Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2007,

–   ob upoštevanju člena 195 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2001, ki spreminja člen 3 pravil in splošnih pogojev, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(2),

–   ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, sklenjenega 15. marca 2006 med Evropskim parlamentom in varuhom človekovih pravic, ki je začel veljati 1. aprila 2006,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. oktobra 2005 z naslovom "Pooblastilo za sprejetje in posredovanje sporočil evropskemu varuhu človekovih pravic in za nastop javnih uradnikov pred njim" (SEK(2005)1227),

–   ob upoštevanju pisma z julija 2006, ki ga je evropski varuh človekovih pravic poslal predsedniku Evropskega parlamenta, da bi se začel postopek za spremembo statuta varuha človekovih pravic,

–   ob upoštevanju svojega osnutka sklepa z dne 22. aprila 2008(3) in svoje resolucije z dne 18. junija 2008 o sprejetju Sklepa Evropskega parlamenta o spremembi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(4),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,

–   ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 195(2) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0358/2008),

A.   ker je bilo letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic v letu 2007 uradno posredovano predsedniku Parlamenta dne 10. marca 2008 in ker je evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros poročilo predstavil Odboru za peticije dne 19. maja 2008 v Strasbourgu,

B.   ker so Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila prvič razglašena decembra 2000, podpisana 12. decembra 2007, predsedniki Parlamenta, Komisije in Sveta pa so jo ponovno potrdili in ker je zaveza o pravno zavezujoči Listini, zapisana v Lizbonski pogodbi, ki je v postopku ratifikacije, izraz naraščajoče zavesti, da morajo biti državljani v središču prizadevanj pregledne, dostopne in dosegljive Evrope, ki se zaveda vprašanj, ki jih tarejo,

C.   ker je v členu 41 Listine določeno: "Vsakdo ima pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku",

D.   ker je v členu 43 Listine določeno: "Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri delovanju institucij ali organov Skupnosti, razen glede Sodišča in Sodišča prve stopnje v njuni pravosodni funkciji",

E.   ker je bistveno, da institucije in organi EU v celoti izkoristijo potrebna sredstva za izpolnitev svojih obveznosti, zato da dobijo državljani hitre in celovite odgovore na svoja vprašanja, pritožbe in peticije,

F.   ker kljub temu, da je preteklo že sedem let od sprejetja prej omenjene resolucije Parlamenta z dne 6. septembra 2001, s katero je bil potrjen kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je pripravil varuh človekovih pravic, druge glavne institucije še vedno niso upoštevale nujnega poziva Parlamenta, naj delujejo v skladu z določbami tega kodeksa,

G.   ker je bilo leta 2007 prejetih približno 16 % manj pritožb kot leta 2006, medtem ko se je število dopustnih pritožb povečalo tako absolutno kot relativno, in sicer s 449 (12 % skupnega števila) v letu 2006 na 518 (16 % skupnega števila) v letu 2007,

H.   ker rezultati 348 opravljenih preiskav, od katerih jih je bilo 341 povezanih s pritožbami, sedem pa jih je bilo opravljenih na pobudo varuha človekovih pravic, kažejo, da v 95 primerih (kar je 25,7 % obravnavanih pritožb) niso bile ugotovljene nepravilnosti,

I.   ker se je leta 2007 podvojilo število primerov, ko so institucije ali organi na podlagi pritožbe varuhu človekovih pravic sami odpravili nepravilnosti (129 zadev), kar kaže na njihovo vedno večjo pripravljenost, da pritožbe, naslovljene na varuha, vidijo kot priložnost za popravo storjenih napak in sodelovanje z varuhom človekovih pravic v korist državljanov,

J.   ker je bilo leta 2007 pet primerov sporazumno rešenih in ker je bilo konec leta 2007 v obravnavi še 31 predlogov za sporazumno rešitev,

K.   ker je leta 2007 varuh človekovih pravic začel pogosteje uporabljati neformalne postopke za prožno reševanje problemov in bo imel tak pristop tudi v prihodnosti, kar dokazuje, da so varuh človekovih pravic in institucije pripravljeni pomagati državljanom,

L.   ker je leta 2007 varuh človekovih pravic zaključil 55 preiskav s kritično oceno in ker ta pritožniku potrdi, da je njegova pritožba upravičena, zadevni instituciji ali organu pa nakaže, kje je storil napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje,

M.   ker je bilo leta 2007 podanih osem osnutkov priporočil, za sedem osnutkov priporočil iz leta 2006 je bil sprejet sklep, enkrat pa je bilo Parlamentu predloženo posebno poročilo,

N.   ker kritične ocene v odločbah, s katerimi se zaključijo nerazrešljivi primeri nepravilnosti, niti priporočila ali posebna poročila varuha človekovih pravic niso zavezujoči, saj mu njegova pooblastila ne omogočajo, da bi neposredno rešil tovrstne primere, temveč so mu podeljena za spodbujanje samoregulacije v institucijah in organih Evropske unije,

O.   ker je bilo opredeljeno, da gre za nepravilnosti pri upravljanju takrat, kadar zadevna institucija ali drug organ ne spoštuje zanj zavezujočih pravil ali načel, vključno s primeri, ko ta izhajajo iz zaveze institucije ali organa samega in tega Pogodbe ali sekundarna zakonodaja ne zahtevajo neposredno;

P.   ker je varuh človekovih pravic kot prednostno nalogo določil potrebo po podpiranju dobrega upravljanja v institucijah in organih Evropske unije ter spodbujanje prizadevanj, ki presegajo zgolj izogibanje nezakonitemu ravnanju v zvezi s tem;

Q.   ker je varuh človekovih pravic leta 2007 Parlamentu predložil eno posebno poročilo in ker je predložitev posebnega poročila Parlamentu pomembno sredstvo, s katerim varuh človekovih pravic pri nekaterih peticijah zaprosi za politično podporo Parlamenta in Odbora za peticije, kadar gre za urejanje zadev državljanov, katerih pravice so bile kršene, in izboljšanje upravnih standardov EU,

R.   ker ima Parlament od začetka veljavnosti Pogodbe iz Nice enake pravice kot države članice, Svet in Komisija, da vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve Pogodbe ES ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil,

S.   ker lahko institucije in drugi organi EU na podlagi kritičnih pripomb glede slabega upravljanja, ki jih je varuh človekovih pravic navedel v svojem poročilu za leto 2007 (kritične ocene, osnutki priporočil in posebno poročilo), izvajajo ustrezne ukrepe, da se napake in slabo delovanje v prihodnosti ne bi ponavljali,

T.   ker sodelovanje, ki ga je vzpostavil varuh človekovih pravic v okviru evropske mreže varuhov človekovih pravic, že več kot deset let deluje kot prožen sistem za izmenjavo informacij in dobre prakse ter kot sredstvo za usmerjanje pritožnikov na varuhe človekovih pravic ali podobne organe, ki jim lahko najbolj pomagajo,

U.   ker se je vloga varuha človekovih pravic pri zaščiti državljanov Unije v dvanajstih letih od ustanovitve njegove funkcije okrepila, zahvaljujoč neodvisnosti varuha in demokratičnemu nadzoru njegovih dejavnosti, ki ga izvaja Parlament,

V.   ker morajo dejavnosti varuha človekovih pravic in Odbora za peticije ostati ločene in bi morale kot splošno pravilo vključevati dokončen odstop zadeve v reševanju, namenjeno temu, da se izogneta sporom glede pristojnosti kar zadeva njune prerogative,

1.   odobri letno poročilo za leto 2007, ki ga je predložil evropski varuh človekovih pravic, in obliko, v kateri je predloženo, ki zajema povzetek dejavnosti v tem letu ter vsebinsko analizo sklepov varuha človekovih pravic in vprašanj, ki so se obravnavala v različnih fazah postopka; vendar meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje statističnih razpredelnic, v katerih so pomešana števila in odstotki, kar utegne povzročiti zmedo;

2.   poziva, naj vse institucije in organi EU prejmejo proračunska sredstva in kadre, ki jih potrebujejo, da bi lahko državljanom dali hitre in vsebinske odgovore na njihova vprašanja, pritožbe in peticije;

3.   meni, da varuh človekovih pravic nadaljuje dejavno in uravnoteženo izvajanje svojih pooblastil, kar zadeva preučevanje in obravnavanje pritožb ter vodenje in sklepanje preiskav, pa tudi kar zadeva ohranjanje konstruktivnih odnosov z institucijami in organi EU ter spodbujanje državljanov, da v odnosu do teh institucij in organov uveljavljajo svoje pravice;

4.   poziva varuha človekovih pravic, naj nadaljuje svoja prizadevanja ter zagotovi učinkovito, pregledno in prožno izvajanje svojih dejavnosti, da se v institucijah in organih EU oblikuje resnična kultura storitev za državljane;

5.   meni, da je izraz "nepravilnosti" treba razlagati širše, tako da ne bo zajemal le upravnih aktov, ki kršijo predpise ali načela, določena v Pogodbah ali sekundarni zakonodaji, temveč tudi primere, ko so upravni organi sami prevzeli nekatere obveznosti, na primer s sprejetjem kodeksa dobrega administrativnega ravnanja, ali primere, ko so odobrene politike ali izjave politične narave državljanom vzbudile upravičena in razumna pričakovanja;

6.   podpira prizadevanja varuha človekovih pravic za spodbujanje dobrega upravljanja prek dodatnih komentarjev in predlogov institucijam in organom tudi v primerih, ko med preiskavo ni našel nobene nepravilnosti, vendar meni, da so potrebne izboljšave glede na cilj, da bi v upravi EU razvili kulturo državljanom prijaznih in ustrežljivih storitev;

7.   meni, da vloga varuha človekovih pravic pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti v postopku odločanja in upravljanja v Evropski uniji pomembno prispeva k oblikovanju Unije, v kateri se bodo odločitve sprejemale v kar najtesnejši povezavi z državljani, kot je opredeljeno v drugem odstavku člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, v sodelovanju z uradi varuhov človekovih pravic v posameznih državah članicah, tako da je EU v tesnejšem stiku z državljani Evrope;

8.   ponavlja svojo zahtevo iz prejšnjih resolucij, da morajo vse institucije in organi EU sprejeti skupen pristop v zvezi z evropskim kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev;

9.   opozarja, da kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je pripravil varuh človekovih pravic in kot ga je odobril Parlament v prej omenjeni resoluciji z dne 6. septembra 2001, zajema osebje vseh institucij in organov Skupnosti ter je objavljen in se redno posodablja na spletni strani varuha človekovih pravic;

10.   poudarja, da je treba še naprej krepiti javno podobo varuha človekovih pravic, čigar cilj je, da obvešča državljane, podjetja, nevladne organizacije in druge subjekte, ter meni, da bi lahko z visokokakovostnimi informacijami zmanjšali število pritožb, ki niso v pristojnosti varuha človekovih pravic; obenem poziva varuha človekovih pravic, naj pritožbe, ki niso v njegovi pristojnosti, nemudoma posreduje pristojnim organom prek najustreznejših mrež na nacionalnem in lokalnem nivoju,

11.   se zaveda povečanja absolutnega števila dopustnih pritožb, vendar meni, da njihov delež glede na skupno število pritožb – 16 % – ostaja nezadovoljiv; zato priporoča izvedbo okrepljene kampanje obveščanja evropskih državljanov, ki naj bo namenjena osveščanju o funkciji in pristojnostih evropskega varuha človekovih pravic;

12.   pozdravlja splošno konstruktivno sodelovanje varuha človekovih pravic z institucijami in organi EU ter potrjuje njegovo vlogo zunanjega nadzornega mehanizma in dragocenega vira za nenehno izboljševanje evropske uprave;

13.   poziva varuha človekovih pravic, naj zagotovi, da bo Komisija ustrezno uporabila svoje diskrecijske pravice za začetek postopkov za ugotavljanje kršitev po členu 226 Pogodbe ES ali predlog denarne kazni po členu 228 Pogodbe ES, pri tem pa naj dosledno skrbi, da ne bo zamujala ali da neupravičeno ne bo na hitro sprejemala ukrepov, kar ni v skladu z njenimi pooblastili za nadzor nad izvajanjem prava EU;

14.   meni, da lahko Parlament, če katera institucija noče ravnati v skladu s priporočilom iz posebnega poročila varuha človekovih pravic, kljub temu da ga je odobril Parlament, legitimno uporabi svoja pooblastila, da vloži tožbo pri Sodišču zaradi dejanja ali opustitve, ki je predmet varuhovega priporočila;

15.   opozarja, da je varuh človekovih pravic predložil posebno poročilo, ki ga bo obravnaval Parlament, v katerem je kritično presodil Komisijo, ker ni obravnavala pritožbe v zvezi z evropsko direktivo o delovnem času, o čemer je Parlament dne 3. septembra 2008 sprejel resolucijo(5);

16.   meni, da bi lahko varuh človekovih pravic in odbor za peticije, kadar v okviru svojih nalog in pristojnosti preiskujeta vprašanja, ki se prekrivajo – npr. na eni strani način, kako Komisija obravnava kršitve, in na drugi strani kršitve same – s tesnim sodelovanjem dosegla zelo koristno sinergijo;

17.   pozdravlja sodelovanje med varuhom človekovih in Odborom za peticije v institucionalnih okvirih, kar zadeva medsebojno spoštovanje pristojnosti in prerogativ;

18.   priznava, da je prispevek evropske mreže varuhov človekovih pravic pri zagotavljanju izvensodnih rešitev koristen; pozdravlja sodelovanje evropskega varuha z varuhi človekovih pravic in podobnimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v posameznih državah članicah ter poziva k nadaljnji krepitvi izmenjave najboljše prakse, kar bo omogočilo uskladitev dobre prakse med državami članicami;

19.   pozdravlja sprejetje izjave Evropske mreže varuhov človekovih pravic oktobra 2007, ki pomembno prispeva k razpoznavnosti evropske razsežnosti dela varuhov človekovih pravic in k pojasnitvi storitev, ki jih zagotavljajo ljudem, ki se pritožijo glede zadev v okviru zakonodaje EU;

20.   pozdravlja pobude evropskega varuha človekovih pravic, da širši javnosti predstavlja tako svoje delo kot tudi delo nacionalnih varuhov, ter varuhu priporoča, naj si še naprej prizadeva za večjo osveščenost državljanov;

21.   spodbuja varuha človekovih pravic, naj prireditvam, namenjenim državljanom in zato morebitnim pritožnikom, še naprej namenja veliko pozornost, saj sta razdelitev pristojnosti in potek postopkov odločanja na evropski, nacionalni in regionalni ravni za mnoge državljane in podjetja očitno še vedno nepregledna;

22.   pozdravlja okrepljeno kampanjo obveščanja, ki jo spodbuja komunikacijska strategija varuha človekovih pravic, ki uporablja različne načine obveščanja državljanov in izboljševanja javne ozaveščenosti, kar vodi k večjemu zavedanju o pravicah državljanov in pristojnostih Skupnosti ter večjemu razumevanju področja pristojnosti varuha človekovih pravic; vendar ga zaradi visokega števila pritožb, ki niso v njegovi pristojnosti, poziva, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi pogosteje in obsežneje poročal o svojih pristojnostih;

23.   ker ima vsaka institucija svojo spletno stran, na kateri je mogoče vložiti pritožbe ipd., in ker imajo državljani preglavice z razlikovanjem različnih institucij, pozdravlja oblikovanje interaktivnega priročnika za pomoč državljanom pri prepoznavanju najustreznejše institucije za reševanje njihovih težav;

24.   da bi zmanjšali število nedopustnih pritožb, naslovljenih na evropskega varuha človekovih pravic, predlaga, naj se ta zamisel še bolj razvije in se vzpostavi skupna spletna stran institucij EU, s katero bi pomagali državljanom in jih napotili neposredno na institucijo, pristojno za obravnavo njihove pritožbe;

25.   predlaga, naj varuh človekovih pravic sprejme ukrepe za zmanjšanje števila pritožb v zadevah, ko ni možen noben ukrep;

26.   poziva evropskega varuha človekovih pravic, naj se zaveže, da bo neposredno posredoval vsako pritožbo, ki spada v pristojnost nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic, seveda s soglasjem pritožnika;

27.   za boljše in učinkovitejše usluge državljanom predlaga, da jih varuh človekovih pravic še naprej seznanja z notranjimi postopki in roki za obravnavo pritožb ter z merili za odločanje v različnih fazah obravnave pritožbe;

28.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

(1) UL L 113, 4.5.1994, str. 15. (2) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 336. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0129. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0301. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0398.