Evropski parlament,

–   ob upoštevanju 24. letnega poročila Komisije z dne 17. julija 2007 o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2006) (KOM(2007)0398),

–   ob upoštevanju delovnih dokumentov osebja Komisije SEK(2007)0975 in SEK(2007)0976,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. septembra 2007 z naslovom "Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti" (KOM(2007)0502),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 86/378/EGS z dne 24. julija 1986 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 96/97/ES z dne 20. decembra 1996 o spremembah Direktive 86/378/EGS o uresničevanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti(3),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev(6),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o 23. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (2005)(8),

–   ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0363/2008),

A.   ker je učinkovitost politik EU v veliki meri odvisna od njihovega izvajanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; ker je treba strogo nadzirati, kako države članice spoštujejo pravo Skupnosti, da bi zagotovili njegov zaželen pozitiven učinek na vsakodnevno življenje državljanov,

B.   ker za ustrezno spremljanje uporabe prava Skupnosti ni dovolj, da se oceni le obseg njegovega prenosa, temveč je treba oceniti tudi njegovo kakovost in prakse, ki so jih države članice sprejele za njegovo uporabo,

C.   ker je skupno število postopkov, ki jih je Komisija sprožila za ugotavljanje kršitev, v prejšnjih letih stalno naraščalo in je leta 2005 znašalo 2 653, leta 2006 pa je rahlo upadlo in sicer na 2 518; ker pristop desetih novih držav članic na število registriranih kršitev očitno ni vplival;

D.   ker je število postopkov, ki so bili v primeru EU-25 leta 2006 sproženi zaradi neobveščanja o ukrepih o prenosu, v primerjavi z letom 2005 padlo za 16 %, s 1 079 na 904, in sicer zaradi zmanjšanja števila direktiv, ki so imele rok tega leta (s 123 leta 2005 na 108 leta 2006), ter zaradi hitrejšega obveščanja s strani držav članic,

E.   ker statistični podatki, ki jih je Komisija navedla za leto 2006, kažejo, da sodišča v številnih državah članicah ne želijo uporabljati postopka predhodnega odločanja, ki ga predvideva člen 234 Pogodbe ES; ker je to morda posledica še vedno neustreznega poznavanja prava Skupnosti,

F.   ker načelo enakosti pred zakonom predvideva, da naj bi imeli državljani Unije dostop do enakih pogojev enakosti ne le na podlagi zakonodaje Evropske unije, pač pa tudi na podlagi zakonodaje, prenesene v nacionalno zakonodajo; ker bi bilo zaželeno, da bi države članice ob zapadlosti rokov za prenos evropske zakonodaje v svojih uradnih listih navedle, kateri nacionalni predpisi urejajo uporabo zadevne zakonodaje in kateri nacionalni organi so odgovorni za njihovo izvajanje,

G.   ker pritožbe državljanov pri gradnji "Evrope državljanov" niso le simboličnega značaja, temveč so izmerljivo in učinkovito sredstvo za spremljanje uporabe prava Skupnosti,

H.   ker so peticije, naslovljene na Parlament, dragoceno sredstvo za odkrivanje kršitev prava Skupnosti in ker je v zadnjih letih njihovo število pomembno naraslo in jih je bilo leta 2006 predloženih okoli 1000,

I.   ker se v peticijah najpogosteje pojavljajo problemi, povezni s priznanjem izobrazbe in poklicnih kvalifikacij, z davki, s pravico do prostega gibanja po ozemlju držav članic in z diskriminacijo,

J.   ker je bilo leta 2006 pri Evropskem varuhu človekovih pravic vloženo 3 830 pritožb, kar je stabilna številka; ker 75 % pritožb, ki so bile naslovljene na varuha človekovih pravic, ni sodilo v njegove pristojnosti, temveč so zanje pristojne nacionalne ali pa regionalne oblasti v državah članicah in ker se je, tako kot v prejšnjih letih, 70 % pritožb, ki jih je varuh človekovih pravic obravnaval, nanašalo na Komisijo,

K.   ker je načelo nediskriminacije eden izmed temeljev evropskega integracijskega procesa in je neposredno povezano z delovanjem notranjega trga, pri čemer se posebej izpostavlja načelo prostega gibanja oseb, storitev, blaga in kapitala, ter ker zagotavlja enake pravice in priložnosti za vse državljane Unije,

L.   ker državljanstvo Unije, kot ga vzpostavlja Maastrichtska pogodba, državljanom omogoča, da se prosto gibljejo po ozemlju držav članic, ter jim zagotavlja številne politične pravice, in ker so institucije EU varuhi teh pravic,

M.   ker je bil 30. april 2006 določen kot rok za prenos Direktive 2004/38/ES, ki posplošuje pravico do prostega gibanja na ozemlju držav članic,

N.   ker se študenti pri prostem pretoku in dostopu do visokošolskega izobraževanja v drugih državah članicah Evropske unije še vedno srečujejo z ovirami, kakršne so denimo upravne ovire ali sistemi kvot (diskriminatoren odnos do tujih študentov, ki se želijo vpisati na univerze), in ker EU lahko posreduje le v primerih diskriminacije na podlagi nacionalnosti,

O.   ker iz člena 39 Pogodbe ES izhaja, da predvideva prost pretok delovne sile odpravo vsakršne diskriminacije delavcev iz ostalih držav članic pri zaposlovanju, plačilu in ostalih pogojih dela in zaposlitve ter da vsebuje iz tega izhajajoče sekundarno pravo Skupnosti vrsto določb za učinkovit boj proti tej obliki diskriminacije,

P.   ker je stopnja uporabe prava Skupnosti v določeni državi članici, tudi na področju zaščite okolja, neposredno povezana z njeno sposobnostjo, da črpa sredstva, ki so na voljo za osnovne naložbe ter infrastrukturne in prenovitvene projekte,

Poročilo za leto 2006 in ukrepi, sprejeti v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 21. februarja 2008

1.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 5. septembra 2007 in njena prizadevanja za izboljšanje tekočih delovnih metod, da bi med prednostne naloge uvrstili upravljanje tekočih postopkov in jih pospešili; obžaluje, da Komisija še ni odgovorila ali se odzvala na zgoraj navedeno resolucijo Parlamenta z dne 21. februarja 2008, v kateri Parlament Komisijo poziva, naj posreduje natančne podatke o različnih vidikih uporabe prava Skupnosti, s posebnim poudarkom na oblikovanju nove, prej omenjene metode dela;

2.   je globoko zaskrbljen, da bi nova metoda dela, ki predvideva napotitev pritožb, ki jih prejme Komisija, zadevni državi članici (prvi odgovorni za nepravilno uporabo prava Skupnosti), odvzela institucionalno odgovornost Komisiji, ki je, kot to predvideva člen 221 Pogodbe ES, "varuh pogodb"; ugotavlja, da je Komisija pogosto zadnja instanca, na katero se državljani lahko obrnejo, ko opazijo nepravilno uporabo prava Skupnosti; zahteva od Komisije, da Parlamentu do novembra 2008 predloži prvo poročilo o postopkih in izidih iz prvih šestih mesecev pilotskega projekta, ki se je začel 15. aprila 2008 in ki vključuje 15 držav članic;

3.   poudarja, da je v skladu s členom 211 Pogodbe ES Komisija tista institucija, ki je odgovorna, da se določbe Pogodbe in ukrepi, ki jih institucije sprejmejo v skladu s Pogodbo, izvajajo, po členu 226 pa je pooblaščena tudi za ukrepanje proti vsaki državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti iz Pogodbe;

4.   poziva Komisijo, naj uporabi načelo, po katerem mora biti vsa pošta, ki razkriva kršitev prava Skupnosti, zabeležena kot pritožba, razen v izjemnih okoliščinah, predvidenih v točki 3 priloge k sporočilu Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s tožnikom v zadevi kršitev prava Skupnosti (KOM(2002)0141); poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o načinu, na podlagi katerega bo to načelo mogoče upoštevati, ko bo v veljavi nova metoda; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti in se z njim posvetuje o vseh spremembah meril o izjemah, ki opravičujejo neizvajanje beleženja pritožb;

5.   ugotavlja, da sta pri postopkih za ugotavljanje kršitev največja problema čas (povprečno 20,5 meseca od evidentiranja zadeve v določenem roku do pošiljanja pisma o predložitvi Sodišču v skladu s členom 226 Pogodbe ES) ter nezadostna uporaba člena 228; poziva Komisijo, naj si prizadeva za skrajšanje precej dolgega roka za obravnavo pritožb ali peticij ter za iskanje praktičnih rešitev problemov, ki se pojavljajo pri odločanju od primera do primera, pri čemer naj preuči, ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti alternativnih metod, kot je SOLVIT, ki se je včasih ne spodbuja dovolj;

6.   ugotavlja, da se je pri preverjanju leta 2006 pokazalo, da je zelo naraslo število kršitev, ki jih je spremljalo vztrajno neizvrševanje sodb Sodišča, ter izpostavlja dva primera, ko so bile proti državam članicam uvedene finančne kazni; poziva Komisijo, naj bo bolj odločna pri uporabi člena 228 Pogodbe ES, da zagotovi ustrezno izvrševanje sodb Sodišča;

7.   poziva Komisijo, naj v zvezi s še vedno perečim problemom, ko države članice ne izpolnjujejo rokov za prenos direktiv, pripravi seznam direktiv, pri katerih je stopnja uporabe najnižja, ter navede razloge zanje;

8.   pozdravlja napore določenih generalnih direktoratov Komisije, zlasti generalnega direktorata za okolje, ki si prizadevajo za izboljšano spremljanje skladnosti, ki ga predvidevajo direktive, obenem pa izraža nezadovoljstvo z odgovori Komisije v zvezi z zaupnostjo študij o skladnosti; ponovno poziva Komisijo, da na svojem spletišču objavi študije, ki so bile na zahtevo več generalnih direktoratov izvedene za ovrednotenje skladnosti ukrepov na nacionalni ravni z zakonodajo Skupnosti;

9.   opozarja, da nacionalna sodišča v večini držav članic ne sodelujejo dovolj s Sodiščem in niso pripravljena uporabljati načela primarnosti prava Skupnosti; nadalje opozarja na izredno pomembno vlogo postopka predhodnega odločanja pri ustrezni uporabi prava Skupnosti;

10.   v zvezi s tem podpira prizadevanja Komisije, da opredeli področja prava Skupnosti, za katera bi bilo koristno dodatno usposabljanje nacionalnih sodnikov, pravnih strokovnjakov in javnih uslužbencev;

Medinstitucionalno sodelovanje

11.   meni, da so sporazumi o uporabi prava Skupnosti in tesno sodelovanje med Komisijo, Svetom, Evropskim varuhom človekovih pravic in pristojnimi odbori Evropskega parlamenta bistvenega pomena za učinkovito ukrepanje v vseh primerih, ko se je predlagatelj peticije upravičeno pritožil zaradi kršitve prava Skupnosti;

12.   poudarja, da so peticije, čeprav le redke izmed njih (4 v letu 2006) opozarjajo na dejanske kršitve prava Skupnosti, neprecenljiv vir informacij o temeljnih zahtevah državljanov Unije in bi jih morala Komisija uporabljati kot kazalce pri zakonodajnih ukrepih;

13.   poudarja, da je treba državljane bolje obveščati, da bi vsakega, ki želi vložiti pritožbo usmerili k organu, ki je na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti najbolj usposobljen za reševanje zadeve; meni, da bi bilo treba v institucijah EU spodbujati dobro upravljanje in storitve, da bi bili državljani deležni ustrezne obravnave in bi lahko v celoti uživali svoje pravice;

14.   predlaga, da Komisija razmisli o možnosti, da bi svoja predstavništva v državah članicah povabila k opazovanju in spremljanju izvajanja na kraju samem;

15.   poudarja potrebo po razpravi o predhodno obravnavani zamisli o skupnem sprejemnem mestu za vse pritožbe državljanov in težave, povezane s spremljanjem uporabe prava Skupnosti, saj ima državljan trenutno v ta namen na voljo več možnosti (peticije, pritožbe, varuh človekovih pravic, SOLVIT itd.), zaradi česar bi centraliziran signalizacijski sistem lahko v predvidenih rokih dal bolj ciljno usmerjene rezultate;

16.   pozdravlja dejstvo, da so letnim poročilom Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti priložene priloge z obsežnejšimi informacijami o podatkih iz poročila in z osnovnimi statističnimi podatki;

17.   ugotavlja, da bi morali stalni odbori Evropskega parlamenta pri spremljanju uporabe prava Skupnosti igrati bolj aktivno vlogo; prepričan je, da bi morali odbori imeti zadostno upravno podporo, da bi to vlogo lahko izvajali učinkovito; naproša delovno skupino, zadolženo za reformo Parlamenta, odbor za proračun in ostale pristojne organe Evropskega parlamenta, da ocenijo možnost ustanovitve posebne delovne skupine znotraj sekretariata posameznega odbora, da bi tako zagotovili stalno in učinkovito spremljanje uporabe prava Skupnosti;

Sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti

18.   poziva k tesnejšemu sodelovanju med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, da bi spodbujali in okrepili učinkovito spremljanje uporabe prava Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da imajo nacionalni parlamenti pomembno vlogo pri spremljanju uporabe prava Skupnosti in tako pomagajo krepiti demokratično legitimnost Evropske unije in jo približevati ljudem;

19.   opozarja, da morajo biti v skladu s protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov, priloženim Amsterdamski pogodbi, vse politike v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice deležne posebne pozornosti nacionalnih parlamentov in Konference odborov za evropske zadeve (COSAC); meni, da bi morala biti ta pozornost prisotna tako v začetni fazi procesa odločanja kot v fazi izvajanja evropske zakonodaje, tako da lahko evropski in nacionalni zakonodajalec uvajata nujne ukrepe v sektorjih, kjer je pristojnost deljena; posledično poziva parlamentarne odbore, pristojne na nacionalni in evropski ravni, da vzpostavijo stalne stike glede specifičnih zakonodajnih zadev, da bi tako združili vse informacije, ki lahko pripomorejo k preglednemu in učinkovitemu zakonodajnemu postopku na evropski in nacionalni ravni; pozdravlja organizacijo posebnih srečanj med evropskimi zakonodajalci, podobnim srečanju s predstavniki nacionalnih parlamentov, ki je potekalo 6. aprila 2008 ob reviziji okvirne odločitve o boju proti terorizmu in ki je omogočilo ovrednotenje ne samo težav z uporabo veljavne evropske zakonodaje, temveč tudi oceno primernosti predlogov sprememb, ki jih preverja Svet;

20.   poudarja, da bi ureditev iz Lizbonske pogodbe za spremljanje skladnosti z načelom subsidiarnosti nacionalnim parlamentom dodelila precej pomembnejšo vlogo pri sprejemanju zakonodaje Skupnosti;

Boj proti diskriminaciji v Evropski uniji

21.   poudarja, da pojem državljanstva bistveno razširja domet načela o nediskriminaciji;

22.   je seznanjen z nedavnim povečanjem števila sodb Sodišča, ki temeljijo na pojmu državljanstva Unije in se nanašajo na pravico do prostega gibanja, v skladu s katero država članica svojih državljanov, ki so izkoristili pravico do selitve in prebivanja v drugi državi članici, ne sme obravnavati manj ugodno kot druge državljane;

23.   poziva države članice, naj spoštujejo pravice, ki izhajajo iz državljanstva Unije, vključno s pravico do glasovanja in kandidiranja na volitvah v Evropski parlament, ki je še posebej pomembna v luči volitev leta 2009;

24.   ugotavlja, da je prejel peticije s pritožbami, da nekatere države članice kršijo Direktivo 2004/38/ES; opozarja, da je navedena direktiva temeljnega pomena pri zagotavljanju prostega gibanja državljanov Unije po ozemlju držav članic; poudarja, da naj bi Komisija v drugi polovici leta 2008 predložila poročilo o izvajanju navedene direktive;

25.   poziva Komisijo, naj pozorno spremlja prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES in nadzoruje, ali je prenesena zakonodaja, ki so jo sprejele države članice, v skladu z določbami direktiv, ter naj s postopki za ugotavljanje kršitev in neizpolnjevanja predpisov še naprej vrši pritisk na države članice, da bodo te v celoti izpolnjevale svoje obveznosti za čim hitrejši prenos direktiv; meni, da bi moral pristojni odbor Parlamenta igrati vlogo pri stalnem spremljanju obveznosti držav članic, ki izhajajo iz navedenih direktiv;

26.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija 2. julija 2008 v skladu s strategijo politike za leto 2008 sprejela predlog (KOM(2008)0426) horizontalne direktive, ki bi uporabljala načelo enakega obravnavanja tudi izven okvira zaposlovanja in zagotavljala enak dostop do blaga, storitev, stanovanj, izobraževanja, socialne zaščite in ugodnosti, ter meni, da predlog pomembno prispeva k trenutnemu protidiskriminacijskemu paketu;

27.   poziva Komisijo, naj temeljito preuči primere, ko države članice za izobraževanje študentov iz drugih držav uporabljajo omejitve, ki ne temeljilo na državljanstvu, da bi študentom omogočili prosto gibanje in enako obravnavo v visokošolskih sistemih držav članic;

28.   poziva še zlasti države članice, ki so najbolj upravičene do strukturnih skladov iz večletnega finančnega okvira za obdobje 20072013, naj nacionalno zakonodajo hitro uskladijo s standardi EU, še posebej na področju zaščite okolja, ter naj oblikujejo razpisne postopke, ki bodo državljanom pregledni, da bi tako učinkovito uporabili razpoložljive strukturne sklade in pospešili družbeni in gospodarski razvoj na regionalni ravni;

o
o   o

29.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 225, 12.8.1986, str. 40. (2) UL L 145, 19.6.1996, str. 4. (3) UL L 46, 17.2.1997, str. 20. (4) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (5) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (6) UL L 269, 5.10.2002, str. 15. (7) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (8) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0060.