovito uporabo.

(30)   Čeprav upravljanje spektra ostaja pristojnost držav članic, lahko le koordinacija in, kjer je potrebno, usklajevanje na ravni Skupnosti zagotovita, da uporabniki spektra v celoti izkoristijo notranji trg in so interesi EU učinkovito ubranjeni v svetu.

(31)   Določbe te direktive o upravljanju spektra bi morale biti skladne z delom mednarodnih in regionalnih organizacij, ki se ukvarjajo z upravljanjem radijskega spektra, na primer Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) in Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT), da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje in usklajevanje uporabe spektra v Skupnosti.

(32)   Da bi prispevali k izpolnitvi ciljev iz člena 8a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), bi bilo treba za leto 2010 sklicati srečanje na vrhu namenjeno razpravi o spektru, ki bi ga vodile države članice in na katerem bi sodelovali Evropski parlament, Komisija in zainteresirane strani. Srečanje na vrhu bi moralo prispevati zlasti k zagotavljanju večje doslednosti pri politikah spektra EU na splošno, sprostitvi spektra za nove elektronske komunikacijske storitve po digitalnemu prehodu in zagotavljanju usmerjanja v zvezi s prehodom z analogne na digitalno prizemno televizijo.

(33)   Prehod z analogne na digitalno prizemno televizijo bi moral zaradi večje učinkovitosti prenosa digitalne tehnologije sprostiti precejšen del spektra v Evropski uniji, t.i. "digitalno dividendo". Države članice bi morale digitalno dividendo sprostiti čim prej, da bodo državljani lahko uživali koristi uporabe novih, inovativnih in konkurenčnih storitev. Zato bi bilo treba odpraviti ovire na nacionalni ravni za učinkovito (ponovno) dodelitev digitalne dividende ter sprejeti skladnejši in celostnejši pristop za njeno dodeljevanje v Skupnosti.

(34)  Radijske frekvence bi bilo treba upravljati, da se prepreči škodljivo motenje. Ta osnovni pojem škodljivih motenj bi bilo zato treba pravilno opredeliti ob upoštevanju veljavnih mednarodno sprejetih frekvenčnih načrtov, da se zagotovi omejitev regulativnega posega na raven, ki je potrebna za preprečevanje takšnih motenj.

(35)  Sedanje upravljanje spektra in distribucijski sistem na splošno temeljita na upravnih odločitvah, ki niso dovolj prožne za obvladovanje tehnološkega in gospodarskega razvoja, zlasti razvoja brezžične tehnologije in vedno večjega povpraševanja po pasovni širini. Neprimerna razdrobljenost nacionalnih politik povzroča povečane stroške in izgubljene priložnosti na trgu za uporabnike spektra ter upočasnjuje inovacije, v škodo notranjemu trgu, potrošnikom in gospodarstvu kot celoti. Poleg tega se pogoji za dostop do radijskih frekvenc in za njihovo uporabo razlikujejo glede na vrsto operaterja, medtem ko se elektronske storitve, ki jih ponujajo ti operaterji, vedno bolj prekrivajo, kar ustvarja napetosti med imetniki pravic, odstopanja pri stroških dostopa do spektra in potencialno ogroženost delovanja notranjega trga.

(36)  Nacionalne meje so vedno manj pomembne pri določanju optimalne uporabe radijskega spektra. Razdrobljenost upravljanja dostopa do pravic do spektra omejuje naložbe in inovacije ter operaterjem in proizvajalcem opreme ne omogoča uresničitve ekonomije obsega, s tem pa je oviran razvoj notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki uporabljajo radijski spekter.

(37)  Z odobritvami tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev bi bilo treba povečati prožnost upravljanja spektra in dostopa do spektra, da bodo lahko uporabniki spektra izbrali najboljše tehnologije in storitve, ki jih bodo uporabljali v frekvenčnih pasovih, ki so na voljo za storitve elektronske komunikacije, kot so opredeljene v nacionalnih načrtih za dodelitev frekvenc in v pravilniku o radiokomunikacijah ITU (║ "načelo tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev"). Upravna določitev tehnologij in storitev bi se morala uporabljati, kadarkoli so ogroženi cilji splošnega interesa.

(38)  Omejitve pri načelu tehnološke nevtralnosti bi morale biti primerne in utemeljene s potrebo po preprečevanju škodljivih motenj, na primer z uvedbo emisijskih mask in ravni moči, ali s potrebo po zagotovitvi javnega zdravja z omejitvijo izpostavljanja najširše javnosti elektromagnetnim poljem ali po zagotovitvi pravilne souporabe spektra, zlasti tam, kjer je njegova uporaba pogojena samo s splošnimi odobritvami, ali za uskladitev s ciljem splošnega interesa skladno s pravom Skupnosti.

(39)  Uporabniki spektra bi morali imeti tudi možnost svobodne izbire storitev, ki jih želijo ponuditi preko spektra, ki je predmet prehodnih ukrepov za obravnavanje predhodno pridobljenih pravic ter določb nacionalnih načrtov za dodelitev frekvenc in pravilnika o radiokomunikacijah ITU. Dovoliti bi bilo potrebne izjeme od tega načela nevtralnosti storitev, za katere je potrebna zagotovitev posebne storitve, da se upoštevajo vidiki nacionalne javne politike ali da se izpolnijo jasno opredeljeni cilji splošnega interesa, kot sta varstvo življenja, potreba po spodbujanju socialne, regionalne in teritorialne kohezije, učinkovita raba radijskih frekvenc in učinkovito upravljanje spektra. Navedeni cilji bi morali zajemati tudi spodbujanje nacionalne avdiovizualne in medijske politike, kulturne in jezikovne raznolikosti ter pluralnosti medijev, kot je to opredeljeno v nacionalni zakonodaji v skladu s pravom Skupnosti. Razen kadar je to nujno za varovanje življenja ali za doseganje navedenih ciljev, izjeme ne smejo privesti do izključne uporabe nekaterih storitev, temveč morajo dajati prednost, tako da lahko druge storitve ali tehnologije hkrati obstajajo v istem pasu, če je to mogoče. Da bi imetnik dovoljenja lahko prosto izbiral najbolj učinkovita sredstva za prenos vsebine storitev na radijskih frekvencah, se vsebina ne bi smela določati v dovoljenju za uporabo radijskih frekvenc.

(40)  Države članice so pristojne, da v skladu z lastno nacionalno zakonodajo opredelijo obseg in naravo vsake izjeme v zvezi s spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, nacionalne avdiovizualne in medijske politike ter pluralnostji medijev.

(41)  Ker je dodelitev spektra posameznim tehnologijam ali storitvam izjema od načel tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev in zmanjšuje svobodo izbire nudenih storitev ali uporabljenih tehnologij, bi moral biti vsak predlog za takšno dodelitev pregleden in predmet javnega posvetovanja.

(42)  V interesu prožnosti in učinkovitosti bi morali nacionalni regulativni organi v pasovih, ki bodo opredeljeni na usklajeni podlagi, uporabnikom spektra dovoliti, da ti prosto prenašajo ali dajo v zakup svoje pravice uporabe tretjim osebam, ki bodo dovolile ocenjevanje spektra s strani trga. Glede na njihovo pristojnost za zagotovitev učinkovite uporabe spektra bi morali nacionalni regulativni organi ukrepati z namenom, da zagotovijo, da trgovanje ne povzroča izkrivljanja konkurence, kjer je spekter neizkoriščen.

(43)  Za namene notranjega trga je morda na ravni Skupnosti potrebno tudi usklajevanje opredelitev frekvenčnih pasov, s katerimi je mogoče trgovati, pogojev za tržnost ali za prehod na pravice, s katerimi je mogoče trgovati v posameznih pasovih, najmanjši delež pravic, s katerimi je mogoče trgovati, zahtev za zagotovitev osnovne razpoložljivosti, dostopnosti in zanesljivosti informacij, potrebnih za trgovanje s spektrom, ter zahtev za varstvo konkurence in za preprečitev kopičenja spektra. Komisiji bi bilo zato treba podeliti pristojnosti, da sprejme izvedbeni ukrep za navedeno usklajevanje. Taki izvedbeni ukrepi bi morali upoštevati, ali so bile individualne pravice uporabe podeljene na komercialni ali nekomercialni osnovi.

(44)  Uvedba tehnološke nevtralnosti in nevtralnosti storitev ter trgovanje za obstoječe pravice uporabe spektra lahko zahtevata prehodne določbe, vključno z ukrepi za zagotovitev poštene konkurence, saj lahko nov sistem nekaterim uporabnikom spektra da pravico, da začnejo konkurirati tistim uporabnikom spektra, ki so pravice do spektra pridobili pod bolj obremenjujočimi pogoji. Nasprotno pa se v primerih, kjer so bile pravice podeljene kot izjema od splošnih pravil ali v skladu z merili, ki niso objektivna, pregledna, sorazmerna in nediskriminatorna, z namenom doseganja ciljev splošnega interesa, stanje imetnikov takšnih pravic ne bi smelo izboljšati v škodo njihovih novih konkurentov in ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje takšnih ciljev splošnega interesa. Vsak spekter, ki za doseganje ciljev javnega interesa ni več potreben, je treba ponovno pridobiti in ponovno dodeliti v skladu z Direktivo o odobritvi.

(45)  Da bi se spodbujalo delovanje notranjega trga in podpiral razvoj čezmejnih storitev, bi morala Komisija imeti možnost, da se posvetuje z organom BERT glede številčenja. Da imajo državljani držav članic, vključno s potniki in uporabniki invalidi, poleg tega dostop do določenih storitev z uporabo enakih prepoznavnih številk po podobnih cenah v vseh državah članicah, bi morale pristojnosti Komisije za sprejetje tehničnih izvedbenih ukrepov po potrebi vključevati tudi veljavno tarifno načelo ali mehanizem, kot tudi določitev enotne evropske klicne številke, ki bo uporabniku zagotavljala prijazen dostop do navedenih storitev.

(46)  Dovoljenja, izdana podjetjem, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki jim omogočajo dostop do javne ali zasebne lastnine, so ključni dejavniki za vzpostavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ali novih omrežnih elementov. Nepotrebna zapletenost ali zamuda v postopkih za podelitev pravic poti lahko zato predstavlja veliko oviro za razvoj konkurence. Zato bi bilo treba poenostaviti pridobivanje pravic poti s strani pooblaščenih podjetij. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost uskladiti pridobivanje pravic poti in na svojih spletnih straneh omogočiti dostop do ustreznih informacij.

(47)  Treba je okrepiti pristojnosti držav članic nasproti imetnikom pravic poti, da se zagotovi uvedba ali vzpostavitev novega omrežja na pravičen, učinkovit in okoljsko odgovoren način neodvisno od obveznosti operaterja z znatno tržno močjo za zagotovitev dostopa do njegovega elektronskega komunikacijskega omrežja. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnosti določiti za vsak primer posebej souporabo omrežnih elementov in pripadajočih naprav, kot so vodi, drogovi in antene, vhodi v stavbe in boljše usklajevanje javnih del. Izboljšanje souporabe infrastrukture lahko občutno izboljša konkurenčnost in omogoči nižje skupne finančne in okoljske stroške razvoja elektronske komunikacijske infrastrukture za podjetja, predvsem razvoj novih omrežij za optični dostop. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost, da operaterjem z znatno tržno močjo določijo dolžnosti glede zagotovitve referenčne ponudbe za omogočanje poštenega in nediskriminatornega dostopa do njihovih vodov.

(48)  Zanesljivo in varno sporočanje informacij po elektronskih komunikacijskih omrežjih je vedno bolj pomembno za celotno gospodarstvo in družbo nasploh. Varnost in celovitost komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov je zato vedno večja skrb družbe. Zapletenost sistema, tehnična okvara ali človeška napaka, nesreče ali napadi lahko vplivajo na delovanje in razpoložljivost fizičnih infrastruktur, ki zagotavljajo pomembne storitve za državljane EU, vključno s storitvami e-uprave. Nacionalni regulativni organi bi morali zato zagotoviti celovitost in varnost javnih komunikacijskih omrežij. Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)(12) bi morala prispevati k višji ravni varnosti elektronskih komunikacij, med drugim z zagotavljanjem strokovnega znanja in nasvetov ter spodbujanjem izmenjave dobrih praks. ENISA in nacionalni regulativni organi bi morali imeti potrebna sredstva za opravljanje svojih dolžnosti, vključno s pooblastili za pridobivanje zadostnih informacij, ki omogočajo oceno ravni varnosti omrežij in storitev, ter izčrpnih in zanesljivih podatkov o dejanskih varnostnih incidentih, ki so močno vplivali na delovanje omrežij ali storitev. Ob upoštevanju, da uspešna uporaba ustrezne varnosti ni enkratno izvajanje, temveč trajen proces izvajanja pregledov in posodabljanja, bi bilo treba zahtevati, da ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev sprejmejo ukrepe za varovanje njihove celovitosti in varnosti v skladu z ocenjenimi tveganji, ob upoštevanju stanja takšnih ukrepov.

(49)  Če obstaja potreba po dogovoru glede skupnih varnostnih zahtev, bi bilo treba Komisiji podeliti pristojnosti za sprejetje tehničnih izvedbenih ukrepov za doseganje ustrezne ravni varnosti elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na notranjem trgu. ENISA bi morala prispevati k usklajevanju ustreznih tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov tako, da Komisiji nudi strokovne nasvete. Nacionalni regulativni organi bi morali imeti pristojnost za izdajo zavezujočih navodil v zvezi s tehničnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu z Okvirno direktivo. Da lahko opravljajo svoje dolžnosti, bi morali imeti pristojnost za preiskovanje in nalaganje kazni v primerih neskladnosti.

(50)  Izkušnje pri izvajanju regulativnega okvira kažejo, da trg, na katerega se znatna tržna moč širi, ni vir težave, temveč predmet njenega učinka. Zato bi morali nacionalni regulativni organi znatno tržno moč, ki je prisotna na enem trgu, obravnavati pri viru in ne na sosednjih trgih, kjer se čutijo njeni učinki.

(51)  Pri trgih, ki so opredeljeni kot nadnacionalni, je treba postopek pregleda trga poenostaviti in ga narediti učinkovitejšega, in sicer tako, da se Komisiji omogoči, da ob upoštevanju mnenja organa BERT določi podjetje(-a) z znatno tržno močjo in naloži eno ali več posebnih obveznosti ter s tem omogoči, da se regulativna vprašanja z nadnacionalnimi značilnostmi obravnavajo neposredno na ravni Skupnosti.

(52)  Da se akterjem na trgu zagotovi gotovost regulativnih pogojev, je treba določiti roke za preglede trga. Pomembno je, da se analiza trga izvaja redno ter v razumnem in ustreznem časovnem okviru. Ta časovni okvir bi moral upoštevati, ali je bil določen trg že predmet analize trga in ustrezno priglašen. Če nacionalni regulativni organ trga ne uspe analizirati v roku, lahko to ogrozi notranji trg, običajni postopek za ugotavljanje kršitev pa morda ne bo pravočasno prinesel želenega učinka. Zato bi bilo treba Komisiji omogočiti, da organu BERT naloži, da pomaga pri nalogah zadevnega nacionalnega regulativnega organa, zlasti izdajo mnenja, vključno z osnutkom ukrepa, analizo zadevnega trga in ustrezne obveznosti, ki jih lahko Komisija nato uvede.

(53)  Zaradi visoke ravni tehničnih inovacij in zelo dinamičnih trgov obstaja v sektorju elektronskih komunikacij potreba po hitri prilagoditvi ureditve na koordiniran in usklajen način na evropski ravni, ker izkušnje kažejo, da razlike med nacionalnimi regulativnimi organi pri izvajanju regulativnega okvira lahko ustvarijo oviro za razvoj notranjega trga. Zato bi bilo treba Komisiji dodeliti pristojnosti za sprejetje izvedbenih ukrepov na področjih, kot so sistemska obravnava novih storitev, številčenje, imenovanje in naslavljanje, potrošniška vprašanja, vključno z e-dostopnostjo, in regulativni računovodski ukrepi.

(54)  Ena izmed pomembnih nalog, dodeljenih organu BERT, je izdaja mnenj v zvezi s čezmejnimi spori, kjer je to primerno. Nacionalni regulativni organi morajo zato upoštevati vsa mnenja organa BERT v takih primerih.

(55)  Izkušnje pri izvajanju regulativnega okvira kažejo, da obstoječe določbe, ki dajejo nacionalnim regulativnim organom pooblastila za naložitev kazni, niso zagotovile ustrezne spodbude za skladnost z regulativnimi zahtevami. Ustrezna izvršilna pooblastila lahko prispevajo k pravočasnemu izvajanju regulativnega okvira in tako spodbujajo regulativno gotovost, ki je pomembno gonilo naložb. Pomanjkanje učinkovitih pooblastil v primeru neskladnosti velja za celoten regulativni okvir. Uvedba nove določbe v Okvirno direktivo za obravnavo kršitev obveznosti iz Okvirne direktive in posebnih direktiv bi zato morala zagotoviti uporabo skladnih in celovitih načel za uveljavljanje in kazni za celoten regulativni okvir.

(56)   Treba je spodbujati naložbe in konkurenčnost, da se zavaruje izbira potrošnikov.

(57)  Obstoječi regulativni okvir je vključeval določbe za pospeševanje prehoda s starega regulativnega okvira iz leta 1998 na nov okvir iz leta 2002. Ta prehod je bil izveden v vseh državah članicah, te določbe pa bi bilo treba razveljaviti, saj sedaj niso več potrebne.

(58)  Priloga I k Okvirni direktivi je opredelila seznam trgov, ki jih je treba vključiti v Priporočilo o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki lahko dopuščajo predhodno pravno ureditev. To prilogo bi bilo treba razveljaviti, saj je bil njen namen – služila je kot podlaga za pripravo prvotne različice Priporočila(13) – izpolnjen.

(59)  Priloga II k Okvirni direktivi je vsebovala merila, ki jih morajo uporabljati nacionalni regulativni organi pri oceni skupnega prevladujočega položaja v skladu z drugim pododstavkom člena 14(2) navedene direktive. Ta priloga lahko zavaja nacionalne regulativne organe pri izvajanju analize trga. Poleg tega je pojem skupnega prevladujočega položaja odvisen od sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. Prilogo II je zato treba spremeniti.

(60)  Namen funkcionalne ločitve, pri kateri mora vertikalno integriran operater ustanoviti operativno ločene poslovne subjekte, je zagotoviti popolnoma enakovredne izdelke za dostop vsem operaterjem poproizvodnih storitev, vključno z lastnimi poproizvodnimi enotami vertikalno integriranega operaterja. Funkcionalna ločitev bi lahko izboljšala konkurenco na več upoštevnih trgih, in sicer z občutnim zmanjšanjem spodbud za diskriminacijo ter z olajšanjem preverjanja in uveljavljanja skladnosti z obveznostmi nediskriminacije. ▌ Da bi se izognili izkrivljanju konkurence na notranjem trgu, bi morala predloge za funkcionalno ločitev predhodno odobriti Komisija.

(61)  Izvajanje funkcionalne ločitve ne bi smela preprečiti ustreznih mehanizmov usklajevanja med različnimi ločenimi poslovnimi subjekti, da se zagotovi zaščita pravic gospodarskega in upravljavskega nadzora matičnega podjetja.

(62)   Nadaljnja integracija na notranjem trgu na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev zahteva boljše usklajevanje pri uporabi predhodne regulacije, kot je določeno z regulativnim okvirom EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

(63)  Če se vertikalno integrirano podjetje odloči, da bo prodalo znatni del ali vsa sredstva krajevnega dostopnega omrežja ločeni pravni osebi z drugim lastnikom ali z ustanovitvijo ločenega poslovnega subjekta za upravljanje izdelkov z dostopom, bi moral nacionalni regulativni organ oceniti učinek načrtovane transakcije na vse obstoječe regulativne obveznosti, naložene vertikalno integriranemu operaterju za zagotovitev združljivosti nove ureditve z Direktivo 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah). Zadevni nacionalni regulativni organi bi morali izvesti novo analizo trgov, na katerih deluje ločena pravna oseba, in skladno s tem uvesti, ohraniti, spremeniti ali odpraviti obveznosti. Zaradi tega bi moral biti nacionalni regulativni organ sposoben, da od podjetja zahteva informacije.

(64)  Medtem ko je v določenih okoliščinah primerno, da nacionalni regulativni organ naloži obveznosti operaterjem, ki nimajo znatne tržne moči, da se dosežejo cilji, kot je povezljivost ali interoperabilnost storitev med koncema ali za spodbujanje učinkovitosti, trajnostne konkurence in največje koristi za končne uporabnike, je na drugi strani nujno zagotoviti, da se takšne obveznosti naložijo v skladu z regulativnim okvirom in zlasti njegovimi postopki priglašanja.

(65)  Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe za prilagoditev pogojev dostopa do digitalne televizije in radijskih storitev iz Priloge I tržnemu in tehnološkemu razvoju. To velja tudi za minimalen seznam zadev v Prilogi II, ki jih je treba javno objaviti za izpolnitev obveznosti zagotavljanja preglednosti.

(66)   Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu podati predlog za sprejetje tistih usklajevalnih ukrepov za izvajanje politike elektronskih komunikacij Skupnosti, ki presegajo tehnične izvedbene ukrepe.

(67)  Olajšanje dostopa do virov radijskih frekvenc za akterje na trgu bi prispevalo k odstranitvi ovir za vstop na trg. Poleg tega tehnološki napredek zmanjšuje tveganje škodljivih motenj v določenih frekvenčnih pasovih in s tem zmanjšuje potrebo po individualnih pravicah uporabe. Pogoji za uporabo spektra za zagotovitev elektronskih komunikacijskih storitev bi se zato morali običajno določiti v splošnih odobritvah, razen če so potrebne individualne pravice, glede uporabe spektra, za zaščito pred škodljivimi motnjami ali za doseganje cilja posebnega splošnega interesa. Odločitve v zvezi s potrebo po individualnih pravicah bi se morale sprejeti na pregleden in sorazmeren način.

(68)  Uvedba zahtev po nevtralnosti storitev in tehnološki nevtralnosti v odločitvah o dodeljevanju in razporejanju bi, skupaj s povečano možnostjo za prenos pravic med podjetji, morala povečati svobodo in sredstva za zagotavljanje elektronskih komunikacij ter avdiovizualnih medijskih storitev javnosti, s čimer bi pospešila tudi doseganje ciljev splošnega interesa. Vendar se lahko za določene obveznosti splošnega interesa, naložene radiodifuzijskim hišam za zagotavljanje avdiovizualnih medijskih storitev, zahteva uporaba posebnih meril pri dodelitvi spektra, kjer se to zdi nujno za doseganje cilja specifičnega splošnega interesa, določenega v nacionalni zakonodaji. Postopki, povezani z doseganjem ciljev splošnega interesa, morajo biti vedno pregledni, objektivni, sorazmerni in nediskriminatorni.

(69)  Tako popolne kot delne oprostitve obveznosti plačevanja pristojbin ali dajatev, ki so določene za uporabo spektra, bi morale biti nepristranske in pregledne ter bi morale temeljiti na drugih veljavnih obveznostih splošnega interesa iz nacionalne zakonodaje.

(70)  Glede na omejevalni vpliv individualne pravice uporabe na prost dostop do radijskih frekvenc bi morala biti veljavnost te pravice, s katero ni mogoče trgovati, časovno omejena. Če pravice uporabe vsebujejo določbe za podaljšanje veljavnosti, bi morale države članice najprej izvesti pregled, vključno z javnim posvetovanjem, ter pri tem upoštevati trg, obseg in tehnološki razvoj. Glede na pomanjkanje spektra bi bilo treba individualne pravice, podeljene podjetjem, redno pregledovati. Pri izvajanju tega pregleda bi morale države članice uskladiti interese imetnikov pravic s potrebo po pospeševanju uvedbe trgovanja s spektrom in prožnejše uporabe spektra s splošnimi odobritvami, kjer je to mogoče.

(71)  Nacionalni regulativni organi bi morali imeti pristojnost za zagotovitev učinkovite uporabe spektra in številk ter da tam, kjer so spekter ali številski viri neizkoriščeni, sprejmejo ukrepe za preprečitev protikonkurenčnega kopičenja, ki lahko ovira vstop na nov trg.

(72)  Odstranitev pravnih in upravnih ovir za splošno odobritev ali za pravice uporabe spektra ali številk z evropskimi posledicami bi moralo koristiti razvoju tehnologij in storitev ter prispevati k izboljšanju konkurence. Usklajevanje tehničnih pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo radijskega spektra je urejeno v skladu z Odločbo št. 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru)(14), vendar pa bo za doseganje ciljev notranjega trga morda potrebno tudi koordinirati ali uskladiti izbirne postopke in pogoje, ki se uporabljajo za pravice in odobritve v določenih pasovih, s pravicami uporabe številk in s splošnimi odobritvami. To velja zlasti za elektronske komunikacijske storitve, ki imajo po svoji naravi razsežnost notranjega trga ali čezmejni potencial, kot so satelitske storitve, katerih razvoj bi ovirale razlike pri dodeljevanju spektra med državami članicami ter med EU in tretjimi državami ob upoštevanju odločitev ITU in CEPT. Komisija, ki ji pomaga Odbor za komunikacije in ki upošteva mnenje organa BERT, bi zato morala imeti možnost, da sprejme tehnične izvedbene ukrepe za doseganje teh ciljev. Izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Komisija, lahko od držav članic zahtevajo, da dajo na voljo pravice uporabe spektra in/ali številk po vsem svojem ozemlju in da tam, kjer je to potrebno, umaknejo obstoječe nacionalne pravice uporabe. V takih primerih države članice ne bi smele podeliti novih pravic uporabe za zadevni spektralni pas ali številčno območje po nacionalnih postopkih.

(73)  Tehnološki in tržni razvoj omogočata uveljavitev elektronskih komunikacijskih storitev, ki segajo preko geografskih meja držav članic. Člen 16 Direktive o odobritvi je od Komisije zahteval pregled delovanja nacionalnih sistemov izdajanja odobritev in razvoja čezmejnega opravljanja storitev v Skupnosti. Določbe člena 8 Direktive o odobritvi glede usklajenega dodeljevanja radijskih frekvenc so se izkazale za neučinkovite pri obvladovanju potreb podjetja, ki želi storitve nuditi po vsej Skupnosti, in bi jih bilo zato treba spremeniti.

(74)  Dodeljevanje odobritev in spremljanje skladnosti pogojev uporabe ostajata v pristojnosti vsake države članice, vendar države članice ne bi smele uvesti dodatnih pogojev, meril ali postopkov, ki bi omejili, spremenili ali preložili pravilno izvajanje usklajene ali koordinirane izbire ali postopka odobritve. Če je to upravičeno zaradi pospeševanja njihovega izvajanja, lahko takšni usklajevalni ukrepi vključujejo prehodna odstopanja ali, pri spektru, prehodne mehanizme za souporabo spektra, ki bi državo članico izvzeli iz uporabe takšnih ukrepov, pod pogojem, da to ne bi ustvarjalo pretiranih razlik glede konkurenčnega ali regulativnega stanja med državami članicam.

(75)  Nacionalni regulativni organi bi morali imeti možnost sprejeti učinkovit ukrep za spremljanje in zagotovitev skladnosti s pogoji splošne odobritve ali pravic uporabe, vključno s pristojnostjo za naložitev učinkovitih finančnih kazni in/ali upravnih kazni v primeru kršitev teh pogojev.

(76)  Pogoji, ki so lahko povezani z odobritvami, bi morali vsebovati posebne pogoje, ki urejajo dostopnost za uporabnike invalide in potrebo po tem, da javni organi in storitve v sili komunicirajo med seboj in s širšo javnostjo pred večjimi nesrečami, med njimi in po njih. Glede na pomembnost tehničnih inovacij bi morale imeti države članice tudi možnost izdati odobritve za uporabo spektra v poskusne namene, za kar pa veljajo posebne omejitve in pogoji, ki jih izrecno utemeljuje poskusna narava takšnih pravic.

(77)  Uredba (ES) št. 2887/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o razvezanem dostopu do krajevne zanke(15) se je izkazala za učinkovito v začetnih fazah odpiranja trga. Okvirna direktiva Komisijo poziva, naj spremlja prehod z regulativnega okvira iz leta 1998 na okvir iz leta 2002 in v primernem času predloži predloge za razveljavitev te uredbe. Po okviru iz leta 2002 imajo nacionalni regulativni organi dolžnost, da analizirajo trg za veleprodajni razvezan dostop do kovinskih zank in podzank za zagotavljanje širokopasovnih in glasovnih storitev, kot je opredeljeno v Priporočilu o upoštevnih trgih izdelkov in storitev. Ker so vse države članice ta trg analizirale najmanj enkrat in ker se uporabljajo ustrezne obveznosti na podlagi okvira iz leta 2002, je Uredba (ES) št. 2887/2000 postala nepotrebna in bi jo bilo zato treba razveljaviti.

(78)  Ukrepe, potrebne za izvajanje Okvirne direktive, Direktive o dostopu in Direktive o odobritvi, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(16).

(79)  Komisiji bi bilo treba zlasti podeliti pristojnost zlasti za sprejem izvedbenih ukrepov v povezavi z uradnimi obvestili iz člena 7 Okvirne direktive; usklajevanje na področju spektra in številčenja ter zadeve v zvezi z varnostjo omrežij in storitev; opredelitev nadnacionalnih trgov; izvajanje standardov; usklajena uporaba določb regulativnega okvira. Pristojnosti bi bilo treba podeliti tudi za sprejetje izvedbenih ukrepov za posodobitev prilog I in II k Direktivi o dostopu glede na tržni in tehnološki razvoj in za sprejetje izvedbenih ukrepov za usklajevanje predpisov za odobritve, postopkov in pogojev za odobritev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Ker so to ukrepi splošnega obsega in so namenjeni dopolnitvi teh direktiv z novimi nebistvenimi elementi, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Ker bi uporaba regulativnega postopka s pregledom v okviru običajnih časovnih rokov lahko v nekaterih izjemnih okoliščinah ovirala pravočasno sprejetje izvedbenih ukrepov, bi morali Evropski parlament, Svet in Komisija hitro ukrepati, da bi zagotovili pravočasno sprejetje teh ukrepov

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2002/21/ES (Okvirne direktive)

Direktiva 2002/21/ES se spremeni:

(1)  Člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:"

1.  S to direktivo se vzpostavlja usklajeni okvir za zakonsko urejanje elektronskih komunikacijskih storitev, elektronskih komunikacijskih omrežij, pripadajočih naprav in storitev ter nekaterih vidikov terminalske opreme, da bi se omogočil dostop za uporabnike invalide in spodbudila uporaba elektronskih komunikacij za uporabnike s posebnimi potrebami. V Direktivi so določene naloge nacionalnih regulativnih organov in tudi vrsta postopkov za zagotovitev usklajene uporabe regulativnega okvira v celotni Skupnosti.

"

(2)  Člen 2 se spremeni:

(a)  Točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

   b) "nadnacionalni trgi"" pomenijo trge, ki pokrivajo Skupnost ali njen znatni del, ki se razteza v več kot eno državo članico;
"

(b)  Točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

   d) "javno komunikacijsko omrežje" pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za izvajanje javnosti dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki podpirajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami, vključno z omrežnimi elementi, ki niso aktivni;
"

   (c) Točka (e) se nadomesti z naslednjim:"
   e) "pripadajoče naprave" pomenijo naprave, povezane z elektronskim komunikacijskim omrežjem in/ali elektronsko komunikacijsko storitvijo, ki omogočajo in/ali podpirajo izvajanje storitev po tem omrežju in/ali s to storitvijo ali pa imajo možnosti za to in vključujejo sisteme za prevajanje številk ali naslovov, sisteme s pogojnim dostopom in elektronske programske vodnike ter fizično infrastrukturo, kot so vstopi v zgradbe, napeljava v zgradbah, stolpi in druge visoke podporne naprave, vodi, odvodi, drogovi, antene, vstopni jaški in omare ter vsi drugi elementi omrežja, ki niso dejavni;
"
   (d) Točka (l) se nadomesti z naslednjim:"
__________________
*UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
   l) "posebne direktive" pomeni Direktivo 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), Direktivo 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalni storitvi) in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (║Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)*;
"

(e)  Dodajo se naslednje točke (q), (r) in (s):"

   q) "razporejanje" pomeni določitev določenega frekvenčnega pasu ali številčnega območja za uporabo ene ali več vrst storitev, kjer je to primerno, pod posebnimi pogoji;
   r) "dodelitev" pomeni odobritev, ki jo da nacionalni regulativni organ pravni osebi ali fizični osebi za uporabo radijske frekvence ali radiofrekvenčnega kanala ali številke (ali skupino(-e) številk);
   s) "škodljive motnje" pomenijo motnje, ki ogrožajo delovanje radionavigacijske storitve ali drugih varnostnih storitev ali ki kako drugače resno ogrožajo, ovirajo ali nenehno prekinjajo radiokomunikacijsko storitev, ki deluje v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi, predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi.
"

(3)  Člen 3(3) se nadomesti z naslednjim:"

3.  Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi izvajajo svoja pooblastila neodvisno, nepristransko, pregledno in pravočasno. Nacionalni regulativni organi ne prosijo ali sprejemajo navodil od katerega koli organa v zvezi z vsakodnevnim opravljanjem nalog, ki so jim bile dodeljene po nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja zakonodaja Skupnosti. Samo pritožbeni organi, ustanovljeni v skladu s členom 4 ali nacionalna sodišča imajo pristojnost, da začasno prekličejo ali razveljavijo odločitve nacionalnih regulativnih organov.

Države članice zagotovijo, da se vodja nacionalnega regulativnega organa ali njen/njegov namestnik razreši samo, če ta oseba ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njenih dolžnosti, ali če je kriva hujše kršitve. Sklep o razrešitvi vodje nacionalnega regulativnega organa vsebuje utemeljitev razlogov in se objavi v času razrešitve.

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje dodeljenih nalog in da imajo posebne letne proračune. Proračuni se objavijo.

3 bis.  3a. Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi dejavno podprejo cilje organa BERT za spodbujanje večje regulativne usklajenosti in skladnosti.

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje dodeljenih nalog ter da dejavno sodelujejo pri organu BERT in prispevajo k njegovemu delovanju. Nacionalni regulativni organi imajo posebne letne proračune, ki se objavijo.

3 ter.  3b. Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi dosledno upoštevajo skupna stališča organa BERT pri sprejemanju svojih odločitev za domače trge.

"

(4)  Člen 4 se spremeni:

(a)  Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1.  Države članice poskrbijo, da so na nacionalni ravni na voljo učinkoviti mehanizmi, po katerih ima vsak uporabnik ali podjetje, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in/ali storitve ter ga zadeva odločba nacionalnega regulativnega organa, pravico do pritožbe zoper odločbo pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Ta organ, ki je lahko sodišče, mora imeti ustrezno strokovno znanje in izkušnje, da lahko učinkovito izpolni svoje naloge. Države članice zagotovijo, da se vsebina same zadeve primerno upošteva, da je na voljo učinkovit pritožbeni mehanizem in da postopki pred pritožbenim organom niso predolgotrajni. Države članice določijo roke za obravnavo pritožb.

Med čakanjem na rezultat pritožbe pa velja odločba nacionalnega regulativnega organa, razen če so sprejeti začasni ukrepi. Začasni ukrepi se v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo lahko sprejmejo zaradi nujne potrebe po začasnem preklicu učinka odločbe, da se prepreči resno in nepopravljivo škodo za stranko, ki zahteva te ukrepe, in zaradi zahteve po ravnovesju interesov.

"

(b)  Dodata se naslednja odstavka:"

3.  Pritožbeni organi imajo pravico zaprositi za mnenje organa BERT, preden odločijo v pritožbenem postopku.

4.  Države članice zbirajo informacije o predmetu pritožb, številu zahtevkov za pritožbo, trajanju pritožbenih postopkov, številu odločitev za začasne ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, in o razlogih za takšne odločitve. Države članice te informacije vsako leto predložijo Komisiji in organu BERT.

"

(5)  Člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:"

1.  Države članice poskrbijo, da podjetja, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, zagotovijo vse informacije, vključno s finančnimi podatki, ki jih potrebujejo nacionalni regulativni organi za zagotovitev skladnosti z določbami te direktive in posebnih direktiv ali z odločbami, sprejetimi v zvezi s temi direktivami. ▌ Ta podjetja predložijo take informacije takoj na zahtevo ter po časovnem načrtu in s stopnjo podrobnosti, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva nacionalni regulativni organ, morajo biti sorazmerne z opravljanjem te naloge. Nacionalni regulativni organ navede razloge, ki utemeljujejo njegovo zahtevo po informacijah, ter spoštuje zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo o poslovni tajnosti.

"

(6)  Člena 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:"

Člen 6

Mehanizmi posvetovanja in preglednosti

Razen v primerih iz členov 7(10), 20 ali 21 in če ni drugače določeno v izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9c, države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi, kadar nameravajo sprejeti ukrepe v skladu s to direktivo ali posebnimi direktivami ▌ ali kadar nameravajo zagotoviti omejitve v skladu s členom 9(3) in 9(4), ki imajo znaten vpliv na zadevni trg, dajo zainteresiranim strankam možnost, da v primernem roku izrazijo svoje stališče o osnutku ukrepov.

Nacionalni regulativni organi objavijo svoje nacionalne posvetovalne postopke.

Države članice poskrbijo za ureditev skupnega informativnega mesta, na katerem so dostopne vse tekoče razprave.

Nacionalni regulativni organ omogoči, da so rezultati posvetovalnega postopka dostopni javnosti, razen kadar veljajo informacije za zaupne v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo o poslovni tajnosti. V primeru neupravičenega razširjanja zaupnih informacij nacionalni regulativni organi na zahtevo zainteresiranih podjetij zagotovijo čim hitrejše sprejetje ustreznih ukrepov.

Člen 7

Konsolidacija notranjega trga za elektronske komunikacije

1.  Nacionalni regulativni organi pri izvajanju svojih nalog po tej direktivi in posebnih direktivah dosledno upoštevajo cilje iz člena 8, če se nanašajo na delovanje notranjega trga.

2.  Nacionalni regulativni organi prispevajo k razvoju notranjega trga tako, da na pregleden način sodelujejo s Komisijo in z organom BERT, da v vseh državah članicah zagotovijo dosledno uporabo določb te direktive in posebnih direktiv. V ta namen zlasti sodelujejo s Komisijo in organom BERT, da opredelijo vse vrste instrumentov in sredstev, ki bi bili najprimernejši za reševanje posebnih razmer na trgu.

3.  Razen če ni v izvedbenih določbah, sprejetih v skladu s členom 7b, drugače določeno, lahko Komisija, po zaključku posvetovanja iz člena 6, s katerim namerava nacionalni regulativni organ sprejeti ukrep, ki:

   a) sodi v področje uporabe člena 15 ali 16 te direktive, člena 5 ali 8 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in
   b) bi vplival na trgovino med državami članicami,
  

zagotavlja, da je osnutek ukrepa hkrati dostopen Komisiji, organu BERT in nacionalnim regulativnim organom v drugih državah članicah, skupaj z razlogi, na katerih ukrep temelji, v skladu s členom 5(3) in o tem obvesti Komisijo, organ BERT in druge nacionalne regulativne organe. Nacionalni regulativni organi, organ BERT in Komisija lahko zadevnemu nacionalnemu regulativnemu organu predložijo pripombe samo v enem mesecu. Enomesečnega roka ni mogoče podaljšati.

4.  Če je predvideni ukrep iz odstavka 3 namenjen:

   a) opredelitvi upoštevnega trga, ki se razlikuje od trgov, opredeljenih v Priporočilu v skladu s členom 15(1), ali
   b) odločitvi, ali naj se določi podjetje, ki bi imelo bodisi samo ali skupaj z drugimi pomembno tržno moč po členu 16(3), (4) ali (5), ║
  

  

in bi negativno vplival na trgovino med državami članicami ter Komisija pojasni nacionalnemu regulativnemu organu, da meni, da bi osnutek ukrepa ustvaril oviro za enotni trg, ali če resno dvomi o njegovi združljivosti z zakonodajo Skupnosti in zlasti s cilji iz člena 8, se osnutek ukrepa v naslednjih dveh mesecih še ne sprejme. Tega roka ni mogoče podaljšati.

5.  V roku dveh mesecev iz odstavka 4 lahko Komisija sprejme sklep, s katerim od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da osnutek ukrepa umakne. Komisija pred izdajo sklepa dosledno upošteva mnenje organa BERT, predloženo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT)]*. Temu sklepu mora biti priložena podrobna in objektivna analiza o tem, zakaj Komisija meni, naj osnutek ukrepa ne bo sprejet, skupaj s posebnimi predlogi za njegovo spremembo.

6.  V roku treh mesecev od sklepa Komisije v skladu z odstavkom 5, ki od nacionalnega regulativnega organa zahteva umik osnutka ukrepa, nacionalni regulativni organ osnutek ukrepa spremeni ali umakne. Če je osnutek ukrepa spremenjen, začne nacionalni regulativni organ v skladu s postopki iz člena 6 javno posvetovanje in Komisiji v skladu z določbami odstavka 3 ponovno priglasi spremenjeni osnutek ukrepa.

7.  Zadevni nacionalni regulativni organ čim bolj upošteva pripombe drugih nacionalnih regulativnih organov, organa BERT in Komisije ter lahko, razen v primerih iz odstavka 4, sprejme na podlagi pripomb nastali osnutek ukrepa in ga, če ga sprejme, predloži Komisiji. Vsi drugi nacionalni organi, ki opravljajo naloge po tej direktivi ali posebnih direktivah, prav tako čim bolj upoštevajo pripombe Komisije.

8.  Če nacionalni regulativni organ v izjemnih okoliščinah meni, da je treba nujno ukrepati z odstopanjem od postopka iz odstavkov 3 in 4, lahko nemudoma sprejme sorazmerne in prehodne ukrepe, da bi zagotovil konkurenco in zaščitil interese uporabnikov. Komisiji, drugim nacionalnim regulativnim organom in organu BERT takoj sporoči te ukrepe s popolno navedbo razlogov. Za sklep nacionalnega regulativnega organa o tem, da bi taki ukrepi postali stalni ali da bi se podaljšal čas njihove veljavnosti, veljajo določbe odstavkov 3 in 4.

_______________

* UL L ...

"

(7)  Vstavita se člena:"

Člen 7a

Postopek za dosledno uporabo ukrepov

1.  Kadar nacionalni regulativni organ namerava sprejeti ukrepe, s katerimi naloži, spremeni ali umakne obveznosti za operaterja pri uporabi člena 16 v povezavi s členi 5 in 9 do 13a Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in člena 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah), imajo Komisija in nacionalni regulativni organi drugih držav članic en mesec po datumu uradnega obvestila o osnutku ukrepa za pripombe pri ustreznem nacionalnem regulativnem organu.

2.  Če osnutek ukrepa zadeva naložitev, spremembo ali umik obveznosti, ki ni določena v členu 13a Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), lahko Komisija v enakem obdobju obvesti pristojni nacionalni regulativni organ in organ BERT o razlogih, zakaj meni, da bi osnutek ukrepa ustvaril oviro za enotni trg ali da resno dvomi o združljivosti ukrepa s pravom Skupnosti. V takšnem primeru se osnutek ukrepa ne sprejme še dva meseca po obvestilu Komisije.

V odsotnosti takšnega obvestila lahko zadevni nacionalni regulativni organ sprejme osnutek ukrepa, pri tem pa čim bolj upošteva vse pripombe Komisije ali katerega koli drugega nacionalnega regulativnega organa.

3.  V obdobju dveh mesecev iz odstavka 2 Komisija, organ BERT in zadevni nacionalni regulativni organ tesno sodelujejo, da bi opredelili najbolj ustrezen in učinkovit ukrep glede na cilje iz člena 8, pri tem pa ustrezno upoštevajo mnenja udeležencev na trgu in potrebo po zagotavljanju razvoja skladne regulativne prakse.

V istem obdobju dveh mesecev organ BERT z absolutno večino sprejme mnenje, v katerem potrdi ustreznost in učinkovitost osnutka ukrepa ali ugotovi, da je treba osnutek ukrepa spremeniti, in v ta namen poda specifične predloge. To mnenje je obrazloženo in na voljo javnosti.

Če je organ BERT potrdil ustreznost in učinkovitost osnutka ukrepa, lahko zadevni nacionalni regulativni organ sprejme osnutek ukrepa, pri tem pa čim bolj upošteva katere koli pripombe Komisije in organa BERT. Nacionalni regulativni organ objavi, na kakšen način je upošteval te pripombe.

Če je organ BERT ugotovil, da je treba osnutek ukrepa spremeniti, lahko Komisija ob čim večjem upoštevanju mnenja organa BERT sprejme sklep, v katerem od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, naj spremeni osnutek ukrepa, in v ta namen poda razloge in specifične predloge.

4.  Če osnutek ukrepa zadeva naložitev, spremembo ali umik obveznosti, določene v členu 13a Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), se osnutek ukrepa ne sprejme v nadaljnjem dvomesečnem obdobju, ki se začne po koncu enomesečnega obdobja iz odstavka 1.

V dvomesečnem obdobju iz prvega pododstavka Komisija, organ BERT in zadevni nacionalni regulativni organ tesno sodelujejo z namenom, da se ugotovi, ali je predlagan osnutek ukrepa skladen z določbami člena 13a Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in še posebej ali je navedeni ukrep dejansko najprimernejši in najučinkovitejši ukrep. V ta namen se čim bolj upošteva mnenja udeležencev na trgu in potrebo po zagotavljanju razvoja skladne regulativne prakse. Na zahtevo organa BERT ali Komisije se navedeno dvomesečno obdobje podaljša za nadaljnja 2 meseca.

V najdaljšem obdobju, določenem v drugem pododstavku, organ BERT z absolutno večino sprejme mnenje, v katerem potrdi ustreznost in učinkovitost osnutka ukrepa ali ugotovi, da se osnutek ukrepa ne bi smel sprejeti. To mnenje se utemelji in objavi.

Le če sta Komisija in organ BERT potrdila ustreznost in učinkovitost osnutka ukrepa, lahko zadevni nacionalni regulativni organ sprejme osnutek ukrepa, pri tem pa čim bolj upošteva vse pripombe, ki sta jih podala Komisija in organ BERT. Nacionalni regulativni organ objavi, na kakšen način je upošteval te pripombe.

5.  V roku treh mesecev potem, ko je Komisija v skladu s pododstavkom 4 odstavka 3 sprejela utemeljen sklep, ki od nacionalnega regulativnega organa zahteva spremembo osnutka ukrepa, zadevni nacionalni regulativni organ osnutek ukrepa spremeni ali umakne. Če je treba osnutek ukrepa spremeniti, začne nacionalni regulativni organ v skladu s postopkom posvetovanja in preglednosti iz člena 6 javno posvetovanje in Komisiji v skladu z odstavkom 7 ponovno priglasi spremenjeni osnutek ukrepa.

6.  Nacionalni regulativni organ lahko v kateri koli fazi postopka umakne predlagan osnutek ukrepa.

Člen 7b

Izvedbene določbe

║ Komisija ob čim večjem upoštevanju mnenja organa BERT lahko določi priporočila in/ali smernice v povezavi s členom 7, ki opredeljujejo obliko, vsebino in raven podrobnosti, ki jih je treba navesti v uradnih obvestilih, zahtevanih v skladu s členom 7(3), okoliščine, ko uradna obvestila niso potrebna, in izračun časovnih rokov.

"

(8)  Člen 8 se spremeni:

(a)  V odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Če v členu 9 v zvezi z radijskimi frekvencami ni drugače določeno ali je to potrebno za izpolnjevanje ciljev iz odstavkov od 2 do 4, države članice čim bolj upoštevajo zaželenost tehnološke nevtralnosti zakonske ureditve in zagotovijo, da pri opravljanju regulativnih nalog, določenih v tej direktivi in posebnih direktivah, zlasti tistih, ki so namenjene zagotovitvi učinkovite konkurence, nacionalni regulativni organi ravnajo enako.

"

(b)  V odstavku 2 se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjim:"

   a) zagotovijo, da uporabniki, vključno z uporabniki invalidi, starejšimi uporabniki in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, v celoti izkoristijo ugodnosti v smislu izbire, cene in kakovosti ter da se ponudnikom povrnejo kakršni koli neto stroški, za katere lahko dokažejo, da so posledica tovrstnih obveznosti javnih storitev;
   b) zagotovijo, da v sektorju elektronskih komunikacij ni izkrivljanja ali omejevanja konkurence, zlasti za dostavo vsebin in storitev ter dostop do njih po vseh omrežjih;
   c) spodbujajo in olajšujejo učinkovito tržno usmerjeno vlaganje v infrastrukturo in podpirajo inovacije; in
"

(c)  Odstavek 3 se spremeni:

Točka (c) se črta.

(ii) Točka (d) nadomesti z naslednjim:"

   d) sodelujejo s Komisijo in z organom BERT, da bi zagotovili razvoj dosledne regulativne prakse in dosledno uporabo te direktive in posebnih direktiv.
"

(  d) Odstavek 4 se spremeni:

   (i) Točka (e) nadomesti z naslednjim:"
   e) obravnavajo potrebe posebnih družbenih skupin, zlasti uporabnikov invalidov, starejših uporabnikov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami;
"
   ( ii) Dodata se točki (g) in (h):"
   g) jih vodi načelo, da morajo imeti končni uporabniki pravico do dostopa do katere koli zakonite vsebine in do njenega razširjanja ter do uporabe katere koli zakonite aplikacije in/ali storitve po svoji izbiri, zato prispevajo k spodbujanju zakonitih vsebin v skladu s členom 33 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah).
   h) jih vodi načelo, da nobeno omejevanje temeljnih pravic in svoboščin končnih uporabnikov ne sme biti sprejeto brez predhodnega sklepa pravosodnega organa, zlasti v skladu s členom 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije do svobode izražanja in informiranja; v primeru ogrožanja javne varnosti je lahko sklep pravosodnega organa naknaden.
"

(e)  Doda se naslednji odstavek:"

5.  Da bi dosegli cilje politike iz odstavkov 2, 3 in 4, bodo nacionalni regulativni organi uporabljali objektivna, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna regulativna načela, med drugim:

   a) s spodbujanjem regulativne predvidljivosti prek stalnega iskanja rešitev težav pri številnih pregledih trga, kjer je to primerno;
   b) z zagotavljanjem, da v podobnih razmerah ni diskriminacije pri obravnavi podjetij, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve;
   c) z varstvom konkurence v korist potrošnikov in spodbujanjem konkurence, temelječe na infrastrukturi, kadar je to mogoče;
   d) s spodbujanjem tržno usmerjenih naložb ter inovacij v nove in izboljšane infrastrukture, vključno s pospeševanjem skupnih naložb in zagotavljanjem ustrezne delitve tveganja med vlagatelji in tistimi podjetji, ki imajo dostop do novih naprav;
   e) ustrezno upoštevajo različne pogoje za konkurenco in potrošnike, ki obstajajo v različnih geografskih območjih znotraj države članice;
   f) uvedejo predhodne regulativne obveznosti le v primeru, če ni učinkovite in trajnostne konkurence, in jih sprostijo ali umaknejo takoj, ko se konkurenca pojavi.

"

(9)  Vstavita se naslednja člena:"

Člen 8a

Odbor za politiko radijskega spektra

1.  Odbor za politiko radijskega spektra se oblikuje, da bi prispeval k izpolnjevanju ciljev iz odstavkov 1, 3 in 5.

Odbor za politiko radijskega spektra svetuje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o vprašanjih politike radijskega spektra.

Odbor za politiko radijskega spektra sestavljajo predstavniki na visoki ravni iz pristojnih nacionalnih organov, odgovornih za politiko radijskega spektra v vsaki državi članici. Vsaka država članica ima en glas, Komisija pa ne glasuje.

2.  Odbor za politiko radijskega spektra na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo sprejema mnenja z absolutno večino.

3.  Odbor za politiko radijskega spektra Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o delu.

Člen 8b

Strateško načrtovanje in usklajevanje politike radijskega spektra v Evropski uniji

1.  Države članice pri strateškem načrtovanju in usklajevanju uporabe radijskega spektra v Evropski uniji sodelujejo med seboj in s Komisijo. Zato med drugim upoštevajo gospodarske, varnostne, zdravstvene vidike ter vidike javnega interesa in svobode govora ter kulturne, znanstvene, družbene in tehnične vidike politik EU, pa tudi različne interese skupnosti uporabnikov radijskega spektra, da bi se ta spekter uporabil najbolj učinkovito ter da ne bi prišlo do škodljivih motenj.

2.  Dejavnosti politike radijskega spektra v Evropski uniji ne posegajo v:

   a) ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni v skladu z zakonodajo Skupnosti za izpolnitev ciljev, ki so v splošnem interesu, zlasti v zvezi z urejanjem vsebin ter avdiovizualno in medijsko politiko;
   b) določbe Direktive 1999/5/ES; in
   c) pravico držav članic, da organizirajo in uporabljajo svoje radijske spektre za javne storitve, javno varnost in obrambo.

3.  Države članice zagotovijo usklajevanje pristopov politik radijskega spektra v Evropski uniji in po potrebi usklajene pogoje glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe radijskega spektra, ki je potreben za vzpostavitev in delovanje notranjega trga na področjih politik EU, kot so elektronske komunikacije, promet, raziskave in razvoj.

4.  Komisija ob upoštevanju mnenja Odbora za politiko radijskega spektra lahko predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev akcijskega programa za radijski spekter v zvezi s strateškim načrtovanjem in usklajevanjem uporabe radijskega spektra v Evropski uniji ali druge zakonodajne ukrepe za najbolj učinkovito uporabo radijskega spektra ter da ne bi prišlo do škodljivih motenj.

5.  Države članice zagotovijo učinkovito usklajevanje interesov Evropske unije v mednarodnih organizacijah, ki so pristojne za zadeve v zvezi z radijskim spektrom. Komisija lahko ob upoštevanju mnenja Odbora za politiko radijskega spektra Evropskemu parlamentu in Svetu predloži skupne politične cilje, kadar je to potrebno za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja, vključno s pogajalskim mandatom, kjer je to primerno

"

(10)  Člen 9 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 9

Upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve

1.  Države članice ob upoštevanju, da so radijske frekvence javna dobrina, ki ima pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost poskrbijo za učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju v skladu s členoma 8 in 8b. Zagotovijo, da nacionalni regulativni organi razporedijo in dodelijo take radijske frekvence na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminacijskih in sorazmernih meril. Pri tem delujejo v skladu z mednarodnimi sporazumi, upoštevajo pa lahko tudi javna politična stališča.

2.  Države članice pospešujejo usklajevanje uporabe radijskih frekvenc v Skupnosti skladno s potrebo po zagotovitvi njihove dejanske in učinkovite uporabe ter za dosego koristi za potrošnike, kot so ekonomije obsega in interoperabilnost storitev. Pri tem delujejo na podlagi členov 8b in 9c te direktive ter na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES (Odločba o radijskem spektru).

3.  Razen če ni drugače določeno v drugem pododstavku ali v ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9c, države članice zagotovijo, da se v radiofrekvenčnih pasovih, ki so na voljo za elektronske komunikacijske storitve v skladu s pravilnikom o radiokomunikacijah ITU, uporabljajo vse vrste tehnologij, ki se uporabljajo za elektronske komunikacijske storitve.

Vendar pa lahko države članice zagotovijo sorazmerne in nediskriminatorne omejitve za vrste tehnologij, ki se uporabljajo za elektronske komunikacijske storitve, kjer je to potrebno zaradi:

   a) preprečevanja možnosti škodljivih motenj,
   b) varovanja javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji,
   c) zagotavljanje tehnične kakovosti storitev,
   d) zagotovitve največje souporabe radijskih frekvenc, ▌
   e) zaščite učinkovite uporabe radijskih frekvenc,
   f) izpolnjevanja cilja splošnega interesa v skladu z spodnjim odstavkom 4.

4.  Razen če ni drugače določeno v drugem pododstavku ▌, države članice zagotovijo, da se v radiofrekvenčnih pasovih, ki so na voljo za elektronske komunikacijske storitve v skladu z nacionalnimi načrti za dodeljevanje frekvenc in pravilnikom o telekomunikacijah ITU, nudijo vse vrste elektronskih komunikacijskih storitev. Vendar pa države članice zagotovijo sorazmerne in nediskriminatorne omejitve za vse vrste ponujenih elektronskih komunikacijskih storitev.

Ukrepi, ki zahtevajo, da se elektronska komunikacijska storitev zagotovi v določenem pasu, ki je na voljo za elektronske komunikacijske storitve, so upravičeni z namenom, da zagotovijo izpolnitev cilja splošnega interesa, določenega v nacionalni zakonodaji v skladu z zakonodajo Skupnosti, kot je varstvo človekovega življenja, spodbujanje socialne, regionalne ali teritorialne kohezije, preprečevanje neučinkovite uporabe radijskih frekvenc ali spodbujanje ciljev kulturne in medijske politike, kot sta kulturna in jezikovna raznolikost ter medijski pluralizem.

Ukrep, ki prepoveduje zagotavljanje katere koli druge elektronske komunikacijske storitve v določenem pasu, se uporablja samo, če je upravičen s potrebo po varstvu človekovega življenja.

5.  Države članice redno preverjajo nujnost omejitev in ukrepov iz odstavkov 3 in 4 ter objavijo rezultate teh pregledov.

6.  Odstavka 3 in 4 se uporabljata za razporejanje in dodeljevanje radijskih frekvenc od ...*.

_______________

* Datum prenosa te direktive.

"

(11)  Vstavijo se naslednji členi 9a, 9b in 9c:"

Člen 9a

Pregled omejitev obstoječih pravic

1.  Za obdobje petih let, ki se začne ...*, lahko države članice zagotovijo, da lahko imetniki pravic uporabe radijskih frekvenc, ki so bile dodeljene pred navedenim datumom za obdobje, ki ni krajše od petih let, vložijo zahtevek pri pristojnem nacionalnem organu za ponovno presojo omejitev njihovih pravic v skladu s členom 9(3) in (4).

Pristojni nacionalni ▌organ pred sprejetjem svoje odločitve uradno obvesti imetnika pravice o ponovni presoji omejitev in navede obseg pravic po ponovni presoji ter mu da na voljo primeren rok za umik zahtevka.

Če imetnik pravic umakne svoj zahtevek, ostane pravica nespremenjena do izteka veljavnosti ali do konca petletnega obdobja, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

2.  Kadar je imetnik pravic iz odstavka 1 ponudnik storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin in je bila pravica do uporabe radijskih frekvenc dodeljena za izpolnjevanje posebnega cilja splošnega interesa, vključno z zagotavljanjem storitev oddajanja, ostane pravica do uporabe dela radijskih frekvenc, ki je nujen za izpolnitev navedenega cilja, nespremenjena. Del radijskih frekvenc, ki ni nujen za izpolnitev navedenega cilja ▌, je predmet novega postopka podeljevanja v skladu s členom 9(3) in (4) te direktive in členom 7(2) Direktive o odobritvi.

"

3.  Po izteku petletnega obdobja iz odstavka 1 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da zagotovijo, da se člen 9(3) in (4) uporablja za vse preostale razporeditve in dodelitve radijskih frekvenc, ki so obstajale na dan začetka veljavnosti te direktive.

4.  Pri uporabi tega člena države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev poštene konkurence.

Člen 9b

Prenos individualnih pravic uporabe radijskih frekvenc

1.  Države članice zagotovijo, da lahko podjetja prenesejo ali dajo v zakup drugim podjetjem individualne pravice uporabe radijskih frekvenc v pasovih, za katere je to določeno v izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 9c, če je takšen prenos ali zakup v skladu z nacionalnimi postopki in načrti za dodelitev frekvenc.

V drugih pasovih lahko države članice prav tako sprejmejo določbo, ki podjetjem omogoča prenos ali dajanje v zakup individualne pravice uporabe radijskih frekvenc drugim podjetjem v skladu z nacionalnimi postopki.

2.  Države članice zagotovijo, da sta namera podjetja, da prenese pravice uporabe radijskih frekvenc, in dejanski prenos, priglašena pristojnemu nacionalnemu ▌ organu, ki je odgovoren za dodelitev individualnih pravic do uporabe radijskih frekvenc, ter da se objavita. Če je bila uporaba radijske frekvence usklajena z uporabo člena 9c in Odločbe o radijskem spektru ali z drugimi ukrepi Skupnosti, je tak prenos skladen z usklajeno uporabo.

Člen 9c

Usklajevalni ukrepi za upravljanje radijskih frekvenc

Da bi prispevala k razvoju notranjega trga, za doseganje načel členov 8b, 9, 9a in 9b, Komisija lahko sprejme ustrezne tehnične izvedbene ukrepe za:

   a) uporabo akcijskega programa za radijski spekter, vzpostavljen na podlagi člena 8b(4);
   ( b) opredelitev opredelitve pasov, za katere je dovoljen prenos ali dajanje v zakup pravice uporabe med podjetji;
   ( c) uskladitev pogojev, povezanih s takšnimi pravicami ▌;▌
   d) opredelitev pasov, za katere se uporablja načelo nevtralnosti storitev ▌.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). ▌

______________

* Datum prenosa te direktive.

(12)  Člen 10 se spremeni:

(a)  Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

2.  Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se načrti in postopki številčenja uporabljajo tako, da za vse ponudnike in uporabnike številk v Evropski uniji velja enaka obravnava. Države članice zlasti zagotovijo, da podjetje, ki mu je bilo dodeljeno številsko območje, ne diskriminira drugih ponudnikov in uporabnikov glede številčnih zaporedij, ki se uporabljajo za dostop do njihovih storitev.

"

(b)  Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Države članice podpirajo usklajevanje posebnih številk ali območij številčenja v Skupnosti, kadar to spodbuja delovanje notranjega trga ali podpira razvoj vseevropskih storitev. Komisija lahko v zvezi s tem sprejme ustrezne tehnične izvedbene ukrepe, ki lahko vključujejo zagotavljanje čezmejnega dostopa do nacionalnega številčenja, ki se uporablja za bistvene storitve, kot so imeniške storitve. Izvedbeni ukrepi lahko organu BERT podelijo posebne odgovornosti pri uporabi teh ukrepov.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). ▌

"

(13)  V členu 11(1) se besedilo "ravna po preglednih in javnosti dostopnih postopkih, ki se uporabljajo brez diskriminacije in brez odlašanja, ter" nadomesti z naslednjim:"

deluje na podlagi enostavnih, preglednih in javnosti dostopnih postopkov, ki se uporabljajo brez diskriminacije in brez odlašanja, in v vsakem primeru svoje odločitve sprejme v roku štirih mesecev od prejema vloge, ter

"

(14)  Člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 12

Kolokacija in souporaba elementov omrežja in pripadajočih naprav za ponudnike elektronskih komunikacijskih omrežij

1.  Kadar ima podjetje, ki ponuja elektronska komunikacijska omrežja, po nacionalni zakonodaji pravico vgraditi naprave na javnem ali zasebnem zemljišču, nad ali pod njim, ali lahko uporabi postopek za razlastitev ali uporabo zemljišča, imajo nacionalni regulativni organi ob popolnem upoštevanju načela sorazmernosti možnost naložitve souporabe takih naprav ali zemljišč, vključno z vstopi v zgradbe in napeljavo v njih, drogovi, antenami, stolpi in drugimi visokimi podpornimi napravami, vodi, odvodi, vstopnimi jaški in ▌ omarami ter vsemi drugimi elementi omrežja, ki niso dejavni.

2.  Države članice lahko šele po primerno dolgi javni razpravi, v kateri morajo imeti vse zainteresirane stranke priložnost izraziti svoje stališče, za imetnike pravic iz odstavka 1 odredijo souporabo naprav ali zemljišč (vključno s fizično kolokacijo) ali sprejmejo ukrepe, s katerimi omogočijo usklajevanje javnih del, zaradi potrebe po varstvu okolja, javnem zdravju, javni varnosti ali izpolnjevanju ciljev prostorskega načrtovanja. Taka souporaba ali usklajevanje lahko vključuje pravila za razdelitev stroškov za souporabo zmogljivosti ali zemljišč.

3.  Države članice po primerno dolgi javni razpravi, v kateri imajo vse zainteresirane stranke priložnost izraziti svoje stališče, zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi pristojnost, da za imetnike pravic iz odstavka 1 odredijo souporabo naprav ali zemljišč, vključno s fizično kolokacijo, da bi spodbudili učinkovite naložbe v infrastrukturo in pospeševanje inovacij. Taka souporaba ali usklajevanje lahko vključuje pravila za razdelitev stroškov za souporabo naprav ali zemljišč ter zagotovi, da se tveganje primerno razdeli med zadevna podjetja.

4.  Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni organi na podlagi informacij, ki jih predložijo imetniki pravic iz odstavka 1, vzpostavijo podroben popis vrste, dostopnosti in geografske lokacije naprav iz navedenega odstavka ter ga dajo na voljo vsem zainteresiranim strankam.

5.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi uvedejo primerne usklajevalne postopke v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi ob upoštevanju javnih del iz odstavka 2 in tudi drugih primernih javnih naprav ali zemljišč. Ti postopki lahko vključujejo postopke, ki zagotavljajo, da imajo zainteresirane stranke informacije o ustreznih javnih napravah in zemljiščih ter tekočih in načrtovanih javnih delih, da so o teh delih pravočasno obveščene ter da je omogočena največja možna souporaba.

6.  Ukrepi, ki jih sprejme nacionalni regulativni organ v skladu s tem členom, so objektivni, pregledni, nediskriminatorni in sorazmerni.

"

(15)  Vstavi se naslednje poglavje IIIa:"

Poglavje IIIa

VARNOST IN CELOVITOST OMREŽIJ IN STORITEV

Člen 13a

Varnost in celovitost

1.  Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, sprejmejo ustrezne tehnične ali organizacijske ukrepe za zaščito varnosti svojih omrežij ali storitev. Ob upoštevanju stanja ti ukrepi zagotovijo raven varnosti, primerno prisotnemu tveganju. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo za preprečitev in zmanjšanje vpliva varnostnih incidentov na uporabnike in na medsebojno povezana omrežja.

2.  Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev celovitosti svojih omrežij, da zagotovijo stalnost dobave storitev, nudenih preko teh omrežij. Pristojni nacionalni organi se pred sprejetjem posebnih ukrepov za varnost in celovitost elektronskih komunikacijskih omrežij posvetujejo s ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev.

3.  Države članice zagotovijo, da podjetja, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, pristojni nacionalni ▌ organ obvestijo o vseh kršitvah varnosti ali celovitosti, ki so imele velik vpliv na delovanje omrežij ali storitev.

Kjer je to primerno, zadevni pristojni nacionalni ▌ organ obvesti pristojne nacionalne ▌ organe v drugih državah članicah in Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA). Če je razkritje kršitve v javnem interesu, lahko pristojni nacionalni ▌ organ obvesti javnost.

Pristojni nacionalni ▌organ enkrat na leto Komisiji predloži kratko poročilo o prejetih prijavah in o ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s tem odstavkom.

4.  Komisija, ki čim bolj upošteva mnenje ENISA-e, lahko sprejme ustrezne tehnične izvedbene ukrepe za uskladitev ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3, vključno z ukrepi, ki opredeljujejo okoliščine, obliko in postopke, ki se uporabljajo za ║ prijave. Sprejetje tehničnih izvedbenih ukrepov držav članic ne smejo odvrniti od sprejema dodatnih ukrepov, s katerimi bi uresničile cilje iz odstavkov 1 in 2.

Tehnični izvedbeni ukrepi o prijavah kršitev se uporabljajo v skladu z Direktivo 2002/58/ES.

Ti izvedbeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo z novimi nebistvenimi določbami, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). ║

Člen 13b

Izvajanje in uveljavljanje

1.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni nacionalni ▌ organi pooblastilo za izdajo zavezujočih navodil podjetjem, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, za namen izvajanja določb iz člena 13a. Zavezujoča navodila so sorazmerna ter ekonomsko in tehnično izvedljiva ter se izvedejo v razumnem časovnem obdobju.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni nacionalni ▌ organi pooblastilo, da od podjetij, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali javno dostopne elektronske komunikacijske storitve, zahtevajo, da:

   a) predložijo informacije, potrebne za oceno varnosti in celovitosti njihovih storitev in omrežij, vključno z dokumentiranimi varnostnimi politikami; in
   b) usposobljenemu neodvisnemu organu naročijo izvedbo revizije varnosti, rezultate revizije pa posredujejo nacionalnemu regulativnemu organu.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni nacionalni ▌ organi vsa pooblastila, potrebna za preiskavo primerov neskladnosti in njihovih učinkov na varnost in celovitost omrežij.

4.  Te določbe ne posegajo v člen 3 te direktive.

"

(16)  Člen 14(3) se nadomesti z naslednjim:"

Kadar ima podjetje na določenem trgu pomembno tržno moč in kadar povezave med trgoma omogočajo, da se tržna moč z enega trga prenese na drugega in s tem krepi tržna moč podjetja, se lahko na povezanem trgu uporabijo ukrepi za preprečevanje takega prenosa v skladu s členi 9, 10, 11 in 13 Direktive 2002/19/ES (Direktive o dostopu). V kolikor ti ukrepi ne zadoščajo, se lahko uporabijo ukrepi iz člena 17 Direktive 2002/22/ES (Direktive o pravicah državljanov).".

"

(17)  Člen 15 se spremeni:

(a)  Naslov se nadomesti z naslednjim:"

"Postopek za identifikacijo in opredelitev trgov

"

(b)  V odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

1.  Komisija po javni razpravi in posvetovanju z organom BERT sprejme Priporočilo o upoštevnih trgih izdelkov in storitev (v nadaljevanju "Priporočilo"). V Priporočilu so opredeljeni izdelki in storitve v sektorju elektronskih komunikacij, katerih značilnosti lahko utemeljujejo uvedbo regulativnih obveznosti iz posebnih direktiv, vendar brez poseganja v trge, ki se lahko v posebnih primerih opredelijo po konkurenčnem pravu. Komisija opredeli trge v skladu z načeli konkurenčnega prava.

"

(c)  Doda se naslednji odstavek:"

2a.  Do ...* Komisija objavi smernice za nacionalne regulativne organe v zvezi s odločitvami, katerih namen je uvesti, spremeniti ali odpraviti obveznosti za podjetja z veliko tržno močjo.

_________________

* Datum začetka veljavnosti Direktive 2008/.../ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o spremembi Direktive 2002/21/ES].

"

(  d) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3.  Nacionalni regulativni organi ob čim večjem upoštevanju Priporočila in smernic opredelijo upoštevne trge glede na razmere v državi, zlasti upoštevne geografske trge na svojem ozemlju, v skladu z načeli konkurenčnega prava. Nacionalni regulativni organi pred opredelitvijo trgov, ki se razlikujejo od opredeljenih v Priporočilu, upoštevajo postopke iz členov 6 in 7.

"

(  e) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Komisija lahko, ob doslednem upoštevanju mnenje organa BERT, predloženega v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT)]. , sprejme odločbo o opredelitvi nadnacionalnih trgov.

Ta odločba, ki je namenjena spreminjanju nebistvenih določbe te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). ▌

"

(18)  Člen 16 se spremeni:

(a)  Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

1.  Nacionalni regulativni organi izvedejo analizo upoštevnih trgov ob upoštevanju tistih trgov, ki so navedeni v Priporočilu, pri čemer čim bolj upoštevajo smernice. Države članice zagotovijo, da se analiza, kjer je to primerno, izvede v sodelovanju z nacionalnimi organi za konkurenco.

2.  Kadar se od nacionalnega regulativnega organa po odstavkih 3 ali 4, členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah) ali po členu 8 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) zahteva, da odloči, ali je treba za podjetja uvesti, ohraniti, spremeniti ali odpraviti obveznosti, organ na podlagi svoje analize trga iz odstavka 1 tega člena odloči, ali na upoštevnem trgu vlada učinkovita konkurenca.

"

(b)  Odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:"

5.  Pri nadnacionalnih trgih, opredeljenih v odločbi iz člena 15(4), organ BERT na zahtevo Komisije izvede analizo trga, pri čemer čim bolj upošteva smernice, in predloži mnenje o naložitvi, ohranitvi, spremembi ali umiku regulativnih obveznosti iz odstavka 2 tega člena.

Komisija lahko, ob čim večjem upoštevanju mnenja organa BERT, izda odločbo, v kateri eno ali več podjetij opredeli kot podjetje(-a) s pomembno tržno močjo na tem trgu, in naloži eno ali več posebnih obveznosti po členih 9 do 13a Direktive 2002/19/ES (Direktive o dostopu) in členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktive o univerzalnih storitvah). Pri tem Komisija zasleduje cilje politike, določene v členu 8.

6.  Ukrepi, sprejeti v skladu z določbami odstavkov 3 in 4 tega člena, so predmet postopkov iz členov 6 in 7. Nacionalni regulativni organi izvedejo analizo upoštevnega trga:

   a) v roku dveh let od predhodne priglasitve osnutka ukrepa, ki se nanaša na ta trg;
   b) za trge, ki predhodno niso bili priglašeni Komisiji, v roku enega leta od sprejetja revidiranega priporočila o upoštevnih trgih, ali;
   c) za države članice, ki so na novo vstopile v Unijo, v roku enega leta od njihovega vstopa.

"

(c)  Doda se naslednji odstavek 7:"

7.  Če nacionalni regulativni organ ni dokončal analize upoštevnega trga, opredeljenega v Priporočilu, v roku, določenem v členu 16(6), lahko Komisija od organa BERT zahteva izdajo mnenja, vključno z osnutkom ukrepa, o analizi posebnega trga in posebnih obveznostih, ki jih je treba naložiti. Organ BERT izvede javno posvetovanje o zadevnem osnutku ukrepa.

"

(19)  Člen 17 se spremeni:

(a)  V prvem stavku odstavka 1 se besedilo "iz člena 22(2)" nadomesti z "iz člena 22(3)" in v drugem stavku se besedilo "v skladu s postopkom iz člena 22(2)" nadomesti z besedilom "sprejme primerne izvedbene ukrepe".

(b)  V odstavku 2 se pododstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

Če ni takšnih standardov in/ali specifikacij, države članice spodbujajo uvedbo mednarodnih standardov ali priporočil, ki jih sprejme Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) ali Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC).

"

(c)  V odstavku 6 se besedilo "jih v skladu s postopkom iz člena 22(3) črta s seznama standardov in/ali specifikacij iz odstavka 1" nadomesti z besedilom "sprejme primerne izvedbene ukrepe in črta navedene standarde in/ali specifikacije s seznama standardov in/ali specifikacij iz odstavka 1".

(d)  Vstavi se naslednji odstavek 6a:"

6a.  Izvedbeni ukrepi iz odstavkov 1, 4 in 6, namenjenji spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem ▌, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). ▌

"

(20)  Člen 18 se spremeni:

(a)  V odstavku 1 se doda naslednja točka (c):"

   ( c) ponudnike digitalnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, da sodelujejo pri zagotavljanju interoperabilnih televizijskih storitev za končne uporabnike invalide.
"

(b)  Odstavek 3 se izbriše.

(21)  Člen 19 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 19

Postopki usklajevanja

1.  Brez poseganja v člen 9 te direktive in v člena 6 in 8 Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), v katerih Komisija ugotavlja, da ▌ razlike pri izvajanju, s strani nacionalnih regulativnih organov, regulativnih nalog, določenih v tej direktivi in posebnih direktivah, ustvarjajo oviro za notranji trg, lahko Komisija, ob doslednem upoštevanju mnenja organa BERT, če to obstaja, izda ▌ sklep o usklajeni uporabi določb iz te direktive in posebnih direktiv za nadaljnje doseganje ciljev iz člena 8.

2.  Sklep iz odstavka 1, ki je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 22(3). ▌

3.  Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, lahko vključujejo identifikacijo usklajenega ali koordiniranega pristopa za obravnavo naslednjih vprašanj:

   a) doslednega izvajanja regulativnih pristopov, vključno s sistemsko obravnavo novih storitev, podnacionalnih trgov in čezmejnih poslovnih elektronskih komunikacijskih storitev;
   b) vprašanj v zvezi s številčenjem, imenovanjem in naslavljanjem, vključno s številskimi območji, prenosljivostjo številk in identifikatorjev, sistemi za prevajanje številk in naslovov ter dostopom do storitev v sili 112;
   c) potrošniških vprašanj, ki niso zajeta z Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah), zlasti v zvezi z dostopnostjo za končne uporabnike invalide do elektronskih komunikacijskih storitev in opreme;
   d) regulativnega računovodstva, vključno z izračunom naložbenega tveganja.
  

"

(22)  Člen 20(1) se nadomesti z naslednjim:"

1.  Pri sporu med ponudniki storitev v zvezi z obstoječimi obveznostmi, uvedenimi s to direktivo ali posebnimi direktivami, kjer je ena stranka podjetje, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja ali storitve v državi članici, izda zadevni nacionalni regulativni organ na zahtevo katere koli stranke in brez poseganja v določbe odstavka 2 zavezujočo odločbo za čimprejšnjo rešitev spora, vsekakor pa v štirih mesecih, razen v izjemnih primerih. Zadevna država članica zahteva, da vse stranke tesno sodelujejo z nacionalnim regulativnim organom.

"

(23)  Člen 21 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 21

Reševanje čezmejnih sporov

1.  Pri čezmejnem sporu, ki nastane po tej direktivi ali posebnih direktivah med strankami v različnih državah članicah in za katerega so pristojni nacionalni regulativni organi iz več kot ene države članice, se uporabljajo določbe iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.  Vsaka stranka lahko spor predloži zadevnim nacionalnim regulativnim organom. Zadevni nacionalni regulativni organi usklajujejo svoja prizadevanja organu BERT, da bi s sprejetjem skupnega sklepa po najboljših močeh in v skladu s cilji iz člena 8 rešili spor. Vse obveznosti, ki jih podjetju naložijo nacionalni regulativni organi pri reševanju spora, so v skladu z določbami te direktive in posebnih direktiv.

Vsak nacionalni regulativni organ, ki je pristojen v takšnem sporu, lahko od organa BERT zahteva, da po členu 18 Uredbe (ES) št. .../2008 [o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT)] izda priporočilo v zvezi z ukrepom, ki se sprejme v skladu z določbami Okvirne direktive in/ali posebnih direktiv za rešitev spora.

Če organ BERT prejme takšno zahtevo, nacionalni regulativni organ s pristojnostjo v katerem koli vidiku spora v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. .../2008 [o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT)] počaka na priporočilo organa BERT, preden sprejme ukrep za reševanje spora, brez poseganja v možnost nacionalnih regulativnih organov, da, kjer je potrebno, sprejmejo nujne ukrepe.

Vsaka obveznost, ki jo podjetju naloži nacionalni regulativni organ pri reševanju spora, upošteva določbe te direktive ali posebnih direktiv in čim bolj upošteva priporočilo, ki ga izda organ BERT v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. .../2008 [o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT)].

3.  Države članice lahko nacionalnim regulativnim organom omogočijo, da skupaj zavrnejo rešitev spora, kadar obstajajo drugi mehanizmi, vključno s poravnavo, ki bi bolje prispevali k pravočasni rešitvi spora v skladu z določbami člena 8.

O tem takoj obvestijo stranke. Če spor po štirih mesecih ni rešen in če ▌ stranka, katere pravice so bile kršene, ni predložila zadeve sodišču in če katera koli stranka to zahteva, nacionalni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za sprejem skupnega sklepa za čim boljšo rešitev spora v skladu z določbami iz člena 8 in ob doslednem upoštevanju priporočila, ki ga izda organ BERT v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. .../2008 [o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT)].

4.  Postopek iz odstavka 2 ne preprečuje nobeni stranki, da bi vložila tožbo pri sodišču.

"

(24)  Vstavi se naslednji člen 21a:"

Člen 21a

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo in posebnimi direktivami, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti ustrezne, učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo najpozneje do ...(17) in ji takoj sporočijo vse poznejše spremembe, ki vplivajo na te določbe.

"

(25)  Člen 22 se spremeni:

(a)  Vstavi se naslednji odstavek:"

1a.  Z odstopanjem od odstavka 1 Komisiji pri sprejetju ukrepov v skladu z členom 9c pomaga Odbor za radijski spekter iz člena 3(1) Odločbe št. 676/2002/ES.

"

(  b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

"

(c)  Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

"

(26)  Člen 27 se izbriše.

(27)  Priloga I se izbriše, Priloga II se spremeni v skladu s prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu)

Direktiva 2002/19/ES se spremeni, kot sledi:

(1)  Člen 2 se spremeni:

   (a) Točka (a) nadomesti z naslednjim:"
   a) "dostop" pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav in/ali storitev drugemu podjetju pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev vključno z dobavo storitev informacijske družbe ali storitev radiodifuzijskih vsebin. Med drugim zajema: dostop do omrežnih elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti to vključuje dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke); dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme, vključno s sistemi za podporo obratovanja; dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje; dostop ponudnikov imeniških storitev do potrebnih informacij o naročnikih in do mehanizmov za povrnitev zneskov, zaračunanih končnim uporabnikom; dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za gostovanja; dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve in dostop do virtualnih omrežnih storitev.
"
   (b) Točka (e) se nadomesti z naslednjim:"
   e) "krajevna zanka" pomeni fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem elektronskem komunikacijskem omrežju.
"

(2)  Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:"

1.  Operaterji javnih komunikacijskih omrežij imajo pravico in, kadar tako zahtevajo druga za to pooblaščena podjetja po členu 4 Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi), obveznost, da se pogajajo o medomrežnem povezovanju drug z drugim, da bi zagotovili javnosti dostopne elektronske komunikacijske storitve ali radiodifuzijske vsebine ali storitve informacijske družbe, s čimer bi zagotovili tudi medobratovalnost storitev v celotni Skupnosti Operaterji ponudijo drugim podjetjem dostop in medomrežno povezovanje pod pogoji, skladnimi z obveznostmi, ki jih naloži nacionalni regulativni organ v skladu s členi 5 do 8. Vendar pa pogoji za medomrežno povezovanje ne smejo povzročiti neupravičenih ovir za medobratovalnost.

"

(3)  Člen 5 se spremeni:

(a)  Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

1. Nacionalni regulativni organi pri izpolnjevanju ciljev iz člena 8 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) spodbujajo in, kjer je primerno, zagotovijo primeren dostop in medomrežno povezovanje ter medobratovalnost storitev v skladu z določbami te direktive, svojo dolžnost pa izvajajo na način, ki pospešuje učinkovitost, trajnostno konkurenco, naložbe in inovacije in prinaša končnim uporabnikom največje možne koristi.

Nacionalni regulativni organi lahko brez poseganja v ukrepe, ki utegnejo biti sprejeti v skladu s členom 8 v zvezi s podjetji s pomembno tržno močjo, naložijo zlasti:

   a) obveznosti za podjetja, ki nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov, v utemeljenih primerih vključno z obveznostjo medomrežnega povezovanja svojih omrežij, če to še ni bilo storjeno, ali omogočanje medobratovalnih storitev, vključno z mehanizmi za povračilo zneskov, zaračunanih končim uporabnikom, ponudnikom storitev pod pravičnimi, preglednimi in razumnimi pogoji, v obsegu, ki je potreben za zagotovitev povezljivosti med obema koncema ali pravičnega in razumnega dostopa storitev tretjih strank, kot so imeniške storitve.
   b) obveznosti za obratovalce, da zagotovijo dostop do drugih naprav iz Dela II Priloge I pod pravičnimi, primernimi in nediskriminacijskimi pogoji, v obsegu, ki je potreben, da se končnim uporabnikom zagotovi dostopnost digitalnih radijskih in televizijskih radiodifuzijskih storitev, ki jih je določila država članica.

2.  Obveznosti in pogoji, naloženi v skladu z odstavkom 1║, morajo biti objektivni, pregledni, sorazmerni in nediskriminatorni, izvajati pa se morajo v skladu s postopki iz členov 6, 7 in 7a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Pri ocenjevanju sorazmernosti obveznosti in pogojev, ki bodo uvedeni, nacionalni regulativni organi upoštevajo razlike v konkurenčnih pogojih, ki obstajajo med območji v njihovi državi članici.

"

(b)  Odstavka 3 in 4 se izbrišeta.

(4)  Člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:"

2.  Z vidika tržnega in tehnološkega razvoja lahko Komisija sprejme izvedbene ukrepe za spremembo Priloge I. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3). ▌

Pri pripravi določb iz tega odstavka lahko Komisiji pomaga Organ evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT ).

"

(5)  Člen 7 se izbriše.

(6)  Člen 8 se spremeni:

(a)  V odstavku 1 se "členih 9 do 13" nadomesti s "členih 9 do 13a".

(b)  Odstavek 2 se nadomesti z:"

2.  Če je obratovalec na podlagi analize trga, ki je bila opravljena v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), določen kot obratovalec s pomembno tržno močjo na določenem trgu, mu nacionalni regulativni organi naložijo, če je to primerno, obveznosti iz členov 9 do 13 te direktive v skladu s postopkom iz člena 7a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

"

(c)  Odstavek 3 se spremeni:

(i)  Prvi pododstavek se spremeni:

   v prvi alinei se "členov 5(1), 5(2) in 6" nadomesti s "členov 5(1) in 6";
   v drugi alinei se "Direktiva 97/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in varstvom zasebnosti v telekomunikacijskem sektorju*" nadomesti z "Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)**
  

________________

  

* UL L 24, 30.1.1998, str. 1.

  

** UL L 201, 31.7.2002, str. 37. ║".

(ii)  Naslednji stavek se vključi kot drugi stavek drugega pododstavka:"

Komisija v čim večji meri upošteva mnenje organa, predloženo v skladu s členom 4(3)(m) Uredbe (ES) št. .../2008 [o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za telekomunikacije (organ BERT)].

"

(7)  Člen 9 se spremeni:

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1.  Nacionalni regulativni organi lahko obratovalcem v skladu z določbami člena 8 naložijo obveznosti za preglednost glede na medomrežno povezovanje in/ali dostop, tako da od njih zahtevajo, da objavijo določene informacije, na primer računovodske informacije, tehnične specifikacije, značilnosti omrežja, omejitve dostopa do storitev in uporab, politike upravljanja prometa, določila in pogoje za zagotavljanje in uporabo ter cene.

"

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Kadar se za obratovalca na podlagi člena 14 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) ugotovi, da ima pomembno tržno moč na zadevnem trgu glede lokalnega dostopa na fiksni lokaciji, nacionalni regulativni organi ne glede na odstavek 3 poskrbijo za objavo referenčne ponudbe, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge II.

"

   (c) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"
5.  Komisija lahko sprejme potrebne spremembe Priloge II za njeno prilagoditev tehnološkemu in tržnemu razvoju. Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 14(4). Komisiji lahko pri izvajanju določb tega odstavka pomaga organ BERT."

(8)  Člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 12

Obveznost dostopa do posebnih omrežnih naprav ter njihove uporabe

1.  Nacionalni regulativni organ lahko v skladu z določbami člena 8 naloži obratovalcem obveznosti, da izpolnijo utemeljene zahteve za dostop do posebnih omrežnih elementov in pripadajočih naprav ter za njihovo uporabo, med drugim takrat, kadar nacionalni regulativni organ meni, da bi zavrnitev dostopa ali neprimerni pogoji s podobnim učinkom ovirali razvoj trajnostnega konkurenčnega maloprodajnega trga ali ne bi bili v interesu končnih uporabnikov.

Od obratovalcev se med drugim zahteva, da:

   a) omogočijo tretjim osebam dostop do določenih omrežnih elementov in/ali naprav, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke;
   b) se pogajajo v dobri veri s podjetji, ki zahtevajo dostop;
   c) ne zavrnejo že odobrenega dostopa do zmogljivosti;
   d) izvajajo določene storitve v večjem obsegu za prodajo s strani tretjih oseb;
   e) odobrijo odprti dostop do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih ključnih tehnologij, ki so nujno potrebni za medobratovalnost storitev ali storitev virtualnih omrežij;
   f) zagotovijo kolokacije ali druge oblike souporabe zmogljivosti, vključno s souporabo vodov, zgradb ali vhodov v zgradbe, antenskih stolpov in drugih visokih podpornih naprav, drogov, vstopnih jaškov, omar ter drugih omrežnih elementov, ki niso dejavni;
  

(fa) tretjim osebam zagotovijo referenčne ponudbe za omogočanje dostopa do vodov;

   g) opravijo določene storitve, potrebne za zagotovitev medobratovalnosti storitev med koncema za uporabnike, vključno z zagotovitvijo zmogljivosti za inteligentne omrežne storitve ali gostovanje v mobilnih omrežjih;
   h) zagotovijo dostop do sistemov za podporo obratovanja ali podobnih sistemov programske opreme, ki so potrebni za zagotovitev pravične konkurence pri izvajanju storitev;
   i) med seboj povezujejo omrežja ali omrežne zmogljivosti;
   j) zagotovijo dostop do pripadajočih storitev, kot je zmogljivost identitete, lokacije in prisotnosti.

Nacionalni regulativni organi lahko povežejo te obveznosti s pogoji v zvezi s pravičnostjo, sprejemljivostjo in pravočasnostjo.

2.  Kadar nacionalni regulativni organi preučujejo, ali bi bilo treba naložiti obveznosti iz odstavka 1, in zlasti, kadar presojajo, ali bi take obveznosti bile sorazmerne s cilji iz člena 8 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), upoštevajo zlasti naslednje dejavnike:

   a) tehnično in gospodarsko upravičenost uporabe ali namestitve konkurenčnih naprav z vidika stopnje tržnega razvoja, pri čemer se upoštevata narava in vrsta vključenega medomrežnega povezovanja in dostopa, vključno z izvedljivostjo drugih proizvodov za dostop do nabavnega trga, kot je dostop do vodov;
   b) izvedljivost zagotovitve predlaganega dostopa v zvezi z razpoložljivo kapaciteto;
   c) začetno vlaganje imetnika naprave, pri čemer se upoštevajo vse javne naložbe in tveganja v zvezi z vlaganjem, vključno z ustrezno delitvijo tveganja med obratovalci, ki imajo dostop do novih naprav;
   d) potreba po dolgoročnem varstvu konkurence, zlasti tiste, ki temelji na infrastrukturi;
   e) vse zadevne pravice intelektualne lastnine, kadar je to primerno;
   f) zagotavljanje vseevropskih storitev.

3.  Kadar nacionalni regulativni organi operaterju naložijo obveznosti zagotavljanja dostopa v skladu z določbami tega člena, lahko določijo tehnične ali operativne pogoje, ki jih morajo ponudnik in/ali upravičenci do takšnega dostopa izpolnjevati, kjer je to potrebno, da se zagotovi normalno delovanje omrežja. Obveznosti upoštevanja posebnih tehničnih standardov ali specifikacij so skladne s standardi in specifikacijami, določenimi v skladu s členom 17 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

"

(9)  Člen 13 se spremeni:

(a)  Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1.  Nacionalni regulativni organ lahko v primerih, kadar analiza trga pokaže, da pomanjkanje učinkovite konkurence pomeni, da utegne zadevni operater zadržati cene na previsoki ravni ali uporabiti razkorak cen v škodo končnih uporabnikov, v skladu z določbami člena 8 naloži obveznosti v zvezi s pokrivanjem stroškov in cenovnim nadzorom, vključno z obveznostmi za stroškovno naravnanost cen in obveznostmi glede sistemov stroškovnega računovodstva, da se zagotovijo določene vrste medomrežnega povezovanja in/ali dostopa. Nacionalni regulativni organi upoštevajo naložbe obratovalca in mu zagotovijo primerno stopnjo donosnosti naložbe za ustrezno vložena sredstva ter brez poseganja v člen 19(3)(d) Direktive 2002/21/ES upoštevajo s tem povezana tveganja ter ustrezno delitev tveganja med vlagateljem in tistimi podjetji, ki imajo dostop do novih naprav, vključno z raznovrstnimi kratko- in dolgoročnimi ureditvami za delitev tveganja.

"

Doda se naslednji odstavek:"

5.  Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da je ureditev cen za dostop v okviru dolgoročnih pogodb o delitvi tveganja v skladu z dolgoročnimi povečanimi stroški učinkovitega operaterja, pri čemer se upošteva njegova stopnja preboja na nove trge, ter da cene za dostop v kratkoročnih pogodbah vključujejo premijo tveganja. Ta premija tveganja se postopno odpravi z povečanjem stopnje preboja trga. Za kratkoročne pogodbe, kjer se plača premija tveganja, se ne opravi preizkus pritiska na marže.

"

(10)  Dodata se naslednja člena 13a in 13b:"

Člen 13a

Funkcionalna ločitev

1.  Nacionalni regulativni organ lahko v skladu z določbami člena 8 in zlasti drugega pododstavka člena 8(3) vertikalno integriranemu podjetju kot izjemen ukrep naložijo obveznost, da dejavnosti, povezane z veleprodajnim zagotavljanjem izdelkov s fiksnim dostopom, prenese na neodvisno delujočo poslovno enoto.

Ta poslovna enota izdelke in storitve dostopa dobavlja vsem podjetjem, vključno z drugimi poslovnimi enotami v okviru matičnega podjetja, v enakih časovnih okvirih in pod enakimi pogoji, vključno v zvezi s cenami in kakovostjo storitev, ter s pomočjo enakih sistemov in postopkov.

2.  Kadar namerava nacionalni regulativni organ naložiti obveznost za funkcionalno ločitev, Komisiji predloži predlog, ki vključuje:

   a) dokaz, da uvedba in izvrševanje ustreznih obveznosti v sprejemljivem časovnem obdobju, ob upoštevanju najboljše regulativne prakse, med tistimi, opredeljenimi v členih 9 do 13 za doseganje učinkovite konkurence po usklajeni analizi upoštevnih trgov v skladu s postopkom analize trga iz člena 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), nista bila uspešna in ne bi bila uspešna pri doseganju učinkovite konkurence in da obstajajo pomembni in trajni problemi glede konkurence in nepopolnega trga, ki so ugotovljeni na mnogih analiziranih veleprodajnih proizvodnih trgih;
   b) dokaz, da v sprejemljivem časovnem obdobju ni možnosti za konkurenco, ki temelji na infrastrukturi, ali pa je ta možnost majhna;
   c) analizo pričakovanega vpliva na regulativni organ, na podjetje, zlasti na delovno silo, in njegove spodbude za naložbe v omrežje in na druge zainteresirane strani, vključno zlasti z analizo pričakovanega vpliva na infrastrukturno konkurenco in možnih nastalih učinkov na potrošnike;
   d) analizo razlogov, zaradi katerih bi bila ta obveznost najbolj učinkovit ukrep za uresničevanje rešitev, namenjenih obravnavanju težav, ugotovljenih glede konkurence/nepopolnega trga.
  

3.  Nacionalni regulativni organ v svoj predlog vključi osnutek predlaganega ukrepa, ki vsebuje naslednje elemente:

   a) natančno naravo in stopnjo ločitve ▌;
   b) opredelitev sredstev ločene poslovne enote in izdelkov ali storitev, ki se bodo dobavljali tej enoti;
   c) ureditev vodenja za zagotovitev neodvisnosti osebja, ki je zaposleno v ločeni poslovni enoti, ter ustrezno strukturo spodbud;
   d) pravila za zagotovitev skladnosti z obveznostmi;
   e) pravila za zagotovitev preglednosti operativnih postopkov, zlasti za druge zainteresirane strani;
   f) program spremljanja, namenjen zagotavljanju skladnosti, vključno z objavo letnega poročila.

4.  Po odločbi Komisije o osnutku ukrepa, sprejetem v skladu s členom 8(3), nacionalni regulativni organ izvede usklajeno analizo različnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom iz člena 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva). Nacionalni regulativni organ na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, v skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

5.  Za podjetje, za katero je bila uvedena funkcionalna ločitev, lahko velja katera koli obveznost, opredeljena v členih 9 do 13, na katerem koli posebnem trgu, na katerem je bilo podjetje označeno kot podjetje s pomembno tržno močjo v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), ali pa katera koli obveznost, ki jo Komisija odobri po tretjem odstavku člena 8.

Člen 13b

Prostovoljna ločitev vertikalno integriranega podjetja

1.  Podjetja, ki so bila označena kot operaterji s pomembno tržno močjo na enem ali na več upoštevnih trgih v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), nacionalni regulativni organ vnaprej obvestijo o tem, da nameravajo svoja sredstva krajevnega dostopovnega omrežja ali znaten del teh sredstev prenesti na ločeno pravno osebo z drugim lastnikom ali da nameravajo ustanoviti ločen poslovni subjekt, ki bo vsem maloprodajnim ponudnikom, vključno z njihovimi maloprodajnimi oddelki, dobavljal popolnoma enakovredne izdelke z dostopom.

2.  Nacionalni regulativni organ oceni učinek načrtovane transakcije na obstoječe regulativne obveznosti po Direktivi 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

V ta namen nacionalni regulativni organ izvede usklajeno analizo različnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom iz člena 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Na podlagi svoje ocene nacionalni regulativni organ naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, v skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

3.  Za pravno in/ali operativno ločen poslovni subjekt lahko velja katera koli obveznost, opredeljena v členih 9 do 13, na katerem koli posebnem trgu, na katerem je bilo podjetje označeno kot podjetje s pomembno tržno močjo v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), ali pa katera koli obveznost, ki jo Komisija odobri po tretjem odstavku člena 8.

"

(11)  Člen 14(3) se nadomesti z naslednjim:"

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

"

(12)   Priloga II se spremeni v skladu s prilogo k tej direktivi.

Člen 3

Spremembe Direktive 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi)

Direktiva 2002/20/ES se spremeni, kot sledi:

(1)  Člen 2(2) se nadomesti z naslednjim:"

2.  Naslednja opredelitev se tudi uporablja:

"splošna odobritev" pomeni pravni okvir, ki ga določi država članica ter se z njim v skladu s to direktivo zagotovijo pravice za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev in določijo obveznosti, značilne za to področje, ki utegnejo veljati za vse ali določene vrste elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.

"

(2)  Člen 3(2) se spremeni:

   (a) Besedilo "členov 5, 6 in 7" se nadomesti s "členov 5, 6, 6a in 7".
  

Doda se naslednji pododstavek:"

Podjetja, ki zagotavljajo čezmejne elektronske komunikacijske storitve podjetjem, ki imajo sedež v večih državah članicah, se enako obravnavajo v vseh državah članicah in se od njih lahko zahteva samo en poenostavljen postopek z uradnim obvestilom na zadevno državo članico.

"

(3)  Člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 5

Pravice uporabe radijskih frekvenc in številk

1.  Države članice pospešujejo uporabo ▌ radijskih frekvenc v skladu s splošno odobritvijo. Države članice lahko podelijo individualne pravice uporabe z namenom:

   a) izogibanja možnosti škodljivih motenj;
   b) zagotavljanja tehnične kakovosti storitev;
   c) zagotavljanja učinkovite uporabe spektra;
   d) izpolnjevanja drugih ciljev splošnega interesa, ki so opredeljeni v nacionalni zakonodaji in skladni z zakonodajo Skupnosti; ali
   e) upoštevanja ukrepa v skladu s členom 6a.

2.  Države članice individualne pravice za uporabo na zahtevo podelijo vsakemu podjetju ▌ ob upoštevanju določb členov 6, 6a, 7 in 11(1)(c) te direktive in vseh drugih predpisov, ki zagotavljajo učinkovito uporabo teh virov v skladu z Direktivo 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Brez poseganja v posebna merila in postopke, ki jih države članice sprejmejo za podelitev pravic uporabe radijskih frekvenc ponudnikom storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin za izpolnjevanje ciljev splošnega interesa v skladu z zakonodajo Skupnosti, se take pravice uporabe podeljujejo z odprtimi, objektivnimi, preglednimi, nediskriminatornimi in sorazmernimi postopki, v primeru radijskih frekvenc pa v skladu z določbami člena 9 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva). Postopki so lahko izjemoma zaprti v primerih, ko je podelitev individualnih pravic uporabe radijskih frekvenc ponudnikom storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin bistvena za izpolnjevanje določene obveznosti, ki jo država članica vnaprej opredeli in utemelji in je potrebna za doseganje cilja splošnega interesa v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Pri podeljevanju pravice uporabe države članice opredelijo, ali lahko imetnik pravic te pravice prenese in pod kakšnimi pogoji. V primeru radijskih frekvenc so te določbe skladne s členoma 9 in 9b Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Kadar države članice podelijo pravice uporabe za določeno časovno obdobje, je trajanje primerno za zadevno storitev z vidika cilja, ki je ▌ določen, ob upoštevanju, da je potrebno ustrezno obdobje amortizacije naložb.

Ko se individualne pravice uporabe radijskih frekvenc podelijo za deset let ali več in ki jih podjetja v skladu s členom 9b Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) ne morejo prenesti ali dati v zakup, pristojni nacionalni organ zagotovi, da merila za podelitev individualnih pravic uporabe še vedno veljajo, se uporabljajo in spoštujejo v času veljavnosti licence. Če navedena merila ▌ ne veljajo več, se individualna pravica spremeni v splošno odobritev za uporabo radijskih frekvenc, ob predhodnem obvestilu in po poteku sprejemljivega časovnega obdobja, ali pa pravica postane prosto prenosljiva ali na voljo za zakup med podjetji.

3.  Nacionalni regulativni organ sprejme, sporoči in objavi odločbe o odobritvi pravic uporabe čim prej po prejemu popolne vloge, in sicer v treh tednih za številke, ki so bile razporejene za posebne namene v okviru državnega načrta številčenja, v šestih tednih pa za radijske frekvence, ki so bile razporejene za elektronske komunikacijske storitve v okviru državnega frekvenčnega načrta. Drugo navedeni rok ne posega v noben veljavni mednarodni sporazum v zvezi z uporabo radijskih frekvenc ali orbitalnih leg.

4.  Kadar se po posvetovanju z zainteresiranimi strankami v skladu s členom 6 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) sklene, da je treba pravice uporabe številk z izrednim gospodarskim pomenom podeliti s konkurenčnimi ali primerjalnimi izbirnimi postopki, lahko države članice podaljšajo najdaljši rok treh tednov še za največ nadaljnje tri tedne.

Za konkurenčne ali primerjalne izbirne postopke za radijske frekvence se uporablja člen 7.

5.  Države članice ne omejijo števila pravic uporabe, ki se podelijo, razen kadar je to potrebno za zagotovitev učinkovite uporabe radijskih frekvenc v skladu s členom 7.

6.  Pristojni nacionalni organi zagotovijo, da se radijske frekvence uporabljajo smotrno in učinkovito v skladu s členoma 8(2) in 9(2) Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva). Prav tako zagotovijo, da se konkurenca ne izkrivlja zaradi prenosa ali kopičenja pravic uporabe radijskih frekvenc. ▌

"

(4)  Člen 6 se spremeni:

(a)  Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1.  Za splošno odobritev za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ter pravice uporabe radijskih frekvenc in pravice uporabe številk lahko veljajo samo pogoji iz Priloge I. Ti pogoji morajo biti nediskriminatorni, sorazmerni in pregledni ter, v primeru pravic uporabe radijskih frekvenc, skladni s členom 9 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

"

(b)  V odstavku 2 se "členih 16, 17, 18 in 19 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah)" nadomesti s "členu 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah)".

(c)  V odstavku 3 se beseda "Priloge" nadomesti z besedo "Priloge I".

(5)  Vstavi se naslednji člen 6a ▌:"

Člen 6a

Usklajevalni ukrepi

1.  Brez poseganja v člen 5(1) in (2) te direktive ter v člena 8b in 9 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) lahko Komisija sprejme izvedbene ukrepe:

   a) za opredelitev radiofrekvenčnih pasov, katerih uporaba mora biti predmet splošnih odobritev ▌;
   b) za opredelitev območij številčenja, ki jih je treba uskladiti na ravni Skupnosti;
   c) za uskladitev postopkov za dodelitev splošnih odobritev ali posameznih pravic uporabe radijskih frekvenc ali številk podjetjem, ki zagotavljajo vseevropska elektronska komunikacijska omrežja ali storitve;
   d) za uskladitev pogojev, določenih v Prilogi II v zvezi s splošnimi odobritvami ali individualnimi pravicami uporabe radijskih frekvenc ali številk podjetjem, ki zagotavljajo vseevropska elektronska komunikacijska omrežja ali storitve.
  

Navedeni ukrepi, ▌ namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14a(3). ▌

2.  Ukrepi iz odstavka 1 lahko, kjer je to primerno, dopuščajo možnost║, da države članice podajo utemeljeno zahtevo za delno oprostitev in/ali začasno odstopanje od navedenih ukrepov.

Komisija oceni utemeljitev te zahteve, ob upoštevanju posebnega položaja v državi članici, in lahko odobri delno oprostitev ali začasno odstopanje ali oboje, pod pogojem, da to ne bi po nepotrebnem zavlačevalo izvajanja izvedbenih ukrepov iz odstavka 1 ali ustvarilo neupravičenih razlik v konkurenčnem ali regulativnem okolju med državami članicami.

"

(6)  Člen 7 se spremeni:

(a)  Odstavek 1 se spremeni:

(i)  Uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

1.  Če država članica razmišlja o omejitvi števila pravic uporabe, ki se podelijo za radijske frekvence, oziroma o podaljšanju trajanja obstoječih pravic, ki niso v skladu s pogoji, določenimi v takih pravicah, mora med drugim:

"

(  ii) Točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

   c) objavi vsako odločitev o omejitvi podeljevanja pravic uporabe ali o obnovitvi pravic uporabe z navedbo razlogov za to;
"

(  b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3.  Kadar je treba omejiti podeljevanje pravic uporabe radijskih frekvenc, države članice podelijo take pravice na podlagi izbirnih meril, ki morajo biti objektivna, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna. Pri vseh izbirnih merilih morajo ustrezno upoštevati uresničitev ciljev člena 8 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) in zahtev člena 9 te direktive.

"

(c)  V odstavku 5 se "členu 9" nadomesti s "členu 9b".

(7)  Člen 10 se spremeni:

(a)  Odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:"

1.  Nacionalni regulativni organi spremljajo in nadzorujejo skladnost s pogoji splošne odobritve ali s pravicami uporabe in s posebnimi obveznostmi iz člena 6(2), v skladu s členom 11.

Nacionalni regulativni organi lahko od podjetij, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve v okviru splošne odobritve ali imajo pravice uporabe radijskih frekvenc ali številk, zahtevajo, da v skladu s členom 11 posredujejo informacije, ki so potrebne za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz splošne odobritve ali pravic uporabe ali izpolnjevanja posebnih obveznosti iz člena 6(2).

2.  Kadar nacionalni regulativni organ meni, da podjetje ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz splošne odobritve ali pravic uporabe ali ne izpolnjuje posebnih obveznosti iz člena 6(2), podjetje obvesti o teh ugotovitvah in mu da primerno priložnost, da v razumnem roku izrazi svoja stališča.

3.  Zadevni organ lahko zahteva ustavitev kršitve iz odstavka 2 takoj ali pa v razumnem roku in sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotavljanje skladnosti.

V zvezi s tem lahko države članice pooblastijo ustrezne organe, da naložijo:

   a) odvračilne denarne kazni, kadar je to primerno, ki lahko vključujejo periodične kazni z retroaktivnim učinkom; in
   b) ukinitev storitve ali paketa storitev, ki bi lahko, v kolikor bi se nadaljevale, zelo škodile konkurenci, dokler niso izpolnjene obveznosti dostopa na podlagi analize trga, ki se izvede v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

"

(b)  Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Ne glede na določbe odstavkov 2 in 3 lahko države članice pooblastijo ustrezni organ, da naloži podjetjem, kadar je to primerno, denarne kazni, ker niso posredovala informacij v skladu z obveznostmi iz člena 11(1)(a) ali (b) te direktive ali členu 9 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) v primernem roku, ki ga je določil nacionalni regulativni organ.

"

(c)  Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

5.  Pri resnih ali ponavljajočih se kršitvah pogojev iz splošne odobritve, pravic uporabe ali posebnih obveznosti iz člena 6(2) lahko nacionalni regulativni organi preprečijo podjetju nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali začasno ali stalno odvzamejo pravice uporabe, če ukrepi, namenjeni zagotovitvi skladnosti iz odstavka 3 tega člena, niso bili izpolnjeni. Sankcije in kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, se lahko uporabijo za obdobje kršitve, četudi je bila kršitev nato odpravljena.

"

(d)  Odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

6.  Ne glede na določbe odstavkov 2, 3 in 5 lahko ustrezni organ, če ima dokaze o kršitvi pogojev iz splošne odobritve, pravic uporabe ali posebnih obveznosti iz člena 6(2), ki pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost ali javno zdravje ali bo drugim ponudnikom ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali drugim uporabnikom radijskega spektra povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave, sprejme nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne odločitve. Zadevno podjetje potem dobi ustrezno priložnost, da izrazi svoje stališče in predlaga rešitve. Če je primerno, lahko ustrezni organ potrdi začasne ukrepe, ki veljajo največ 3 mesece.

"

(e)  Vstavi se naslednji odstavek:"

6a.  Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovijo, da so ukrepi nacionalnega organa iz odstavkov 5 in 6 pod sodnim nadzorom.

"

(8)  Člen 11(1) se spremeni:

(a)  V točkah (a) in (b) ║ se beseda "Priloge" nadomesti z besedo "Priloge I".

(b)  V prvem pododstavku se doda naslednja točka:"

   g) spodbujanje učinkovite uporabe radijskih frekvenc in zagotavljanje njihovega učinkovitega upravljanja.
"

(9)  Člen 14 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 14

Spremembe pravic in obveznosti

1.  Države članice zagotovijo, da se lahko pravice, pogoji in postopki v zvezi s splošnimi odobritvami in pravicami uporabe ali pravicami do vgradnje naprav spremenijo le v objektivno utemeljenih primerih in ob upoštevanju sorazmernosti in, kjer je to primerno, posebnih pogojev, ki veljajo za prenosljive pravice uporabe radijskih frekvenc. Namen o izvedbi takih sprememb se napove na ustrezen način, zainteresirane stranke, vključno z uporabniki in potrošniki, pa imajo na voljo dovolj dolg rok, da izrazijo svoja stališča o predlaganih spremembah, rok pa ni krajši od štirih tednov, razen v izjemnih okoliščinah.

2.  Države članice ne omejijo ali odvzamejo pravic do vgradnje naprav ali pravic uporabe radijskih frekvenc pred iztekom roka, za katerega so bile podeljene, razen kadar je to utemeljeno in primerno v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami glede odškodovanja za odvzem pravic.

"

(10)  Vstavi se naslednji člen 14a:"

Člen 14a

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor za komunikacije.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 Komisiji pri sprejetju ukrepov v skladu s točkami (a), (c) in (d) člena 6a(1) pomaga Odbor za radijski spekter, ustanovljen v členu 3(1) Odločbe št. 676/2002/ES.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

"

(11)  Člen 15(1) se nadomesti z naslednjim:"

1.  Države članice zagotovijo, da se vse ustrezne informacije o pravicah, pogojih, postopkih, dajatvah, pristojbinah in odločitvah glede splošnih odobritev, pravic uporabe in pravic do vgradnje naprav objavijo in sproti dopolnjujejo na ustrezen način, s čimer se vsem zainteresiranim strankam zagotovi preprost dostop do teh informacij.

"

(12)  V členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

1.  Brez poseganja v člen 9a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) države članice uskladijo odobritve, ki že obstajajo 31. decembra 2009, s členi 5, 6, 7 in Prilogo I te direktive najpozneje do [31. decembra 2010].

2.  Kjer ima uporaba odstavka 1 za posledico zmanjšanje pravic ali razširitev obveznosti po odobritvah, ki že obstajajo, lahko države članice podaljšajo veljavnost teh pravic in obveznosti do najpozneje [30. septembra 2011], pod pogojem, da to ne vpliva na pravice drugih podjetij po zakonodaji Skupnosti. Države članice takšno podaljšanje veljavnosti sporočijo Komisiji in navedejo razlog zanj.

"

(13)  Priloga se spremeni, kot je določeno v prilogi k tej direktivi.

(14)  Doda se nova Priloga II, katere besedilo je določeno v prilogi k tej direktivi.

Člen 4

Postopek pregleda

1.  Komisija redno pregleduje izvajanje te direktive ter Direktiv 2002/21/ES (Okvirna direktiva), 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) in 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najkasneje tri leta po datumu uporabe iz člena 6(1). Komisija v svojem poročilu oceni, ali so v luči razvoja na trgu in glede na konkurenco in varstvo potrošnikov še potrebne določbe o predhodni ureditvi za posamezne sektorje iz členov 8 do 13 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu) ter člena 17 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah), ali jih je treba spremeniti ali razveljaviti. Komisija lahko v ta namen od nacionalnih regulativnih organov in organa BERT zahteva informacije, ki se zagotovijo brez nepotrebnega odlašanja.

2.  Če Komisija ugotovi, da je treba določbe iz odstavka 1 spremeniti ali razveljaviti, predloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu brez nepotrebnega odlašanja.

Člen 5

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2887/2000 se razveljavi.

Člen 6

Prenos

1.  Države članice najpozneje do […] sprejmejo in objavijo zakone ter druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe uporabljajo od [..].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 224, 30.8.2008, str. 50.
(2) Mnenje z dne 19. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. septembra 2008.
(4) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.
(5) UL L 108, 24.4.2002, str. 7.
(6) UL L 108, 24.4.2002, str. 21.
(7) UL L 108, 24.4.2002, str. 51.
(8) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(9) UL L 298, 17.10.1989, str. 23.
(10) UL C 151, 29.6.2006, str. 15.
(11) UL L 91, 7.4.1999, str. 10.
(12) Uredba (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 77, 13.3.2004, str. 1).
(13) Priporočilo Komisije z dne 11. februarja 2003 o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, občutljivem na predhodno pravno ureditev v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve. (UL L 114, 8.5.2003, str. 45).
(14) UL L 108, 24.4.2002, str. 1.
(15) UL L 336, 30.12.2000, str. 4.
(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║
(17)+ Rok za izvedbo Direktive 2008/.../ES [o spremembi Direktive 2002/21/ES].


PRILOGA

1.  Priloga II k Direktivi 2002/21/ES se nadomesti z naslednjim:"

PRILOGA II

Merila, ki jih morajo uporabljati nacionalni regulativni organi pri oceni skupnega prevladujočega položaja v skladu z drugim pododstavkom člena 14(2)

Dve ali več podjetij se lahko obravnava kot podjetja s skupnim prevladujočim položajem v smislu člena 14, če podjetja, tudi kadar med njimi ni strukturnih ali drugih povezav, obratujejo na trgu, za katerega je značilno pomanjkanje učinkovite konkurence in v katerem nobeno posamično podjetje nima pomembne tržne moči. Brez poseganja v sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti glede skupnega prevladujočega položaja se to lahko predvideva, kadar je za trg značilna tržna koncentracija in izpolnjuje več ustreznih značilnosti, med katerimi so na področju elektronskih komunikacij lahko najpomembnejše naslednje:

   majhna prožnost povpraševanja
   podobni tržni deleži
   visoke pravne ali gospodarske ovire za vstop na trg
   vertikalna integracija s skupinsko odklonitvijo dobave
   pomanjkanje izravnalne kupne moči
   pomanjkanje potencialne konkurence

Zgoraj navedeni seznam ni izčrpen, niti niso merila kumulativna. Predvsem je seznam namenjen ponazoritvi izključno tistih dokazov, ki bi se lahko uporabili za podkrepitev obrazložitev v zvezi z obstojem skupnega prevladujočega položaja.".

"

2.  V Prilogi II k Direktivi 2002/19/ES se naslov, opredelitve, del A in del B, točka 1 nadomestijo z naslednjim:"

"PRILOGA II

Minimalni seznam postavk, ki jih je treba vključiti v referenčno ponudbo za dostop do veleprodajne omrežne infrastrukture, vključno z deljenim ali povsem razvezanim dostopom na fiksni lokaciji, ki jo morajo objaviti obratovalci s pomembno tržno močjo

Za namene te priloge veljajo naslednje opredelitve:

   a) "krajevna podzanka" pomeni delno krajevno zanko, ki povezuje omrežno priključno točko na koncentracijsko točko ali točno določeno vmesno dostopovno točko v fiksnem javnem elektronskem komunikacijskem omrežju;
   b) "razvezani dostop do krajevne zanke" pomeni povsem razvezani dostop do krajevne zanke in sodostop do krajevne zanke; za to ni potrebna sprememba lastništva krajevne zanke;
   c) "povsem razvezani dostop do krajevne zanke" pomeni zagotovitev dostopa upravičencu do krajevne zanke ali krajevne podzanke obratovalca s pomembno tržno močjo z dovoljenjem uporabe celotne zmogljivosti omrežne infrastrukture;
   d) "sodostop do krajevne zanke" pomeni zagotovitev dostopa upravičencu do krajevne zanke ali krajevne podzanke obratovalca s pomembno tržno močjo z dovoljenjem uporabe posebnega dela zmogljivosti omrežne infrastrukture, kot je del frekvence ali enakovredne infrastrukture;

A.  Pogoji za razvezani dostop

1.  Omrežni elementi, do katerih se ponuja dostop, ki vključujejo zlasti naslednje elemente z ustreznimi pripadajočimi napravami:

   a) razvezan dostop do krajevnih zank in krajevnih podzank;
   b) sodostop na ustreznih točkah v omrežju, ki omogoča enakovredno delovanje pri razvezanem dostopu, kadar je tovrstni dostop tehnično ali gospodarsko neizvedljiv;
   c) dostop do vodov, ki omogoča namestitev dostopnih in zalednih omrežij;

2.  Informacije v zvezi z lokacijami fizičnega dostopa, vključno s cestnimi omarami in glavnimi razdelilniki, razpoložljivostjo krajevnih zank in podzank, vodov in zalednih naprav v določenih delih dostopovnega omrežja in razpoložljivostjo vodov;

3.  Tehnični pogoji v zvezi z dostopom in uporabo krajevnih zank, podzank in vodov, vključno s tehničnimi značilnostmi posukanega para in/ali optike in/ali enakovredne infrastrukture, razdelilcev za kabel, vodov in pripadajočih naprav;

4.  Postopki naročanja in zagotavljanja, omejitve uporabe.

B.  Kolokacijske storitve

1.  Informacije o obstoječih ustreznih lokacijah ali lokacijah opreme in načrtovane posodobitve operaterja s pomembno tržno močjo.

3.  Priloga k Direktivi 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi) se spremeni, kot sledi:

(1)  Naslov "Priloga" se nadomesti z naslovom "Priloga I".

"

(2)  Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim naslovom:"

Pogoji, našteti v tej prilogi, sestavljajo seznam vseh možnih pogojev, ki se lahko navezujejo na splošne odobritve (Del A), pravice uporabe radijskih frekvenc (Del B) in pravice uporabe številk (Del C), kot je navedeno v členu 6(1) in členu 11(1)(a), znotraj omejitev, dovoljenih po členih 5, 6, 7, 8 in 9 Direktive 2002/21/ES (Okvirne direktive).

"

(3)  Del A se spremeni:

(a)  Točka 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Dostopnost številk iz nacionalnih načrtov številčenja držav članic za končne uporabnike, številk iz ETNS in UIFN (univerzalna mednarodna brezplačna telefonska številka) in pogoji v skladu z Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah).

"

(b)  Točka 7 se nadomesti z naslednjim:"

7.  Osebni podatki in varstvo zasebnosti, ki sta značilna za področje elektronskih komunikacij, v skladu z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)*

"

________________

* UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(c)  Točka 8 se nadomesti z naslednjim:"

8.  Predpisi o varstvu potrošnikov, ki so značilni za področje elektronskih komunikacij, vključno s pogoji v skladu z Direktivo 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah), in pogoji o dostopnosti za uporabnike invalide v skladu s členom 7 te direktive.

"

(d)  V točkah 11 in 16 se "Direktivo 97/66/ES" nadomesti z "Direktivo 2002/58/ES".

(e)  Doda se naslednja točka 11a:"

11 bis.  11a. Pogoji za uporabo komunikacij javnih organov, namenjenih splošni javnosti, za opozarjanje pred neposredno nevarnostjo in za zmanjševanje posledic večjih katastrof.

"

(f)  V točki 12 se izbriše besedilo "ter oddajanje najširši javnosti".

(g)  Doda se naslednja točka:"

19.  Obveznosti ponudnikov javnih komunikacijskih omrežij glede preglednosti za zagotovitev povezljivosti med koncema, vključno z neomejenim dostopom do vsebin, storitev in aplikacij, v skladu s cilji in načeli iz člena 8 Direktive 2002/21/ES, z razkritjem omejitev dostopa do storitev in aplikacij ter politik upravljanja prometa, in kjer je to potrebno in primerno, z razkritjem dostopa nacionalnih regulativnih organov do informacij, ki so potrebne za preverjanje natančnosti takšnega razkritja.

"

(4)  Del B se spremeni:

(a)  Točka 1 se nadomesti z naslednjim:"

1.  Obveznost zagotavljanja storitve ali uporabe vrste tehnologije, za katero so bile podeljene pravice uporabe frekvence, vključno, kadar je to primerno, z zahtevami glede pokritosti.

"

(b)  Točka 2 se izbriše.

(c)  Točka 7 se nadomesti z naslednjim:"

7.  Prostovoljne obveze, ki jih je prevzelo podjetje, ki pridobiva pravico uporabe, v konkurenčnem ali primerjalnem izbirnem postopku. Če so takšne obveze v skladu z eno ali več obvezami, navedenimi v členih 9 do 13a Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), se šteje, da prenehajo veljati najkasneje 1. januarja 2010.

"

(d)  Doda se ║točka 9:"

9.  Obveznosti, značilne za poskusno uporabo radijskih frekvenc.

"

(5)  Del C se spremeni:

   (a) Točka 1 se nadomesti z naslednjim:"
1.  Določitev storitve, za katero se uporabi številka, vključno z vsemi zahtevami, povezanimi z zagotavljanjem te storitve, ter – v izogib dvomom – tarifnimi načeli in najvišjimi cenami, ki lahko veljajo za posebna številska območja za zagotavljanje varstva potrošnikov v skladu s členom 8(4)(b) Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva)."

(  b) Točka 8 se nadomesti z naslednjim:"

8.  Prostovoljne obveze, ki jih je prevzelo podjetje, ki pridobiva pravico uporabe, v konkurenčnem ali primerjalnem izbirnem postopku.

"

4.  Naslednja Priloga II se doda k Direktivi 2002/20/ES (Direktiva o odobritvi):"

PRILOGA II

Pogoji, ki jih je mogoče uskladiti v skladu s točko (d) prvega odstavka člena 6a

1.  Pogoji, povezani s pravico uporabe radijskih frekvenc:

   a) trajanje pravice uporabe radijskih frekvenc;
   b) ozemeljsko območje pravic;
   c) možnost prenosa pravice na druge uporabnike radijskih frekvenc, pa tudi s tem povezanih pogojev in postopkov;
   d) metoda določitve pristojbin za uporabo za pravico, brez poseganja v sisteme držav članic, kjer obveznost plačevanja pristojbin za uporabo nadomesti obveznost izpolnjevanja posebnih ciljev javnega interesa;
   e) število pravic uporabe, ki se podelijo vsakemu podjetju;
   f) pogoji, navedeni v Delu B Priloge I.

2.  Pogoji, povezani s pravicami uporabe številk:

   g) trajanje pravic uporabe zadevne številke/zadevnih številk;
   h) ozemlje, na katerem ║veljajo;
   i) vse posebne storitve ali uporabniki, za katere je treba številke rezervirati;
   j) prenos in prenosljivost pravic uporabe;
   k) metoda določitve pristojbin za uporabo (če obstajajo) za pravice uporabe številk;
   l) pogoji, navedeni v Delu C Priloge I.

"

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov