Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2654(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0541/2008

Predložena besedila :

B6-0541/2008

Razprave :

PV 22/10/2008 - 12
CRE 22/10/2008 - 12

Glasovanja :

PV 23/10/2008 - 8.6
CRE 23/10/2008 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0522

Sprejeta besedila
PDF 221kWORD 72k
Četrtek, 23. oktober 2008 - Strasbourg
Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ES-Bosna in Hercegovina
P6_TA(2008)0522B6-0541/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2008 o sklenitvi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003, ter priloge z naslovom "Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji",

–   ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 7. novembra 2005, da se z Bosno in Hercegovino (BiH) začnejo pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu,

–   ob upoštevanju parafiranja Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma 4. decembra 2007 in podpisa sporazuma 16. junija 2008,

–   ob upoštevanju osnutka Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (8226/2008),

–   ob upoštevanju časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, ki ga je Evropska komisija BiH posredovala 5. junija 2008,

–   ob upoštevanju začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, prilog in protokolov, priloženih k temu sporazumu, ter skupne izjave in izjave Evropske skupnosti, priložene k sklepni listini,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum prvi celovit mednarodni sporazum med BiH ter Evropsko unijo, ki vzpostavlja pogodbeno razmerje med dvema stranema, kar bo BiH olajšalo tranzicijo v popolnoma delujočo državo, katere prihodnost je, kot je bilo objavljeno na omenjenem Evropskem svetu v Solunu, v Evropski uniji,

B.   ker je s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom mogoče spodbuditi gospodarstvo BiH, saj vsebuje določbe, ki državo zavezujejo k liberalizaciji njenega trga, s čimer bi se povečala konkurenčnost njenih podjetij in pritegnile naložbe, k posodobitvi njenega pravnega okvira, da bi ta postal učinkovitejši in preglednejši, ter k postopnem približanju zakonov in drugih predpisov BiH pravnemu redu EU,

C.   ker začasni sporazum, ki velja od 1. julija 2008, postopoma ukinja večino dvostranskih trgovinskih omejitev ter bi lahko kratkoročno zavrl gospodarstvo BiH zaradi konkurence izdelkov EU in zmanjšanja carinskih prihodkov,

D.   ker Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum vsebuje določbe o krepitvi institucij, utrditvi pravne države ter spoštovanju človekovih pravic, tudi pravic manjšin,

E.   ker sporazum določa, da morajo strani sodelovati na občutljivih področjih, kot so vizumi, nadzor meja, azil in migracije, pranje denarja ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu,

F.   ker bi moralo biti izvajanje dogovorjene reforme policijskih struktur BiH del prizadevanj države za izboljšanje zmožnosti za reševanje omenjenih vprašanj,

G.   ker je eden izmed ciljev sporazuma tudi dvig ravni splošnega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja v BiH, pa tudi mladinske politike in mladinskega dela, vključno z neformalnim izobraževanjem,

H.   ker so potrebna večja prizadevanja, da bi premagali delitev po etnični pripadnosti in bi prišlo do pristne sprave med stranmi; ker morajo biti ta prizadevanja usmerjena zlasti na mlade generacije, in sicer prek skupnih izobraževalnih programov v obeh entitetah in prek skupnega razumevanja nedavnih tragičnih dogodkov v državi,

I.   ker je BiH v številnih pogledih še vedno etnično razdeljena država, kar zavira njeno preoblikovanje v popolnoma delujočo državo in demokracijo,

J.   ker možnost članstva v Evropski uniji obstaja samo za Bosno in Hercegovino kot enotno državo, ne pa za njeni entiteti, ki nista neodvisni; ker je torej v interesu teh entitet, da bo Bosna in Hercegovina popolnoma delujoča država, sposobna izpolniti vsa merila in dolžnosti članstva,

K.   ker je 125 072 ljudi uradno še vedno registriranih kot notranje razseljene osebe, med katerimi po navedbah vlade BiH 8000 notranje razseljenih oseb še vedno živi v zbirnih centrih zaradi pomanjkanja ustreznih stanovanj, infrastrukture in zaposlitve na območjih, od koder prihajajo,

L.   ker so na terenu opravile izjemno delo nevladne organizacije,ki so si prizadevale, da bi bil položaj notranje razseljenih oseb in beguncev znosnejši;

M.   ker je poleg tega 45 000 ljudi uradno registriranih, da potrebujejo pomoč za vrnitev na kraje, kjer so živeli pred vojno,

N.   ker bi bilo treba vojne zločine preganjati z enako odločnostjo, sredstvi in učinkovitostjo tako na državni kot na lokalni ravni,

1.   pozdravlja podpis tega pomembnega sporazuma in poziva vse države članice EU, naj ga hitro ratificirajo; je prepričan, da ta sporazum utrjuje evropsko prihodnost BiH in ponuja enkratno priložnost za dosego miru, stabilnosti in blaginje v državi;

2.   opozarja zlasti politične voditelje, da imajo glavno odgovornost in da je mogoče to priložnost izkoristiti le, če pokažejo zadostno daljnovidnost in odločnost pri skupnem izvajanju reform na vseh ravneh, in sicer države, entitet in lokalnih oblasti, da bi modernizirali državo in jo napravili učinkovitejšo in skladnejšo s standardi EU, med drugim tudi z odpravo vseh nepotrebnih zakonskih in administrativnih ovir ter z racionalizacijo administrativnih struktur; meni, da bi morale zlasti oblasti v federaciji nujno preučiti sprejetje konkretnih ukrepov v tej smeri;

3.   v zvezi s tem opozarja, da mora BiH v skladu s Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom in začasnim sporazumom med drugim:

   a) postopno ukiniti vse kvantitativne omejitve za izdelke EU,
   b) ukiniti carinske dajatve v dogovorjenih rokih,
   c) poenostaviti pretok blaga z vsemi prevoznimi sredstvi po celotnem ozemlju BiH, in
   d) opraviti izčrpen popis vseh shem pomoči po vsej državi, jih uskladiti z zakonodajo EU in ustanoviti neodvisen organ za državno pomoč,

4.   meni, da je mogoče s Stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom okrepiti gospodarstvo BiH, saj sporazum vsebuje določbe, ki državo zavezujejo k liberalizaciji njenega trga, s čimer bi se povečala konkurenčnost njenih podjetij in pritegnile naložbe, k posodobitvi njenega pravnega okvira, da bi ta postal učinkovitejši in preglednejši; spodbuja oblasti BiH, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zvišanje ravni neposrednih tujih naložb v državi;

5.   meni, da je treba z navedenimi ukrepi okrepiti administrativno zmogljivost BiH na vseh ravneh, vključno z državo, ki bo odgovorna za nadzor in izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, ne glede na to, kateri organi bodo odgovorni za izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

6.   opozarja, da morata obe entiteti doseči napredek pri procesu privatizacije, vendar poudarja, da bi ta moral potekati pod preglednimi pogoji in v ustreznem regulativnem in pravnem okviru, z rezultati privatizacije pa bi bilo treba spodbuditi trajnostni gospodarski razvoj države;

7.   poziva parlament BiH, naj v tesnem sodelovanju s parlamenti entitet spremlja izvajanje Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in olajša sprejetje zakonodaje, povezane s tem sporazumom in evropskim partnerstvom;

8.   je prepričan, da bodo določbe glede sodelovanja na področjih, kot so vizumi, upravljanje mej, migracije ter boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, BiH dale veliko zagona pri utrditvi nedavno sprejete policijske reforme, saj bodo spodbujale nadaljnje sodelovanje med različnimi policijskimi strukturami in zagotavljale večjo usklajenost med postopki in praksami; poziva policijsko misijo EU v BiH, naj pomaga pospešiti ta proces;

9.   pozdravlja dejstvo, da sporazum podpira tudi načelo nediskriminatornega dostopa do sistemov izobraževanja in poklicnega usposabljanja v BiH, ne glede na spol, etnično pripadnost ali vero; meni, da so potrebna resna prizadevanja, da bi presegli segregacijske strukture, ki trenutno delujejo v državi; meni, da sta izobraževanje in poznavanje, ki se pridobi s skupnim življenjem od zgodnje mladosti, bistvena dejavnika v procesu sprave;

