Sprejeta besedila - Območje svobode, varnosti in pravice 2007

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2007/2639(RSP)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : B6-0425/2008
Predložena besedila : B6-0425/2008		Razprave :		Glasovanja : PV 25/09/2008 - 7.3 CRE 25/09/2008 - 7.3 Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2008)0458

Sprejeta besedila

322k

71k

Četrtek, 25. september 2008 - Bruselj

Območje svobode, varnosti in pravice 2007

P6_TA(2008)0458

B6-0425/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2008 o letni razpravi o napredku v letu 2007 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice (člena 2 in 39 Pogodbe EU)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 2, 6 in 39 Pogodbe EU ter členov 13, 17 do 22, 61 do 69, 255 in 286 Pogodbe ES, ki so glavni pravni temelj za razvoj Evropske unije in Skupnosti kot območja svobode, varnosti in pravice,

– ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor B6-0006/2008 in B6-0007/2008,

– ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A. ker je zagotavljanje svobode, varnosti in pravice za svoje državljane prvenstveno pristojnost držav članic; ker mora Unija od začetka veljavnosti Maastrichtske pogodbe in še bolj od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe prispevati k uresničitvi istih ciljev, pri čemer mora upoštevati pričakovanja državljanov Unije glede zaščite temeljnih pravic in uporabe načel pravne države v Uniji ter lojalnega in učinkovitega sodelovanja med državami članicami,

B. ker je ratifikacija Lizbonske pogodbe bistven in nujen predpogoj za to, da Unija postane območje svobode, varnosti in pravice, saj vsebuje temeljne izboljšave glede zakonitosti in učinkovitosti ukrepov EU,

C. ker je bil na pripravljalnem srečanju dne 26. novembra 2007 z nacionalnimi parlamenti in med zadnjo razpravo na plenarnem zasedanju dne 31. januarja 2008 izpostavljen pomen dobre priprave na prehod na nov pravni okvir, ki bo temeljil na ratifikaciji Lizbonske pogodbe z dne 13. decembra 2007, ki bo spremenila Pogodbo EU in uvedla Pogodbo o delovanju Evropske unije,

D. ker pravo območje svobode, varnosti in pravice še zdaleč ni vzpostavljeno ter da so v zvezi s tem še vedno prisotne velike težave in ovire, kar je potrjeno v sporočilu Komisije z dne 2. julija 2008 z naslovom "Poročilo o izvajanju haaškega programa leta 2007 (KOM(2008)0373),

E. ker kot poudarja to poročilo in kljub sprejetju številnih pomembnih ukrepov, program, ki je bil določen na Evropskem svetu v Haagu leta 2004, hudo zamuja, in da zlasti:

	–	še vedno obstaja resno pomanjkanje medsebojnega zaupanja in predvsem solidarnosti med državami članicami, zlasti kar zadeva politiko o zakonitem in nezakonitem priseljevanju ter policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah,
	–	te težave vplivajo tudi na prenos maloštevilnih sprejetih ukrepov, saj je bil napredek očitno nezadosten na naslednjih področjih: vizumska politika, izmenjava informacij med organi kazenskega pregona in sodnimi organi, preprečevanje in boj proti organiziranemu kriminalu, krizno upravljanje znotraj Evropske unije, policijsko in carinsko sodelovanje ter pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;

F. ker države članice v okviru svojih pripravljalnih dejavnosti v zvezi s prihodnjim programom območja svobode, varnosti in pravice za obdobje 2010–2014 omenjajo enake težave, ob priznavanju, da je pravni red na področju notranjih zadev, ki je bil razvit korak za korakom, nujno nestrukturiran in zato težko razložljiv državljanom Unije; ker ga včasih težko razumejo celo strokovnjaki in ker se nekateri instrumenti prekrivajo, pravna podlaga za nekatere ukrepe pa se nahaja v različnih aktih; in ker končno postaja spremljanje pravilnega izvajanja direktiv ES v kar 27 državah članicah tudi vedno težje in dolgotrajno,

G. ker je Parlament podobno kot Svet prepričan, da Unija nima druge izbire, kot da vztraja pri izvajanju območja svobode, varnosti in pravice, ki zadeva bistvo nacionalnih ustavnih redov, ter da "imajo države članice poseben interes za ohranjanje dialoga med seboj, pa tudi z evropskimi institucijami,

H. ker pa je v tem obdobju tranzicije do zaključka ratifikacije Lizbonske pogodbe pred koncem leta 2009 treba sprejeti nekatere splošne ukrepe, ki bi kljub zgledovanju po Lizbonski pogodbi še vedno lahko bili sprejeti v skladu z veljavnimi pogodbami ter v skladu s členom 18 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu in ki bi lahko zmanjšali negativni vpliv omenjenih težav; ker bi šlo predvsem za ukrepe v zvezi z:

	–	upoštevanjem postopkov, struktur in odločitev institucij ter načel in ciljev iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila razglašena dne 12. decembra 2007 v Strasbourgu(1),
	–	spodbujanjem preglednosti pri odločanju na ravni Unije in nacionalni ravni, zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, v skladu z nedavno sodbo Sodišča Evropskih skupnosti glede preglednosti zakonodaje (zadeva Turco(2)),
	–	učinkovitim sodelovanjem nacionalnih parlamentov pri vzpostavitvi in izvajanju območja svobode, varnosti in pravice, vključno glede ocenjevanja teh politik v drugih državah članicah in agencij Evropske unije,
	–	spoštovanjem dejstva, da ima pri sklepanju mednarodnih pogodb pravo Skupnosti prednost pred pravom EU (člen 47 Pogodbe EU), zlasti ko gre za sankcije, ki zadevajo prebivalce tretjih držav ali ko obstaja nevarnost diskriminacije državljanov Unije (odprava vizumov); Parlament bi moral biti sistematično vključen v sklepanje mednarodnih pogodb EU, ki so povezane s pravosodnim in policijskim sodelovanjem v kazenskih zadevah,
	–	krepitvijo lojalnega sodelovanja in solidarnosti med državami članicami pri izvajanju politik in ukrepov, ki jih je sprejela Unija, z okrepitvijo in demokratizacijo mehanizmov medsebojnega ocenjevanja, ki so že bili predvideni pri schengenskem sodelovanju in pri boju proti terorizmu;
	–	tesnejšim sodelovanjem v prvem stebru, če bi bilo potrebno soglasje nemogoče doseči (glej razpravo v zvezi s predlogom Komisije z dne 17. julija 2006 za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (KOM(2006)0399)),
	–	preseganjem začetne faze in negotovosti pri pobudah agencij, ki jih je ustanovila Unija, ter sodelovanja med nacionalnimi upravami;
	–	izvajanjem prave komunikacijske politike, ki bo državljanom Unije omogočila, da bodo bolje obveščeni o pobudah, ki nastanejo na ravni Unije in nacionalni ravni, ter da bodo poznali odgovorne organe Unije in nacionalne organe, na katere se lahko brez poseganja v pravico dostopa do sodišča obrnejo glede zadev, ki bi lahko vplivale na njihove temeljne pravice,

ker je v tem prehodnem obdobju v interesu državljanov Unije nujno treba upoštevati izboljšave, ki jih prinaša Lizbonska pogodba na področju:

	–	varstva temeljnih pravic, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah,
	–	sodnega nadzora Sodišča Evropskih skupnosti, vključno nad akti o policijskem in pravosodnem sodelovanju,
	–	demokratičnega nadzora s širitvijo postopka soodločanja Parlamenta ter pridružitvijo nacionalnih parlamentov k zakonodajnemu postopku Unije in oceni njegovega vpliva, vključno politiko, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice,

J. ker v skladu z veljavnimi pogodbami uporaba pravnih sredstev, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice, s strani državljanov Unije ostaja bolj omejena kot na drugih področjih dejavnosti EU, ker so pooblastila Sodišča Evropskih skupnosti omejena, zlasti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ter ker določene države članice še naprej omejujejo dialog med sodišči EU in nacionalnimi sodišči na tem področju; ker naj bi Svet do obdobja po ratifikaciji Lizbonske pogodbe preložil sprejetje vseh ukrepov, ki bi lahko vplivali na temeljne pravice;

1. poziva Evropski svet, Svet in Komisijo:

da od zdaj naprej začnejo s postopkom opredelitve prednostnih nalog naslednjega večletnega programa za območje svobode, varnosti in pravice v obdobju 2010–2014, na temelju ambicioznega in skladnega pristopa, ki presega uradna razmišljanja posameznih ministrov in se zgleduje po ciljih in načelih iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

da sodelujejo s Parlamentom v dialogu z nacionalnimi parlamenti o prednostnih nalogah za obdobje 2010–2014, pri čemer naj upoštevajo težave, ki so nastale pri izvajanju programov iz Tempereja in Haaga, dejavnosti, ki so se začele v Svetu, ter prve strateške informacije Evropskega sveta v zvezi s priseljevanjem in azilom ter integracijo; ta prva faza dialoga bi se morala zaključiti med letno razpravo Parlamenta glede napredka, doseženega v letu 2008 na območju svobode, varnosti in pravice, Komisija pa bi morala po tem pripraviti sporočilo, pri čemer bi novoizvoljeni Parlament in Evropski svet ob pravem času sprejela dokončni program;

