Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2633(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0523/2008

Razprave :

PV 08/10/2008 - 25
CRE 08/10/2008 - 25

Glasovanja :

PV 09/10/2008 - 7.12
CRE 09/10/2008 - 7.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0474

Sprejeta besedila
PDF 205kWORD 50k
Četrtek, 9. oktober 2008 - Bruselj
Upravljanje arktičnega območja
P6_TA(2008)0474RC-B6-0523/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2008 o upravljanju arktičnega območja

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Mednarodnega polarnega leta (od marca 2007 do marca 2009),

–   ob upoštevanju osme parlamentarne konference o Arktiki v Fairbanksu na Aljaski od 12. do 14. avgusta 2008,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije o politiki za Arktiko, ki se pričakuje letošnjo jesen,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o severni dimenziji z dne 16. januarja 2003(1), 17. novembra 2003(2), 16. novembra 2005(3) in 16. novembra 2006(4),

–   ob upoštevanju sklepov poročila o oceni podnebnega vpliva na Arktiko iz leta 2005,

–   ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,

A.   ker je Komisija dne 10. oktobra 2007objavila Sporočilo z naslovom "Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (KOM(2007)0575) (modra knjiga)

B.   ker sta Visoki predstavnik in Komisija za Evropski Svet dne 14. marca 2008 objavila dokument z naslovom "Spremembe podnebja in mednarodna varnost",

C.   ker ima arktična regija vedno večji geopolitični in strateški pomen, ki ga simbolizira postavitev ruske zastave na morskem dnu pod severnim tečajem avgusta 2007,

D.   ker Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Unclos), ki je senat Združenih držav še ni ratificiral, ni bila posebej formulirana glede na trenutne razmere podnebnih sprememb in posebnih posledic topljenja ledu v arktičnih morjih,

E.   ker so se na nedavni parlamentarni konferenci za Arktiko zbrali izvoljeni predstavniki Evropskega parlamenta, Kanade, Danske, Grenlandije, Islandije, Finske, Norveške, Švedske, Rusije in Združenih držav, da bi razpravljali o vprašanjih varnosti v pomorskem prometu, zdravstvenem varstvu, varstvu okolja in trajnostnem razvoju,

F.   ker arktične regije zaenkrat ne urejajo posebej formulirani večstranski standardi in predpisi, saj se ni nikoli predvidelo, da bo ta regija nekoč plovna vodna pot ali območje trgovinskega izkoriščanja,

G.   ker se je v zadnjih letih pomorski promet v arktičnih vodah eksponentno povečal zaradi večjega interesa za vrtanje v morju in vedno pogostejšega prehoda potniških ladij ter možnosti, ki jih daje Severozahodni prehod,

H.   ker bi arktična regija lahko vsebovala približno 22 % še neodkrite svetovne rezerve nafte in plina,

I.   ker so države A5 (Danska, Kanada, Norveška, Ruska federacija in ZDA) maja 2008 sprejele Ilulissatsko izjavo,

J.   ker je Komisija polnopravno sodelovala na konferenci "Arktika: naša skupna skrb", ki jo je Nordijski ministrski svet organiziral v Ilulissatu (Grenlandija) dne 9. in 10. septembra 2008, in ker Parlament upošteva sklepe predsedujočega te konference,

K.   ker se je konferenca osredotočila tudi na podnebne spremembe v tej regiji, njihovi vplivi na domorodna ljudstva ter na možno prilagajanje nanje,

L.   ker je stopnja globalnega segrevanja v arktični regiji znatno višja kot drugje, saj se je v zadnjih sto letih povečala za 2°C v primerjavi z 0,6°C drugod,

M.   ker so se podnebne razmere na Arktiki že tako spremenile, da na primer Inuiti ne morejo več loviti na tradicionalen način, saj je led pretanek, da bi lahko zdržal težo njihovih sani, medtem ko so divje živali, kot so severni medvedi, mroži in lisice, ogroženi, saj izginja večina njihovega naravnega življenjskega prostora,

N.   ker so med državami članicami EU tri arktične države, med njenimi tesno povezanimi sosedami, ki sodelujejo na notranjem trgu prek sporazuma o EGP, pa sta še dve arktični državi, kar pomeni, da so EU in pridružene države obsegajo po številu več kot polovico članstva v Arktičnem svetu,

1.   je zelo zaskrbljen zaradi učinkov podnebnih sprememb na možnosti za preživetje domorodnih ljudstev v tej regiji, tako glede splošnega okolja (taljenje ledenikov in permafrosta, naraščanje morske gladine in poplave) kot glede naravnega življenjskega okolja (izginjanje ledenikov povzroča severnim medvedom težave pri prehranjevanju), in poudarja, da morajo vse mednarodne odločitve v zvezi s temi vprašanji v celoti vključiti in upoštevati ljudstva in narode Arktike;

2.   opozarja, da se je temperatura na Arktiki v 20. stoletju povečala za približno 5°C ter da je to povečanje desetkrat hitrejše od izmerjenega za povprečne globalne temperature na površini; poudarja, da je na Arktiki v naslednjih 100 letih predvideno dodatno segrevanje za okoli 4 do 7°C; meni, da je čas za postavljanje diagnoze mimo in je sedaj čas za ukrepanje;

3.   poudarja, da so arktične vrste in družbe razvile visoko specializirane prilagoditvene metode težkim polarnim razmeram, zato so zelo občutljive na dramatične spremembe teh razmer; je zelo zaskrbljen zaradi mrožev, severnih medvedov, tjulnjev in drugih morskih sesalcev, ki so odvisni od morskega ledu med počivanjem, prehranjevanjem, lovom in razmnoževanjem ter so zaradi podnebnih sprememb še posebej ogroženi;

4.   pozdravlja sklepno izjavo konference, sprejeto na Osmi parlamentarni konferenci o Arktiki v Fairbanksu dne 14. avgusta 2008;

5.   pozdravlja dejstvo, da daljni sever predstavlja del politike severne dimenzije EU, vendar je prepričan, da je treba svetovno gledano še naprej dvigovati ozaveščenost o pomenu Arktike z zagotavljanjem samostojne politike EU za Arktiko;

6.   v tem oziru poudarja pomen Arktike za svetovno podnebje in upa, da se bo sedanja podpora raziskovalnim dejavnostim v tej regiji nadaljevala tudi po mednarodnem polarnem letu;

7.   z velikim zanimanjem pričakuje prihodnje Sporočilo Komisije o politiki za Arktiko in upa, da bo položilo temeljni kamen pomembne politike EU za Arktiko; poziva Komisijo, naj v svojem sporočilu obravnava vsaj naslednja vprašanja:

   a) sedanje stanje glede na podnebne spremembe v regiji ter prilagajanje nanje;
   b) politične možnosti, ki upoštevajo domorodna ljudstva in njihovo preživljanje;
   c) potreba po sodelovanju z arktičnimi sosedi pri čezmejnih vprašanjih, zlasti pomorski varnosti;
   d) možnosti za prihodnjo čezmejno politično in pravno strukturo, ki bi zagotavljala varstvo okolja in urejen trajnostni razvoj te regije ter posredovala pri političnem nesoglasju glede virov in plovnih vodnih poti na daljnem severu; in

8.   poziva Komisijo, naj energetsko in varnostno politiko v arktični regiji uvrsti na dnevni red ter v svojem predvidenem sporočilu o tej regiji predlaga primerne teme in skupne delovne postopke za države EU in arktične države, zlasti na področju podnebnih sprememb. trajnostnega razvoja, varnosti oskrbe z energijo in pomorske varnosti;

9.   opozarja, da si arktična regija s svojim vplivom na svetovno podnebje in svojim edinstvenim naravnim okoljem zasluži posebno pozornost, saj EU pripravlja stališče za okvirno konvencijo COP15 Združenih narodov o spremembi podnebja v Köbenhavnu leta 2009;

10.   meni, da za pomorski promet v tej regiji (povezan s turizmom in vrtanjem na morju) ne obstajajo osnovna mednarodna varnostna pravila, ki veljajo v drugih mednarodnih vodah in ki varujejo človeško življenja ali okolje, ter poziva Komisijo, naj takoj, ko bo to mogoče, zagotovi, da se pripravijo ustrezni predlogi sprememb k predpisom Mednarodne pomorske organizacije (IMO);

11.   poudarja zunanje vidike energetske politike in vlogo Arktike pri oblikovanju energetske politike za Evropo, kakor je predlagal Evropski svet marca 2007;

12.   podpira Arktični svet pri ohranjanju arktične regije kot regije brez napetosti, odprte mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav, tako da ji bo kot bodoči regiji dobaviteljici energije omogočen poln razvoj njenega potenciala v okviru trajnostnega okoljskega okvira;

13.   je še posebej zaskrbljen zaradi sedanje tekme za naravne vire na Arktiki, ki bi lahko ogrozila varnost EU in povzročila splošno mednarodno nestabilnost;

14.   poziva Komisijo, naj glede Arktike prevzame dejavno vlogo, in sicer najprej vsaj s statusom opazovalke v Arktičnem svetu, ter meni, da mora Evropska komisija ustanoviti posebno službo za Arktiko;

15.   predlaga, da si bo Komisija pripravljena prizadevati si za začetek mednarodnih pogajanj, ki bi privedla do sprejetja mednarodne pogodbe za zaščito Arktike, pri tem pa naj se zgleduje po Pogodbi o Antarktiki, kakor je bila dopolnjena z Madridskim protokolom, podpisanim leta 1991, hkrati pa upošteva temeljno razliko, to je poseljenost Arktike ter pravice in potrebe ljudstev in narodov arktične regije; poleg tega meni, da bi morala taka pogodba kot najmanjši začetni korak zajeti neposeljeno in neterjano območje sredi Arktičnega oceana;

16.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Norveške, Islandije, Rusije, Kanade in Združenih držav ter akterjem regionalnega sodelovanja.

(1) UL C 38 E, 12.2.2004, str. 283
(2) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 411.
(3) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 73.
(4) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 258.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov