Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 z naslovom "Evropske agencije – smernice za prihodnost" (KOM(2008)0135),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2004 o sporočilu Komisije: "Skupni okvir za evropske regulativne agencije"(1),

–   ob upoštevanju osnutka Medinstitucionalnega sporazuma z dne 25. februarja 2005 o skupnem okviru za evropske regulativne agencije (KOM(2005)0059),

–   ob upoštevanju ustnega vprašanja z razpravo, ki sta ga Svetu skupaj zastavila Odbor za ustavne zadeve in Odbor za proračun, in odgovora Sveta na zasedanju dne 15. novembra 2005 (O-0093/2005),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o zaključku razprave o vprašanju za ustni odgovor Svetu o osnutku Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predstavila Komisija(2),

–   ob upoštevanju sklepa, ki ga je 17. aprila 2008 sprejela konferenca predsednikov,

–   ob upoštevanju pisma, ki ga je v zvezi z ustanovitvijo medinstitucionalne delovne skupine na politični ravni predsednik Komisije poslal predsedniku Evropskega parlamenta in predsedujočemu Svetu 7. maja 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0354/2008),

A.   ker prizadevanja Komisije in Parlamenta za določitev pravno zavezujočega okvira za evropske regulativne agencije niso obrodila sadov,

B.   ker pri osnutku Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 ni bilo mogoče opaziti znatnega napredka, saj mu je Svet nasprotoval na institucionalni in politični ravni, Komisija pa se je odločila, da predlog umakne in ga nadomesti z vabilom k sodelovanju v medinstitucionalnem dialogu, ki bo privedel do skupnega pristopa,

C.   ker imajo regulativne agencije, čeprav so na prvi pogled podobne "mikroinstitucijam", velik vpliv na evropsko upravljanje,

D.   ker je treba še opredeliti vsaj bistvene strukturne značilnosti regulativnih agencij, če naj bi bile te priznan parainstitucionalen parameter Evropske unije,

E.   ker Komisija predlaga ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine, katere naloga bo opredeliti skupni okvir regulativnih agencij in pristojnosti vseh organov Evropske unije v zvezi s temi agencijami,

F.   ker mora Komisija izvesti horizontalno oceno regulativnih agencij do konca obdobja 2009–2010 in Parlamentu in Svetu čim prej predložiti poročilo o njenih zaključkih,

G.   ker je treba pozdraviti odločitev Komisije, da ne bo predlagala ustanovitve novih agencij, dokler medinstitucionalna delovna skupina ne bo dokončala svojega dela,

H.   ker se Komisija ne bi smela oddaljiti od smernic osnutka Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 o spremembah temeljnih aktov, ki urejajo obstoječe regulativne agencije, da bi se te lahko prilagodile novemu pristopu,

I.   ker že obstaja skupni okvir(3) za izvajalske agencije, ki jim je bila zaupana naloga upravljanja programov Skupnosti za omejeno obdobje,

Splošni vidiki

1.   meni, da predlog Komisije pomeni priznanja vredno pobudo, in izjavlja, da je prek svojih predstavnikov pripravljen sodelovati pri delu medinstitucionalne delovne skupine, vendar hkrati meni, da je "skupni pristop" pod njegovimi pričakovanji v zvezi s sklenitvijo Medinstitucionalnega sporazuma; ugotavlja, da to ne izključuje razvoja drugih oblik razumevanja, ki bi jih predlagala delovna skupina;

2.   poziva Svet, naj v vlogi ene od vej proračunske oblasti konstruktivno prispeva k delovanju delovne skupine;

3.   poziva Svet in Komisijo, naj skupaj s Parlamentom čim prej vzpostavita delovni program medinstitucionalne delavne skupine, da bo ta lahko začela delovati jeseni 2008;

4.   meni, da bi moral delovni program medinstitucionalne delavne skupine vključevati zlasti naslednje:

5.   obžaluje pomanjkanje splošne strategije pri ustanavljanju agencij EU; ugotavlja, da se agencije ustanavljajo za vsak posamezen primer, kar vodi v nepregledno strukturo regulativnih agencij, izvajalskih agencij in drugih organov Skupnosti, ki so vsak zase primer sui generis;

6.   je seznanjen s stališčem Komisije, da je ustanovitev regulativnih agencij, ki je sicer včasih izvedena na podlagi sodelovanja Evropskega parlamenta, izraz sodelovanja med državami članicami, katerega bistvo je interoperabilnost in skupno izvajanje pristojnosti, ki bi, v primeru, da bi bile podeljene le organom Skupnosti, lahko bile sporne z vidika centralizacije;

7.   poziva Svet in Komisijo, naj si skupaj s Parlamentom prizadevata za vzpostavitev jasnega, skupnega in skladnega okvira glede položaja, ki bo v prihodnosti v okviru evropskega upravljanja namenjen agencijam;

8.   meni, da je treba zagotoviti preglednost regulativnih agencij, zlasti glede njihovega delovanja, zagotavljanja in dostopnosti informacij ter načrtovanja in odgovornosti njihovih ukrepov;

9.   meni, da mora biti prednostna naloga pri iskanju medinstitucionalnega dogovora izboljšati njegovo delovanje in optimizirati dodano vrednost regulativnih agencij s tem, da se kot pogoji določijo večja preglednost, jasen demokratični nadzor in večja učinkovitost;

10.   meni, da je nujno določiti minimalna skupna pravila in načela glede strukture, delovanja in nadzora vseh regulativnih agencij, ne glede na njihovo naravo;

11.   meni, da bo sodelovanje pri dejavnostih regulativnih agencij treba zagotoviti z oblikovanjem uradnih postopkov posvetovanja in dialoga z zainteresiranimi stranmi;

12.   meni, da strukturna in funkcionalna raznolikost agencij sproža tudi zapletena vprašanja glede regulativnih parametrov, dobrega upravljanja in institucionalnega približevanja v smislu centralizacije-decentralizacije;

13.   meni, da morajo biti načela dobrega upravljanja zagotovljena s skupnim pristopom glede postopkov za izbor osebja, določitve proračuna in upravljanja sredstev, učinkovitega upravljanja in ocen učinkovitosti;

14.   bo preučil, ali odločitev Komisije, da ne podpre predlogov za ustanovitev novih regulativnih agencij, velja tudi za dva predloga, ki se še obravnavata v sektorjih energije in telekomunikacij;

15.   poudarja, da je treba vzpostaviti parlamentarni nadzor nad sestavo in delovanjem regulativnih agencij, pri čemer bo temeljno, da:

16.   poziva Komisijo, da pravočasno predloži zaključke horizontalne ocene regulativnih agencij, in sicer pred koncem obdobja 2009–2010, da jih bo lahko upoštevala medinstitucionalna delovna skupina;

17.   poziva Komisijo, naj opredeli merila, da se bodo ti rezultati lahko primerjali, in določi jasna pravila za prenehanje mandata agencij v primeru neučinkovitosti;

18.   poziva predsednika in konferenco predsednikov, da prednost namenita vprašanju sestave delovne skupine, ki jo predlaga Komisija, in meni, da je primerno, da Parlament v skupini zastopajo predsedniki ali poročevalci Odbora za ustavne zadeve, Odbora za proračun in še dveh drugih odborov, ki imajo praktične izkušnje na področju nadzora nad delom regulativnih agencij;

19.   ponovno poudarja, da sta Parlament in Komisija v osnutku Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 pozvala, naj se odločitev o sedežu agencije vključi v temeljni akt;

Vplivi na proračun

20.   želi poudariti, kako pomembno je, da se na sistematični osnovi na medinstitucionalni ravni zagotovi uporaba postopka, določenega v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(4), in poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno spremljanje skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 13. julija 2007 o decentraliziranih agencijah;

21.   je prepričan, da je nujno potreben natančen postopek za uporabo te določbe; meni, da bi takšen postopek lahko nudil priložnost za vključitev nekaterih pomembnih vidikov osnutka Medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005, v zvezi s katerim je bil postopek ustavljen, morda skupaj z nekaj prilagoditvami okvirne finančne uredbe za agencije(5);

22.   meni, da Evropska unija ne bi smela oklevati pri preusmerjanju sedanje težnje k zunanjemu izvajanju nalog Komisije in bi morala oblikovati jasna pravila za končanje mandata decentraliziranih agencij, če bi ocenjevanja pokazala, da decentralizirano upravljanje ni stroškovno učinkovito in uspešno;

23.   podpira namen Komisije, da ne bo predlagala novih decentraliziranih agencij, dokler postopek ocenjevanja ni končan, zlasti ker bi bilo zaradi meja sedanjega večletnega finančnega okvira brez temeljitega ponovnega načrtovanja trenutno izredno težko financirati nove organe Skupnosti;

24.   meni, da so s proračunskega vidika za program medinstitucionalne delovne skupine o prihodnosti agencij EU ključni naslednji elementi :

Oblikovanje opredelitve agencij

25.   v zvezi s tem opozarja na opredelitev "agencije" po trialogu z dne 7. marca 2007, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo za uporabo točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 opredelitev "agencije" določena glede na to, ali je bil zadevni organ ustanovljen po členu 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6) (Finančna uredba);

26.   želi poudariti, kako pomembna je jasna in skladna splošna terminologija v zvezi z agencijami, ki jo je treba oblikovati za skupno uporabo; opozarja, da so "regulativne agencije" zgolj podskupina decentraliziranih agencij;

Nove agencije – povezava med zakonodajnimi postopki in proračunskimi pristojnostmi

27.   meni, da je treba razpravljati o problemih v zvezi z datumi ter s pravnimi in postopkovnimi vidiki, ki bi se lahko pojavili, če ne bo pravočasno sklenjen sporazum o financiranju nove agencije v skladu s točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vzporedno z odločitvami, ki jih je sprejel zakonodajalec; meni, da je prav tako treba razmisliti o nekaterih postopkovnih zaščitnih ukrepih, da se zagotovi polno sodelovanje proračunskega organa pri vseh vprašanjih, ki vplivajo na proračun, kot na primer razširitev seznama nalog agencij;

28.   poudarja, da je Parliament v svoji zgoraj omenjeni resoluciji že leta 2005 pozval, da je treba, preden se predlaga ustanovitev nove agencije, opraviti obvezno analizo stroškov in koristi, ki bi se morala osredotočiti zlasti na vprašanje, ali "je agencija (vključno z morebitnimi stroški za spremljanje in usklajevanje) bolj stroškovno učinkovita, kot če bi zadevne naloge opravile same službe Komisije", pa tudi na vprašanja, kot so mandat in delovne metode agencije ali stopnja njene neodvisnosti od Komisije, saj je to za zakonodajalca pogosto še posebej pomembno;

Obstoječe agencije – spremljanje

29.   poudarja potrebo po rednem in usklajenem ocenjevanju in nadzoru – pri čemer se je treba izogniti podvajanju in prekrivanju – da bi se ocenila dodana vrednost obstoječih decentraliziranih agencij, ki ne sodijo več pod točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; to razume kot nadaljevanje prejšnjega dela, čemur je sledila skupna izjava o agencijah Skupnosti, o kateri so se sporazumeli na trialogu 18. aprila 2007 in ki pravi, da bodo redno ocenjevali obstoječe agencije Skupnosti, pri čemer se bodo zlasti osredotočili na njihove stroške in koristi ter podrobno pojasnili uporabljena merila za izbiro agencij, ki jih bodo ocenjevale;

30.   ugotavlja, da bi morala opravljena analiza odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj v zvezi s stroški in koristmi in bi se med drugim lahko opravila v skladu z naslednjimi merili:

31.   poudarja, da mora Komisija z ozirom na skupne proračunske posledice agencij prepričljivo dokazati, da je evropska uprava prek agencij stroškovno najučinkovitejša, najuspešnejša in najustreznejša možnost za izvajanje evropskih politik sedaj in v bližnji prihodnosti;

Splošni skupni okvir

32.   vztraja, da je treba oblikovati minimalne skupne standarde, med drugim v zvezi z vlogo in politično odgovornostjo Komisije glede agencij, podporo, ki jo nudijo države gostiteljice, ter pravočasno in pregledno odločitvijo o sedežu agencije, kar bi lahko vključevale ustanovitvene uredbe agencij;

33.   opozarja, da morajo biti dejavnosti agencij urejene z jasno določenimi zahtevami glede odgovornosti, v skladu z določbami Finančne uredbe; poudarja obveznosti agencij v zvezi s postopkom podelitve razrešnice;

34.   poleg tega meni, da je najpomembnejše, da se poskusijo opredeliti nekatera skupna pravila za predstavitev proračuna agencij, da bi bili proračunski kazalniki, kot so stopnje izvajanja agencij ali posamezni deleži, ki sestavljajo njihove prihodke in odhodke, preglednejši in bolj primerljivi; meni, da bi bilo splošni prikaz subvencij agencijam v proračunu EU morda treba prilagoditi nalogam in vlogam nove generacije agencij;

35.   poudarja, da je po podatkih Komisije iz njenega zgoraj omenjenega sporočila trenutno 29 regulativnih agencij, ki zaposlujejo okrog 3 800 uslužbencev, pri čemer je letni proračun približno 1 100 milijonov EUR, vključno s prispevkom Skupnosti, ki znaša približno 559 milijonov EUR;

36.   vztraja, da mora biti postopek revizije/razrešitve v sorazmerju s celotnim proračunom agencij; zlasti ugotavlja, da se sredstva, ki so na voljo Evropskemu računskemu sodišču, niso povečala v skladu s številom agencij v zadnjih letih;

37.   ponavlja poziv, izražen v odstavku 7 resolucij z dne 22. aprila 2008 o razrešnicah v zvezi z izvrševanjem proračuna agencij, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;

38.   meni, da bi morale vse agencije skupaj z organizacijsko shemo predložiti pregled števila stalnega in začasnega osebja ter nacionalnih strokovnjakov ter navesti spremembe glede na prejšnji dve leti;

39.   opozarja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2008 o dobrem finančnem upravljanju agencij s posebnim poudarkom na revizijah smotrnosti poslovanja;

40.   poziva Komisijo, da združi administrativne funkcije manjših agencij in tako ustvari zahtevano kritično maso, da bodo lahko agencije zadovoljivo upoštevale veljavne predpise o javnih naročilih ter Finančno uredbo in kadrovske predpise(7);

41.   poziva Komisijo, naj opravi kritični pregled proračunskih zahtevkov agencij, saj večina agencij zahtevanih sredstev ne porabi;

o
o   o

42.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter in vladam držav članic.

(1) UL C 92 E, 16.4.2004, str. 119. (2) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 123. (3) Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1). (4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. (5) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 72). (6) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (7) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o posebnih ukrepih institucij, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).