Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom "Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv"--- (KOM(2008)0013) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0047),

−   ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES, da se izboljša in razširi sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov (KOM(2008)0016), in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0052),

−   ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (KOM(2008)0018) ter spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEK(2008)0054),

−   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom "Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET): Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika" (KOM(2007)0723) in spremnih delovnih dokumentov služb Komisije o tehnološkem načrtu (SEK(2007)1510) in načrtu zmogljivosti (SEK(2007)1511),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom 20–20 do leta 2020: Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

-   ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(1),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0418/2008),

A.   ker bo uporaba fosilnih goriv v EU brez večjih naložb v raziskave in razvoj drugih tehnologij, po sedanjih znanstvenih in tehnoloških spoznanjih, še več desetletij nujna za zagotovitev varnosti energetske oskrbe,

B.   ker je premog edino fosilno gorivo na voljo v EU, ki omejuje naraščajočo odvisnost od uvoza nafte in plina iz nestabilnih tretjih držav ter je tako strateškega pomena,

C.   ker je premog v številnih državah članicah osrednji element v mešanici energetskih virov, vendar je treba elektrarne na premog temeljito modernizirati in več vlagati v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

D.   ker ima veliko držav članic EU velika nahajališča premoga, ki bodo po ocenah razpoložljiva še dolgo v naslednjem stoletju,

E.   ker bi široka uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida (CCS) v elektrarnah in dolgoročno tudi v industriji z visoko stopnjo emisij CO2 lahko pomagala pri uresničevanju ambicioznih podnebnih ciljev EU po letu 2020, ter ker uporaba teh tehnologij dopolnjuje prizadevanja na področju energetske učinkovitosti na strani ponudbe in povpraševanja ter na področju obnovljivih virov energije,

F.   ker je proizvodnja energije v veliko rastočih gospodarstvih na svetu odvisna od uporabe premoga in ker je uspeh podnebne politike na teh območjih tesno povezan z možnostjo uporabe premoga z manjšimi emisijami,

G.   ker bo uporaba tehnologij CCS v elektrarnah od leta 2020 mogoča le, če se s predstavitvijo doseže dodaten potreben razvoj na področju tehnologije, večje učinkovitosti in ekonomske sposobnosti, hkrati pa se zagotovi okoljska neoporečnost,

H.   ker zamude pri izgradnji predstavitvenih naprav ogrožajo uporabo tehnologij CCS v elektrarnah ter s tem tudi uresničevanje podnebnih ciljev,

I.   ker še vedno ni ustreznega zakonodajnega okvira, potrebnega za uporabo tehnologij CCS,

J.   ker je treba veljavno zakonodajo Skupnosti na tem področju čim prej prenesti v nacionalno ali regionalno zakonodajo ter jo dopolniti z novimi zakonodajnimi predlogi, zlasti o gradnji prometne infrastrukture,

K.   ker manjkajoča zakonska ureditev ovira podjetja pri odločitvah glede naložb, morebitne investitorje pa pri delovanju na finančnih trgih,

L.   ker je treba podpreti izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav in ker je treba predstavitvene projekte na ravni EU izbrati na podlagi tega, ali bodo zagotovili potrebna spoznanja o posameznih tehnologijah ter različnih možnostih prevoza in shranjevanja,

1.   poudarja, da bi moral biti namen podnebne politike EU globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

2.   opozarja na posebno poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o zajemu in shranjevanju ogljikovega dioksida iz leta 2005, ki tehnologijo CCS opredeljuje kot obetavno tehnologijo za hitro zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov z možnostjo doseči do 55-odstotno zmanjšanje do leta 2100;

3.   priznava, da uporaba tehnologij CCS lahko pomaga pri uresničevanju zastavljenih podnebnih ciljev EU po letu 2020; vendar poudarja, da podpora tehnologijam CCS vključuje tudi sedanja prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije;

4.   opozarja na zavezo Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007, da se spodbuja gradnja in delovanje do 12 predstavitvenih naprav s tehnologijo trajnostne rabe fosilnih goriv v tržni proizvodnji energije do leta 2015;

5.   poudarja, da je treba zagotoviti odvijanje razprav na nacionalni ravni, v katere bodo vključeni vsi strokovnjaki s tega področja, da se razume pomen zgodnje predstavitve trajnostne proizvodnje energije iz fosilnih goriv

6.   poudarja oceno, da je treba zgraditi najmanj 12 predstavitvenih naprav v EU, da se od leta 2020 dosežeta želena uporaba tehnologij CCS v elektrarnah ter varno skladiščenje CO2; ob tem meni, da bi bilo dobro, če je to mogoče, tehnologije CCS pred letom 2020 podpreti tudi v drugih industrijskih napravah; poudarja, da mora predstavitev postopkov CCS v fazah zajema, transporta in shranjevanja določiti, ali je tehnologije CCS mogoče izvajati varno ter ali je to stroškovno učinkovita rešitev problema podnebnih sprememb;

7.   meni, da dodaten razvoj in uporaba tehnologij CCS omogočata spodbujanje ciljev varnosti oskrbe, varstva podnebja in konkurenčnosti v enakem obsegu;

8.   meni, da bi tehnologije CCS v EU, glede na vlogo fosilnih goriv v mešanici energetskih virov številnih držav po vsem svetu, lahko poleg prizadevanj za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije prispevale k varnosti oskrbe in varstvu podnebja,

9.   poudarja, da je treba določiti zavezujoča in stroga merila za dolgoročno varnost in trajnost območij shranjevanja;

10.   meni, da lahko shranjevanje pod morskim dnom v primeru nesreče ogrozi morske ekosisteme;

11.   meni, da ukrepi, ki jih je predstavila Komisija, ne zagotavljajo v zadostnem obsegu želenih spodbud za izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav do leta 2015;

12.   poziva Komisijo, naj predstavi podrobno oceno stroškov vsakega od 12 predstavitvenih obratov ter deleže zasebnega in javnega financiranja v teh obratih;

13.   meni, da so neposredna finančna sredstva bistvena za izgradnjo 12 predstavitvenih naprav;

14.   opozarja, da so odločitve glede naložb in zbiranje kapitala za predstavitvene projekte na finančnem trgu otežili pomanjkljiv zakonodajni okvir, zlasti na ravni držav članic in regij, ter negotovosti v zvezi s prihodnjim gibanjem cen pravic v okviru trgovanja z emisijami;

15.   meni, da je mogoče časovne vrzeli med potencialnimi možnostmi podpore v okviru trgovanja z emisijami od leta 2013 ter potrebno fazo načrtovanja in izgradnje predstavitvenih obratov odpraviti z zagotovitvijo finančnih sredstev;

16.   v zvezi s tem predlaga, da se zagotovijo sredstva iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za predstavitvene naprave CCS, ki so bila do vmesnega pregleda zadržana zaradi sprejetja Sedmega okvirnega programa za raziskave, da se pravočasno zagotovijo sredstva za podporo in, če je mogoče, dopolnijo z dodatnimi finančnimi sredstvi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, kot je načrtovala Komisija;

17.   meni, da je treba v okviru sistema EU trgovanja z emisijami (EU ETS) povečati spodbujevalni učinek, da se lahko pravice za pričakovano proizvodnjo s tehnologijami CCS, katere obseg se poveča za najmanj 25 odstotkov, začnejo dodeljevati od leta 2013, vendar vsaj dve leti pred izgradnjo, da se omogoči trgovanje s temi pravicami; vendar meni, da bi bilo treba za te projekte znotraj EU predvideti 500 milijonov pravic za trgovanje z emisijami; poleg tega spodbuja države članice, naj izkupiček iz dražbe pravic do emisij v okviru sistema EU trgovanja z emisijami uporabijo za podporo tehnologijam CCS ter potrebni infrastrukturi;

18.   meni, da je nujno potrebno, da najmanj 12 predstavitvenih obratov, ki jih je treba podpreti, vključuje vse možne kombinacije treh tehnologij CCS z različnimi energetskimi viri in različnimi možnostmi shranjevanja ter da so ti obrati locirani ob upoštevanju čim večje geografske raznolikosti celotne Evropske unije;

19.   močno svetuje, naj se v to izbiro vključijo projekti elektrarn s predlagano najmanjšo močjo 180 MW;

20.   meni, da je treba takoj zagotoviti potrebne pogoje za izdajanje dovoljenj za prevoz in skladiščenje na nacionalni in regionalni ravni;

21.   meni, da je sodelovanje EU bistveno tudi za lažji razvoj potrebne prometne infrastrukture, in opozarja na dolgoletni postopek izdajanja dovoljenj za drugo prometno infrastrukturo v posameznih državah članicah; s tem v zvezi poudarja potrebo po krajših postopkih, da se zagotovi gradnjo do leta 2020;

22.   meni, da je uporaba strukturnih skladov za predstavitvene naprave CCS mogoča le takrat, ko posamezne regije še ne zagotovijo sredstev ali predlogov za druge dolgoročne projekte, in pojasnjuje, da se bo zmanjšala podpora prizadevanj za varstvo podnebja, če bo treba uporabo sredstev za izboljšanje ekonomske in socialne kohezije zoperstaviti ukrepom za varstvo podnebja;

23.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.