10.   meni, da bi morala Evropska unija podpirati akademsko in znanstveno sodelovanje, skupaj z izmenjavami osebja, med BiH in drugimi državami v regiji ter med njimi in državami članicami EU; v tem pogledu opozarja, da lahko programi EU pripomorejo k uresničitvi tega cilja, ter da je nujno treba ustanoviti nacionalno agencijo, zadolženo za izvajanje teh programov, kjer sedaj sodelujejo tudi države zahodnega Balkana;

11.   poziva izobraževalne organe v BiH, naj končno ustanovijo nacionalno agencijo, ki je potrebna, da bi državljanom BiH omogočili sodelovanje v programih mobilnosti Skupnosti, v katere so bile na zahtevo Parlamenta vključene tudi države zahodnega Balkana; meni, da bi morali programi Skupnosti poleg pospeševanja mobilnosti študentov in raziskovalcev spodbujati tudi sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami v različnih entitetah;

   12. prav tako meni, da mora – ob upoštevanju družbenih in gospodarskih vplivov, ki bi utegnili biti posledica začetka veljavnosti začasnega sporazuma – instrument za predpristopno pomoč (IPA)(1) zagotoviti podporo posodobitvi sistemov socialnega varstva v državi in njene delovne zakonodaje, pa tudi podporo organizacijam trga dela in sindikatom, izboljšanju prometne infrastrukture v BiH, da se spodbudi gospodarski razvoj, ter za okoljske politike za zmanjšanje onesnaženja, optimizacijo porabe energije in izboljšanje ravnanja z odpadki; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje po dolgotrajnih pogajanjih nacionalnega koordinatorja za IPA, kot je zahtevala Evropska komisija;
   13. poziva Komisijo, naj oblikuje prilagojene ukrepe, ki bodo odražali posebne razmere v BiH, da bi podprla in olajšala proces pristopa k EU;
   14. poziva Komisijo, naj državo vključi v vse svoje pobude za spodbujanje medčloveških odnosov, razvijanje civilne družbe ter krepitev gospodarskega in družbenega razvoja BiH;
   15. je zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka pri vračanju beguncev in notranje razseljenih oseb, na primer v Posavini v Republiki Srbski; opozarja, da je treba zagotoviti večjo vključenost in predanost lokalnih oblasti procesu vračanja, da je treba organizirati usmerjene kampanje osveščanja, da bi povečali sprejemanje povratnikov v javnosti, da je treba obravnavati izredne potrebe na področjih infrastrukture in javnih služb na območjih vračanja, da je treba ustvariti možnosti zaposlitve za povratnike ter po vsej BiH uskladiti pokojninske sisteme, sisteme zdravstvenega zavarovanja in izobraževalne sisteme, s čimer se zagotovi, da bo do vračanja prihajalo v varnih in dostojanstvenih razmerah ter da bodo vrnitve trajne in bodo učinkovito prispevale k procesu sprave;
   16. v zvezi s tem opozarja na obvezo za izvajanje sarajevske deklaracije iz leta 2005;
   17. je prepričan, da so okrepljena prizadevanja za spodbujanje vračanja zlasti pomembna, ker se mora do leta 2011 opraviti nov popis prebivalstva na podlagi razčlenjenih podatkov, da se pripravi posodobljen pregled strukture prebivalstva v BiH;
   18. poziva oblasti BiH, naj nujno obravnavajo težave 8 000 oseb, ki prebivajo v še obstoječih zbirnih centrih in za katere varna in dostojanstvena vrnitev morda ni mogoča, ter poiščejo ustrezne in dostojanstvene trajne rešitve za te osebe;
   19. meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za pravice manjšin v BiH, glede na to, da je bil napredek na tem področju omejen; v zvezi s tem pozdravlja spremembo volilne zakonodaje iz aprila 2008, ki pripadnikom nacionalnih manjšin omogoča kandidiranje na lokalnih volitvah; vseeno obžaluje dejstvo, da je občinam prepuščeno odločanje o številu sedežev za nacionalne manjšine; nadalje poudarja, da bi morali začeti delovati svetovalni sveti za manjšine, ki so bili nedavno ustanovljeni v Republiki Srbski, v kratkem pa naj bi jih oblikovali tudi v Federaciji BiH; nazadnje obžaluje, da se ohranja diskriminacija "drugih" v ustavi in volilni zakonodaji BiH;
   20. izraža zaskrbljenost zaradi ozračja nestrpnosti do lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transseksualnih oseb (LGBT), zlasti kar zadeva incidente, do katerih je prišlo ob odprtju prvega Queer festivala v Sarajevu 24. septembra 2008, in poziva bosansko državo in lokalne oblasti, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da bo temeljna pravica do mirnega zbiranja v celoti zagotovljena tudi za lezbične, gejevske, biseksualne in transseksualne osebe v BiH;
   21. poziva, naj se zagotovi več sredstev za izpolnitev cilja nacionalne strategije ukrepanja proti minam, po katerem bi BiH očistili min do leta 2009; poudarja, da je na tem področju največji izziv pomanjkanje sredstev za izvajanje te strategije, in zato poziva pristojne organe, naj zagotovijo sredstva, potrebna za čim hitrejše izvajanje in dokončanje tega projekta;
   22. poziva Komisijo, naj zagotovi financiranje EU za program Združenih narodov za razoroževanje, tako da se bo uničevanje odvečnega orožja, vojaške opreme in streliva oboroženih sil BiH lahko nadaljevalo pod nadzorom ZN, ter sprejme ukrepe, da se to orožje ne bo prodajalo nespodobnim posrednikom, državam ali režimom;
   23. v zvezi s tem opozarja, da je treba učinkovito izvajati odločbe v zvezi z vračanjem lastnine, ki že veljajo, ter poziva oblasti BiH, naj v zvezi s tem prenehajo omahovati;
   24. prepričan je tudi, da bi bilo treba več naporov vložiti v reševanje problematike pogrešanih oseb in odškodnin za njihove družine, ter v zvezi s tem pozdravlja delo Mednarodne komisije za izginule osebe in inštituta BiH za izginule osebe; poziva ustrezne agencije na ravni entitet, naj podpirajo delo organov na državni ravni s tem, da jim posredujejo vse relevantne informacije, ki jih zberejo;
   25. meni, da je treba več pozornosti posvetiti sojenjem zaradi vojnih zločinov na okrajni ravni in na ravni kantonov, da bi razjasnili, če in na kakšen način bi bilo treba zadeve razdeliti med državne sodne oblasti in sodne oblasti na nižji ravni, da bi zagotovili ustrezne kadre za sodišča in tožilstva, ustrezno zaščito za priče, okrepili čezmejno policijsko in sodno sodelovanje ter uskladili pravni okvir, ki se uporablja na državni ravni, na ravni kantonov in na lokalni ravni; poziva Komisijo in države zahodnega Balkana, naj ukrepajo, da bi s tem v zvezi znatno izboljšale sodelovanje na regionalni in mednarodni ravni;
   26. v zvezi s tem podpira pripravo strategije BiH za pregon vojnih zločinov, ki bi s pojasnitvami glede števila možnih primerov vojnih zločinov pomagala poiskati politične, finančne in zakonodajne odločitve ter sredstva, potrebna za obravnavo teh primerov;
   27. je zaskrbljen zaradi vzdušja, v katerem prihaja do ustrahovanja medijev, borcev za človekove pravice in civilne družbe na splošno, ki je značilno za Republiko Srbsko, in poziva politične voditelje, naj priznajo pomembno vlogo, ki jo v demokratičnem življenju njihove entitete igrajo neodvisni mediji in nevladne organizacije;
   28. obžaluje, da je Republika Srbska zagrozila, da se bo enostransko umaknila iz državnega podjetja za prenos električne energije ter ustanovila lastno podjetje in s tem prenehala podpirati dogovorjeno reformo; poudarja, da bi to ogrozilo bosanska prizadevanja v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; obenem poziva oblasti v Federaciji, naj sprejmejo dolgo pričakovane zakone na področju oskrbe z električno energijo;
   29. poziva k sprejetju ustreznih ukrepov kot odziv na to, da je BiH v zvezi z Mednarodnim kazenskim sodiščem podpisala dvostranski sporazum o imuniteti z Združenimi državami, kar je v nasprotju s skupnim stališčem in smernicami EU na tem področju;
   30. obžaluje, da kljub resnim izzivom, s katerimi se BiH sooča na področju obvladovanja korupcije, organiziranega kriminala, trgovine z ljudmi, pranja denarja in trgovine z drogami, napredek na tem področju zavirajo politično vmešavanje in pomanjkanje politične volje ter odsotnost usklajevanja med različnimi agencijami in policijskimi enotami, ki so organizirane po entitetah; poziva oblasti BiH, naj čim prej sprejmejo dodatne ukrepe za reševanje teh problemov;
   31. meni, da bi moral parlament BiH voditi razpravo o prihodnji ustavni ureditvi države; v zvezi s tem poziva k javni razpravi, ki naj se izpelje pregledno in odprto ob polni udeležbi civilne družbe; prav tako meni, da mora biti kakršen koli dogovor o ustavi rezultat prostovoljnega sporazuma med različnimi političnimi strankami v BiH; vseeno verjame, da lahko mednarodna skupnost in posebni predstavnik EU odigrata pomembno vlogo v smislu spodbujanja ter ju poziva, naj v sodelovanju z beneško komisijo Sveta Evrope zagotovita podporo, ki je potrebna za izvedbo te razprave;
   32. poziva lokalne politike, naj priznajo potrebo po strukturni reformi države BiH; vendar opozarja, da ta reforma lahko uspe le, če temelji na realističnih predpostavkah;
   33. opozarja, da krepitev centralne države ne pomeni slabitve entitet, temveč ustvarja razmere za učinkovito upravo, ki bo delovala v skupno dobro vseh državljanov BiH na številnih področjih, na primer pri vzpostavitvi skupnega notranjega trga; obenem svari pred tem, da bi razprava o ustavi služila kot priložnost za prisvajanje pristojnosti in posebnih pravic entitet, ki so značilne za suvereno državo;
   34. opozarja oblasti BiH, da morajo popolnoma sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, zlasti v zvezi s podporo pri prijetju preostalih ubežnikov, prepoznavanjem in zaščito morebitnih prič ter zagotavljanjem dokumentov in drugih dokazov za Sodišče, ki so potrebni za sojenja in preiskave;
   35. obžaluje, da volilni organi niso upoštevali želja tistih državljanov BiH, ki so se med vojno preselili v tujino, vendar bi vseeno želeli uresničiti svojo volilno pravico; meni, da je treba ob dobrem sodelovanju s sosednjimi državami poiskati rešitev, da se omogoči vpis teh državljanov v volilni imenik;
   36. meni, da bi moralo biti zaprtje urada visokega predstavnika ob hkratni okrepitvi vloge posebnega predstavnika EU še naprej končni cilj mednarodne skupnosti in lokalnih voditeljev; zato poziva politične voditelje, naj bodo s tem v zvezi kos svoji odgovornosti in naj si resno prizadevajo za izpolnitev petih ciljev in dveh pogojev, ki jih je določil Svet za uresničevanje miru, da bi s sporazumnim procesom dosegli prehod od visokega predstavnika do posebnega predstavnika EU;
   37. je zlasti nezadovoljen zaradi premajhnega napredka pri dokončni ureditvi vprašanja okrožja Brčko; opozarja politične voditelje v BiH, da je odločitev arbitražnega sodišča o statusu Brčkega dokončna in je ni mogoče izpodbijati;
   38. prav tako poziva bosanske politike, naj priznajo, da je potrebna razumna porazdelitev lastnine med državo in drugimi upravnimi ravnmi, kar je eden od ciljev za zaprtje urada visokega predstavnika; poziva jih, naj resno sodelujejo pri pogajanjih za rešitev tega dolgotrajnega problema; opozarja, da je treba državi dodeliti sredstva, potrebna za izpolnjevanje njenih nalog;
   39. opozarja predstavnike mednarodne skupnosti, da so njihovi sogovorniki v BiH institucije te države, ne pa voditelji največjih političnih strank; zato meni, da morajo institucije BiH sodelovati in postati glavni akterji v procesu reform, ki ga mora izpeljati ta država;
   40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladi Bosne in Hercegovine in visokemu predstavniku/posebnemu predstavniku EU za Bosno in Hercegovino.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov