Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

–   ob upoštevanju skupne izjave med 58. plenarnim zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov ob 70. obletnici holodomora v Ukrajini, ki jo je podprlo 63 držav, vključno z vsemi (takratnimi) 25 državami članicami EU,

–   ob upoštevanju ukrajinskega zakona o holodomoru v Ukrajini v letih 1932 in 1933, sprejetega 28. novembra 2006,

–   ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2007, s katero je obeležil začetek spomina na 75. obletnico holodomora v Ukrajini,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil, ki jih je na svoji 10. seji 27. februarja 2008 sprejel odbor za parlamentarno sodelovanje EU-Ukrajina,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin osnovno načelo, na katerem temelji EU;

B.   ker Konvencija Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida opredeljuje kot kazniva vrsto dejanj, storjenih z namenom delnega ali popolnega uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine: ubijanje članov skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb pri članih skupine, namerno ustvarjanje takšnih življenjskih okoliščin, ki bodo preračunano povzročile fizično uničenje dela skupine ali skupine v celoti, nalaganje ukrepov, katerih namen je preprečevanje rojstev znotraj skupine, in prisilno premeščanje otrok v drugo skupino,

C.   ker je v letih 1932 in 1933 holodomor, ki je pozvročil milijone smrti v Ukrajini, cinično in kruto načrtoval Stalinov režim, da bi proti volji podeželskega prebivalstva Ukrajine vsilil politiko Sovjetske zveze o kolektivizaciji kmetijstva;

D.   ker bi spomin na zločine proti človeštvu moral pripomoči k preprečevanju podobnih zločinov v prihodnosti;

E.   ker evropska integracija temelji na pripravljenosti soočenja s tragično zgodovino 20. stoletja in pripoznavi, da sprava s težko zgodovino ne pomeni občutka kolektivne krivde, temveč predstavlja stabilno podlago za izgradnjo skupne evropske prihodnosti, ki bo temeljila na skupnih vrednotah ter deljeni in medsebojno povezani prihodnosti;

1.   prebivalcem Ukrajine, zlasti še živečim osebam, ki so preživele holodomor, ter družinam in sorodnikom žrtev posveča izjavo:

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladi in parlamentu Ukrajine, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in generalnemu sekretarju Sveta Evrope.