Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti členov 158 in 159 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 15 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu(1) (v nadaljevanju "Splošna uredba o strukturnih skladih"), zlasti člena 11 z naslovom "Partnerstvo",

–   ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije, Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih ter prvega akcijskega programa za izvajanje Teritorialne agende Evropske unije,

–   ob upoštevanju študije tematskega oddelka "Strukturne in kohezijske politike" Parlamenta z naslovom "Upravljanje in partnerstvo v regionalni politiki",

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij (COTER-IV-17) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o upravljanju in partnerstvu (EESC 1177/2008),

–   ob upoštevanju raziskovalnega mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom "Za uravnotežen razvoj mestnega okolja: izzivi in priložnosti" (EESC 737/2008),

–   ob upoštevanju praktičnih navodil Komisije za evropsko financiranje raziskav, razvoja in inovacij,

–   ob upoštevanju druge faze programa URBACT (2007–2013), evropskega programa za spodbujanje izmenjave izkušenj med evropskimi mesti, zlasti sedmih novih tematskih omrežij s področja upravljanja,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za nadzor proračuna (A6-0356/2008),

A.   ker so interesi in dobro počutje državljanov v središču evropskih nacionalnih in regionalnih politik, izboljšana raven vodenja in partnerstva, ki stremi k izboljšanju ravni uskladitve in sodelovanja med različnimi organi, pa prinaša koristi vsem državljanom Unije,

B.   ker je mogoče praktične rešitve v zvezi z javnimi storitvami (javni prevoz, pitna voda, socialna stanovanja in javno izobraževanje), ki jih pričakujejo naši sodržavljani, pridobiti le na podlagi dobrega upravljanja na ravni dveh komplementarnih sistemov: institucionalnega sistema, v okviru katerega se pristojnosti in proračunska sredstva porazdelijo med državo ter regionalnimi in lokalnimi organi, ter sistema partnerstva, ki združuje različne javne in zasebne akterje na določenem območju, ki se ukvarjajo z enako tematiko,

C.   ker je treba opozoriti na definicijo partnerstva iz Splošne uredbe o strukturnih skladih, v skladu s katero mora vsaka država članica organizirati partnerstvo z organi in telesi, kot so:

D.   ker mora partnerstvo upoštevati vse skupnosti in skupine in lahko prinese ugodnosti in dodano vrednost za izvajanje kohezijske politike z okrepljeno legitimnostjo, zagotovljeno preglednostjo in boljšo porabo sredstev, oceniti pa ga je treba tudi z vidika njegove družbene in državljanske vrednosti;

E.   ker bo najtesnejše možno sodelovanje različnih partnerjev pri pripravi osnutka operativnih programov omogočilo oblikovanje dokumenta, ki bo popolnoma upošteval posebnosti danega ozemlja ter zagotovil najboljši možni odgovor na zahteve in izzive na tem območju,

F.   ker je lahko okrepljeno partnerstvo z univerzami ter inštituti na ravni terciarnega izobraževanja ali inštituti za tehnologijo, pa tudi vključitev zasebnega sektorja, ugodno za strategije v okviru lizbonske agende in politike EU na področju raziskav in inovacij,

G.   ker je družbeni kapital v obliki prostovoljnega dela neločljivo povezan z regionalno gospodarsko rastjo in je pomemben dejavnik pri zmanjševanju razlik med regijami,

H.   ker se lahko na podlagi večje vključenosti partnerjev, omenjenih v Splošni uredbi o strukturnih skladih, in boljšega sodelovanja med akterji pri izvajanju programov in projektov, financiranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, izboljša učinkovitost kohezijske politike in poveča njen učinek,

I.   ker je treba pri celovitem pristopu ne le upoštevati gospodarski, socialni in okoljski vidik razvoja območij, temveč tudi prispevati k uskladitvi interesov različnih udeleženih akterjev ob upoštevanju posebnosti območij, s čimer se bo mogoče odzvati na izzive na lokalni in regionalni ravni,

J.   ker sta boljša usklajenost različnih področij javne politike na vseh ustreznih ravneh uprave ter uspešno vodenje bistvena za doseganje trajnostnega razvoja območij,

K.   ker je zato nujen koncept celovitega pristopa, ki ga je treba sedaj izvajati v praksi,

L.   ker je bila strukturna politika drugi največji del proračuna Evropske unije v programskem obdobju 2000–2006 in je glavno področje politike Unije v obdobju 2007–2013,

M.   ker je primerno organizirati učinkovitejše in za vse preglednejše delovanje med različnimi javnimi in zasebnimi organi, ne da bi bilo treba pri tem nujno prenesti zakonske pristojnosti in ustanoviti nove skupnosti, da bi bile vse zainteresirane strani na podlagi sodelovanja učinkovitejše,

N.   ker je treba razmisliti o možnosti udeležbe regionalnih in lokalnih organov, in sicer čim prej pred pogajanji o zakonodaji Skupnosti, še zlasti pa v okviru pogajanj o prihodnjem kohezijskem zakonodajnem paketu,

O.   ker pomeni pojem gravitacijskih območij upoštevanje ustreznih ključnih območij pri obravnavi vprašanj, ki so bistveno povezana z vsakdanjim življenjem državljanov (prevoz, javne storitve, kakovost življenja, zaposlitev in lokalne ekonomske dejavnosti, varnost itd.),

P.   ker lahko uporaba pravilnega prostorskega načrtovanja prispeva k učinkovitemu upravljanju,

Q.   ker je poznavanje projektnega vodenja s strani akterjev izvajanja kohezijske politike bistveno za izboljšanje in olajšanje upravljanja,

R.   ker je treba upoštevati tudi pozitivne izkušnje iz uporabe novih metod upravljanja in partnerstva, vključno s tistimi, ki so že bile uspešno preizkušene v programih evropskih skladov, kot so metoda LEADER in globalna nepovratna sredstva (iz členov 42 in 43 Splošne uredbe o strukturnih skladih),

S.   ker ustrezne komunikacijske strukture in strategije na vseh stopnjah politike, izvajanja in ocenjevanja, zasnovane v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, s spodbujanjem širjenja informacij med vse sloje družbe, povečuje preglednost, udeležbo za vse in polno lastništvo,

Upravljanje in skladi Skupnosti

1.   poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v celoti izrabijo možnosti, ki jih ponujajo različni skladi Skupnosti (strukturni skladi, Okvirni program Skupnosti za raziskave in razvoj ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in ki spodbujajo regionalni in mestni razvoj, z namenom olajšati združeno financiranje;

2.   poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj v sedanjem programskem obdobju bolj delujejo na podlagi celovitega pristopa;

3.   predlaga, naj bo uporaba celovitega pristopa v prihodnji kohezijski politiki obvezno načelo; meni, da bo treba to načelo uporabiti v določenem časovnem obdobju;

4.   predlaga ocenitev možnosti za združitve različnih skladov Skupnosti v prihodnji kohezijski politiki za obdobje po letu 2013, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bi se kohezijska politika poenostavila in postala učinkovitejša;

5.   ugotavlja, da sta preglednost in jasnost postopkov dejavnika dobrega upravljanja, zato poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter ob upoštevanju predlogov potencialnih prejemnikov nemudoma preučijo (v časovnem obdobju, ki ga bo določila Komisija), kako je mogoče poenostaviti in racionalizirati postopke ter jasneje porazdeliti pristojnosti za izvajanje kohezijske politike, da bi se zmanjšalo upravno breme za zadevne posameznike in organe;

6.   poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo člena 56 Splošne uredbe strukturnih skladih, ki omogočajo prispevke v naravi za projekte, ki jih sofinancira Evropska unija;

Upravljanje in partnerstvo

7.   poziva Komisijo, naj izdela in Parlamentu predloži poročilo o izvajanju načela partnerstva v državah članicah pri pripravi nacionalnega strateškega referenčnega okvira in operativnih programov, v katerem naj navede dejavnike za uspešnost oziroma neuspešnost upravljanja in še posebej preuči, v kakšni meri so bila pri izdelavi operativnih programov upoštevana mnenja in predlogi partnerjev;

8.   poziva Komisijo, naj izdela smernice z jasno definicijo in merili za ocenitev ter z navedbo instrumentov, orodij in dobrih praks (med drugim za izbiro partnerjev), ki bodo olajšali izvajanje učinkovitih partnerstev v skladu s členom 11 Splošne uredbe o strukturnih skladih, pri čemer bo upoštevala institucionalni okvir vseh držav članic;

9.   ugotavlja, da lahko sistem partnerstva deluje le, če imajo partnerji potrebne zmogljivosti in sredstva, ter poziva organe upravljanja, naj prispevajo k okrepitvi teh zmogljivosti s tem, da partnerjem v zgodnji fazi ter v skladu s členom 11 Splošne uredbe o strukturnih skladih zagotovijo enake informacije, kot jih imajo na voljo organi, pa tudi z dodelitvijo ustreznih finančnih sredstev za tehnično pomoč pri izvajanju načela partnerstva, na primer za usposabljanje, ustvarjanje družbenega kapitala in večjo profesionalizacijo njihovih partnerskih dejavnosti;

10.   obžaluje, da za sedanje programsko obdobje iz strukturnih skladov ni bil dodeljen izmerljiv minimalni znesek sredstev za izvajanje načela partnerstva; poziva Svet in Komisijo, naj v prihodnjem zakonodajnem obdobju za izvajanje tega načela iz strukturnih skladov namenita izmerljiv minimalni znesek sredstev;

11.   ugotavlja, da ima prostovoljna dejavnost pomembno vlogo v procesu partnerstva, ter poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo in olajšajo izjemno delo prostovoljcev s prispevanjem k temu procesu ter večje vključevanje ljudi in osnovnih organizacij v lokalno demokracijo v partnerstvu na več ravneh;

12.   opozarja na obveznost posvetovanja s širšo javnostjo in organizacijami, ki predstavljajo civilno družbo, o pripravi programov, da bi bili v njih izraženi njihovi predlogi, ter poudarja, da sodelovanje civilne družbe prispeva k legitimizaciji procesa sprejemanja odločitev; ugotavlja, da prizadevanja za udeležbo javnosti v pripravah operativnih programov 2007–2013 ni izpolnila vseh pričakovanj, zato poziva Komisijo, naj opredeli dobre prakse in spodbuja njihovo uporabo, da bi se v naslednjem programskem obdobju izboljšala udeležba javnosti;

13.   poziva organe za upravljanje, naj obveščajo partnerje o tem, kako in v kolikšni meri se upoštevajo predlogi, ki so jih podali na različnih stopnjah procesa načrtovanja strukturnih skladov;

14.   opozarja, da lahko partnerstvo prispeva k učinkovitosti, uspešnosti, legitimnosti in preglednosti vseh faz priprave in izvajanja strukturnih skladov ter okrepi zavezanost in lastništvo, kar zadeva rezultate programov; zato poziva države članice in organe upravljanja, naj bolje in v zgodnji fazi vključijo partnerje v vse faze priprav in izvajanja strukturnih skladov, da bi bolje uporabili njihove izkušnje in znanje;

15.   poziva države članice, naj zagotovijo tesnejše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem z vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev za izvajanje strukturnih skladov, saj so možne koristi teh partnerstev še vedno precej slabo izkoriščene;

16.   ugotavlja, da nove države članice niso dosledno upoštevale načela partnerstva, zato bi lahko izvajanje tega načela postopoma okrepili;

17.   zahteva, da prihodnje uredbe o strukturnih skladih vsebujejo posebne določbe, na podlagi katerih bo uporaba načela partnerstva pravno zavezujoča, skupaj z jasno preverljivimi merili;

Večstopenjsko upravljanje

18.   poziva države članice, naj čim prej izdelajo konkretne ukrepe prvega akcijskega programa za izvajanje teritorialne agende Evropske unije, zlasti v skladu z razdelkom 3.1, da bi s tem okrepile večstopenjsko upravljanje;

19.   predlaga vključitev razsežnosti upravljanja v razdelek 4.1 prvega akcijskega programa za izvajanje teritorialne agende Evropske unije, ki določa, da mora Mreža za spremljanje evropskega prostorskega načrtovanja (ESPON) izdelati nove kazalnike za teritorialno kohezijo;

20.   meni, da mora uspešno upravljanje na več ravneh temeljiti na pristopu "od spodaj navzgor"; zato poziva lokalne in regionalne organe, naj preučijo možnosti za poglobitev sodelovanja in stikov z nacionalnimi vladami, pa tudi s Komisijo, ter priporoča redna srečanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih uradnikov;

21.   spodbuja države članice, naj decentralizirajo izvajanje kohezijske politike, da bi omogočile boljše delovanje sistema večstopenjskega upravljanja ob spoštovanju načel partnerstva in subsidiarnosti, ter jih poziva, naj sprejmejo potrebne zakonodajne in proračunske ukrepe za decentralizacijo;

22.   poudarja, da so zmogljivosti regionalnih in lokalnih upravnih organov ter njihova stabilnost in trajnost predpogoj za učinkovito porabo sredstev in zagotavljanje najboljših rezultatov; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne upravne strukture in človeški kapital v smislu zaposlovanja, plačila, usposabljanja, sredstev, postopkov, preglednosti in dostopnosti;

23.   poziva nacionalna računska sodišča, naj prevzamejo odločnejšo vlogo pri nadzornih mehanizmih, da bi zagotovila primerno porabo sredstev ter izvršila svoje obveznosti in delovala bolj dejavno;

24.   poziva države članice, naj upravljanje strukturnih skladov prenesejo na regionalne in lokalne organe na podlagi skupaj sprejetih pogojev in meril, ki jih bodo morali ti organi izpolniti, da bi jih tako bolje vključile v pripravo in izvajanje operativnih programov, ali naj jim vsaj dodelijo globalna nepovratna sredstva z izrabo vseh možnosti, ki jih imajo na voljo, da se bodo lahko lokalni in regionalni organi v celoti vključili v sistem upravljanja na več ravneh;

Upravljanje in teritorialna razsežnost

25.   poziva države članice, ki svoje zakonodaje še vedno niso prilagodile, da bi omogočile izvajanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, naj to storijo čim prej;

26.   poziva Komisijo preuči, katera raven NUTS je najbolj primerna, da bi lahko ugotovila, na katerem področju je mogoče na podlagi pridobljenih izkušenj najbolje izvajati celovito politiko za razvoj območij, kar bo osnova za naslednje projekte, zlasti za:

Upravljanje in institucije Evropske unije

27.   pozdravlja večje priznavanje regionalnih in lokalnih organov ter okrepitev načela subsidiarnosti v Lizbonski pogodbi, evropske institucije pa poziva, naj pričnejo razmišljati o konkretnih posledicah takšnega razvoja;

28.   ugotavlja, da v Svetu ni enote, ki bi bila posebej pristojna za kohezijsko politiko ter bi zagotavljala strateško spremljanje te politike, ki je največja proračunska postavka Unije, in poziva države članice, naj v Svetu pripravijo posebne seje ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko;

29.   pozdravlja ustanovitev medresorskih skupin v Komisiji, kot sta skupini za vprašanja mestnih območij in celovitega pristopa; Komisijo poziva, naj razširi tovrsten prečen način dela ter Parlamentu in Odboru regij redno posreduje rezultate dela teh skupin;

30.   se zavezuje, da bo preučil prilagoditev Poslovnika Parlamenta, z začasnimi delovnimi skupinami ali telesi, čimer bi omogočil navzkrižno obravnavanje vprašanj na področjih, za katera je pristojnih več parlamentarnih odborov, zlasti v okviru delovanja delovne skupine za parlamentarno reformo;

31.   poziva Odbor regij, naj poglobi ukrepe za razvoj upravljanja v praksi s kvantitativnega, pa tudi kvalitativnega vidika;

Orodja za spodbujanje učinkovitega upravljanja in partnerstva

32.   poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo oblikovanje programov za usposabljanje na področju upravljanja in partnerstva, pri čemer bi sodelovale javne ter zasebne institucije na področju izobraževanja in usposabljanja, da bi se lahko soočili z velikimi izzivi Skupnosti;

33.   poziva države članice, naj primerno uporabijo prostorsko načrtovanje, da bi spodbujale uravnotežen regionalni razvoj;

34.   poziva izvoljene predstavnike in uslužbence državne, regionalne in lokalne javne uprave ter partnerje, ki sodelujejo pri upravljanju operativnih programov kohezijske politike v skladu s členom 11 Splošne uredbe o strukturnih skladih, naj porabijo finančna sredstva iz teh programov, da bo tehnična pomoč pridobila usposabljanje na področju upravljanja v zvezi s temi programi, zlasti projektnega vodenja; Komisijo pa poziva, naj od držav članic zahtevajo podrobno poročilo o porabi posebnih finančnih programov;

35.   meni, da bi morale evropske mreže za izmenjavo dobrih praks razširiti delovanje na področju upravljanja in partnerstev, bolj poudariti politične in strateške izkušnje iz prejšnjih programskih ciklusov in zagotoviti javni dostop do izmenjave izkušenj v vseh jezikih EU ter s tem pomagati zagotavljati, da se bodo dobre prakse dejansko izvajale;

36.   pozdravlja pobudo francoskega predsedstva Unije, da sproži postopek za oblikovanje referenčnega sistema za trajnostno in solidarno mesto, ter poziva, naj se v tem referenčnem sistemu upošteva razsežnost upravljanja in partnerstva;

37.   predlaga ustanovitev programa po zgledu programa ERASMUS za izvoljene regionalne in lokalne predstavnike;

o
o   o

38.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.