da se s Parlamentom sporazumejo o seznamu besedil ali predlogov, ki bi lahko ali bi morali biti prednostno sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, v vsakem primeru pa pred koncem tega parlamentarnega obdobja;

da dosežejo napredek pri pogajanjih o predlogih, ki zadevajo policijsko in pravosodno sodelovanje (ki bo spadalo v postopek soodločanja), in skušajo najti politično soglasje s Parlamentom ter zagotovijo, ko je doseženo soglasje:

	–	da se uradno sprejetje prenese na čas po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ali
	–	da Svet sprejme sklepe ali okvirni sklep v času veljavnosti sedanje Pogodbe EU ter se zaveže, da jih bo ponovno sprejel v času veljavnosti v okviru Pogodbe EU, kakor bo spremenjena z Lizbonsko pogodbo, kar bi omogočilo popoln sodni nadzor Sodišča Evropskih skupnosti; če je politično soglasje že doseženo, se Evropski parlament lahko obveže, da ne bo ponovno sprožil pogajanj o isti vsebini, kot se to zgodi pri postopkih sprejemanja uradnih uzakonitev(3);

2. v prehodnem obdobju predlaga prednostne naloge na področjih, ki spadajo k postopku soodločanja/privolitve:

Na področju temeljnih pravic in državljanstva

–

opredelitev preglednejših meril na ravni Unije, zlasti kadar bi ukrepi EU lahko omejili ustavno zaščitena jamstva v državah članicah (člen 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin(EKČP)) ter revizija ukrepov EU, ki jih je Sodišče razveljavilo (glej zadeveT-228/02, Organisation des Modjahedines du peuple d'Iran proti Svetu, T-47/03, Sison proti Svetu, T-253/04, KONGRA-GEL in drugi proti Svetu, T-229/02, PKK proti Svetu, o črnih seznamih),

–

sistematično upoštevanje vpliva zakonodaje EU na temeljne pravice ter nacionalne izvedbene ukrepe, zlasti na področju boja proti terorizmu, ob upoštevanju odgovorov s tega področja, ki so jih Komisiji nedavno poslale države članice,

–

začetek pripravljalnih pogovorov za pogajalski mandat za pristop EU k EKČP (člen 6(2) Pogodbe EU),

–

pregled programa dejavnosti Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki so jih navedle institucije in zlasti Parlament glede policijskega in pravosodnega sodelovanja ter spoštovanja načel EU (člen 7 Pogodbe EU) (glej medinstitucionalno deklaracijo, ki je bila sprejeta ob sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(4)),

–

predložitev zakonodajnega predloga za zmanjšanje neposredne in posredne diskriminacije, ki vpliva na pretok državljanov Unije, dostop do pravnega varstva v državi, ki ni država izvora, ter konzularno in diplomatsko zaščito v tretjih državah (člen 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije),

–

predlog o preglednosti in zaupnosti informacij in dokumentov, ki jih obravnavajo institucije EU,

–

predlog o varstvu podatkov (ki bi predvidel združitev določb, ki so trenutno razdeljene po stebrih) kot odziv zaradi zaskrbljenosti zaradi hitrega zniževanja standardov varstva podatkov v Uniji, zlasti kar zadeva čezatlantske prenose podatkov, ter spodbuditi Svet, da prilagodi Okvirni sklep o varovanju podatkov v tretjem stebru s priporočili Parlamenta,

–

okrepitev notranjih struktur institucij, ki skrbijo za zaščito temeljnih pravic v Uniji, zlasti pri Svetu (preoblikovanje začasne delovne skupine o temeljnih pravicah in državljanstvu, ki deluje v okviru Sveta, v stalno skupino, kot je predlagalo slovensko predsedstvo),

–

z upravnim sodelovanjem (člen 66 Pogodbe ES) okrepitev dialoga med državami članicami, vzajemno poznavanje pravnih sistemov, začetek postopka dialoga, ki bi združil nacionalne in Evropski parlament, zlasti kadar bi obstajale težave pri izvajanju strategij in ukrepov EU, ki zadevajo območje svobode, varnosti in pravice,

Glede evropskega pravosodnega prostora

–

revizija zakonodajnega predloga o pravicah oseb v kazenskem postopku (člen 69 A Pogodbe o delovanju Evropske unije),

–

zakonodajni predlog o pravicah žrtev kriminalnih dejanj in terorizma (člen 69 A Pogodbe o delovanju Evropske unije),

–

izboljšanje medsebojnega priznavanja ukrepov, sprejetih v nenavzočnosti, in dokazov (člen 69 A Pogodbe o delovanju Evropske unije) med državami članicami,

–

povezava kazenskih evidenc,

–

revizija statusa Europola, Eurojusta in evropske pravosodne mreže glede na nove pravne osnove,

Glede varstva meja

–

sprejetje ustreznih ukrepov za zagotavljanje brezhibnega začetka uporabe druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ter veljavnosti sklepov iz Prümske pogodbe(5),

–

okrepitev Frontexa in ocena vpliva novih predlogov Komisije o nadzoru nad mejami,

–

izboljšanje informiranosti Frontexa o sporazumih, ki jih sklene s tretjimi državami, in o poročilih o oceni skupnih operacij ter zagotovitev, da se ob mejnih kontrolah spoštujejo človekove pravice; sprememba mandata Frontexa, da se vključijo operacije reševanja na morju,

–

vzpostavitev strukturiranega sodelovanja med Frontexom in visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (UNHCR), da se poenostavijo operacije, ob upoštevanju varovanje človekovih pravic,

Glede preseljevanja in azila

–

hitro in ambiciozno delovanje Komisije in Sveta za spodbuditev napredne strategije EU o:

	-	zakonitem preseljevanju: prihodnji paket o zakonitem preseljevanju (predlogi o postopku enotne zahteve za modro karto, sezonskih delavcih, premeščanju znotraj podjetja, plačanem pripravništvu in drugi),
	-	nezakonitem preseljevanju: predlogi, ki vključujejo sankcije in načrt EU za preseljevanje,
	-	azilu: izvrševanje faze II, vključno z revizijo Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah(6) in Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(7), ter ustanovitev evropske podporne pisarne za azil,
	-	razvoju politike Skupnosti o preseljevanju in azilu, ki bo temeljila na odprtju kanalov za zakonito preseljevanje in na opredelitvi skupnih standardov za zaščito temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil v Uniji,
	-	vključitvi vseh določb Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1990, v sklepe in okvirne sklepe EU;

3. pozdravlja predlog za dopolnitev protidiskriminacijskega paketa in poziva Svet, naj deluje v duhu Lizbonske pogodbe ter vključi priporočila Parlamenta;

4. meni, da je že sedaj treba na strukturiran način vključiti nacionalne parlamente in civilno družbo v oblikovanje zakonodajnih ukrepov in ocenjevanje politike v državah članicah; v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj s Parlamentom ponovno pregledata mreže, agencije in instrumente, katerih naloga je oceniti vpliv politike območja svobode, varnosti in pravice in spodbuditi tesnejše sodelovanje z evropsko civilno družbo;

5. poudarja, da bo Lizbonska pogodba priznala vlogo Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih sporazumov o politiki na območju svobode, varnosti in pravice; zato zahteva:

o
o o

	–	da se pravočasno obrnejo nanj glede vseh sporazumov s tretjimi državami, ki ne bodo sklenjeni do 31. decembra 2008,
	–	da se ga redno seznanja s pogajanji, ki še potekajo,
	–	da se nujno opravi razprava o zunanji razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice, saj Unija dejansko pri vrsti vprašanj sodeluje v policijskih in pravosodnih zadevah s tretjimi državami, zlasti Združenimi državami, s pomočjo dvostranskih sporazumov, tako pa se obidejo formalni demokratični postopki odločanja in parlamentarni nadzor;

6. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter naj te parlamente pozove, naj mu do 15. novembra 2008 predložijo svoje pripombe in predloge, in sicer pravočasno za letno razpravo o napredku v letu 2008 v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice.

(1)	UL C 303, 14.12.2007, str. 1.
(2)	Sodba z dne 1. julija 2008 v skupni zadevi C 39/05 P in C-52/05 P, Kraljevina Švedska in Maurizio Turco proti Svetu Evropske unije.
(3)	Odstavek 4 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešeni metodi dela za uradno uzakonitev zakonodajnih besedil (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).
(4)	UL L 53, 22.2.2007, str. 1.
(5)	Pogodba z dne 27. maja 2005 med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko in Republiko Avstrijo o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, predvsem pri zatiranju terorizma, čezmejne kriminalitete in nezakonite migracije.
(6)	UL L 326, 13.12.2005, str. 13.
(7)	UL L 304, 30.9.2004, str. 2.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov