Sprejeta besedila - Skupna pravila za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in uvedba nekaterih shem podpor za kmete *

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2008/0103(CNS)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A6-0402/2008
Predložena besedila : A6-0402/2008		Razprave : PV 18/11/2008 - 4 CRE 18/11/2008 - 4		Glasovanja : PV 19/11/2008 - 5.4 Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P6_TA(2008)0549

Sprejeta besedila

946k

776k

Sreda, 19. november 2008 - Strasbourg

Skupna pravila za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in uvedba nekaterih shem podpor za kmete *

P6_TA(2008)0549

A6-0402/2008

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (KOM(2008)0306 – C6-0240/2008 – 2008/0103(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0306),

– ob upoštevanju členov 36 in 37 ter člena 299(2) Pogodbe ES, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0240/2008),

– ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj (A6-0402/2008),

1. odobri spremenjeni predlog Komisije;

2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1 a (novo)

(1a) S preglednejšimi, razumljivejšimi in manj omejujočimi pravili bi si bilo treba prizadevati za zmanjšanje birokracije v kmetijskem sektorju. Skupna kmetijska politika bo kmetijskim gospodarstvom lahko pomagala doseči konkurenčnost na globalnem trgu zgolj, če se bodo zmanjšali stroški in upravne formalnosti.

Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)

(2a) Treba se je neprestano truditi za poenostavitev, izboljšanje in uskladitev sistema navzkrižne skladnosti, zato mora Komisija vsaki dve leti predložiti poročilo o uporabi tega sistema.

Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 b (novo)

(2b) Zmanjšanje upravnih obremenitev, usklajevanje in združevanje nadzora, tudi v institucijah Unije, ter pravočasno plačevanje bi povečali splošno podporo kmetov sistemu navzkrižne skladnosti in politično učinkovitost

Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 c (novo)

(2c) Da bi se omejile obremenitve kmetov, bi države članice ter institucije Unije morale spodbujati maksimalno zmanjšanje tako števila kontrol na kraju samem kot kontrolnih organov brez poseganja v določbe Uredbe Komisije (ES) št 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/20031. Države članice bi morale dovoliti, da se opravi minimalno število kontrol na ravni plačilne agencije. Poleg tega bi treba države članice ter institucije Unije spodbuditi, da sprejmejo dodatne ukrepe za omejitev števila ljudi, ki opravljajo kontrole, kar bi omogočilo, da se jih ustrezno usposobi. V tem primeru bi bili sposobni v največ enem dnevu opraviti kontrolo kmetijskega gospodarstva na kraju samem. Komisija bi morala državam članicam pomagati pri izpolnjevanju zahtev za celosten izbor vzorcev. Izbor vzorcev za pregled na kraju samem bi bilo treba opraviti neodvisno od določenih najmanjših odstotkov kontrol, kot je določeno na podlagi posebne zakonodaje s področja navzkrižne skladnosti.

________
1 UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 d (novo)

(2d) Države članice bi morale zagotoviti, da kmetje ne bi bili dvakrat kaznovani za isti primer neizpolnjevanja obveznosti, to je z znižanjem koristi ali izključitvijo iz koristi od plačil ali s kaznovanjem zaradi neizpolnjevanja obveznosti ustrezne nacionalne zakonodaje.

Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3

(3) Nadalje, da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, je Uredba (ES) št. 1782/2003 vzpostavila okvir Skupnosti, v katerem države članice sprejmejo standarde ob upoštevanju posebnih značilnostih zadevnih območij, vključno s pogoji tal in podnebja ter obstoječimi sistemi kmetovanja (raba zemljišč, kolobarjenje, načini kmetovanja) in strukturami kmetijskih gospodarstev. Ukinitev obvezne prahe v okviru sheme enotnega plačila ima lahko v nekaterih primerih škodljive posledice za okolje, zlasti glede nekaterih krajinskih značilnosti. Zato je primerno okrepiti obstoječe določbe Skupnosti, katerih cilj je varovanje, če ustreza, navedenih krajinskih značilnosti.

(3) Nadalje, da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, je Uredba (ES) št. 1782/2003 vzpostavila okvir Skupnosti, v katerem države članice sprejmejo standarde ob upoštevanju posebnih značilnostih zadevnih območij, vključno s pogoji tal in podnebja ter obstoječimi sistemi kmetovanja (raba zemljišč, kolobarjenje, načini kmetovanja) in strukturami kmetijskih gospodarstev. Ukinitev obvezne prahe v okviru sheme enotnega plačila ima lahko v nekaterih primerih škodljive posledice za okolje, zlasti glede običajne biotske raznovrstnosti in nekaterih krajinskih značilnosti. Zato je primerno okrepiti obstoječe določbe Skupnosti, katerih cilj je varovanje, če je to potrebno, biotske raznovrstnosti in navedenih krajinskih značilnosti. Ob upoštevanju, da je treba zagotoviti najvišje standarde in kakovost vode, kot je določeno z zakonodajo Skupnosti, se ne bi smele uvesti nadaljnje omejitve, ki bi onemogočile zaželen razvoj podeželja.

Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4

(4) Zaščita in upravljanje z vodnimi viri v zvezi s kmetijsko dejavnostjo je na nekaterih območjih vedno večji problem. Zato je primerno okrepiti obstoječi okvir Skupnosti za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom varovanja voda pred onesnaževanjem in odpadnimi vodami ter upravljanja uporabe vode.

(4) Zaščita in upravljanje z vodnimi viri v zvezi s kmetijsko dejavnostjo postajata vedno večji problem v vse večjem delu Skupnosti. Zato je primerno okrepiti obstoječi okvir Skupnosti za dobre kmetijske in okoljske pogoje, da se voda zavaruje pred onesnaževanjem in odpadnimi vodami ter se boljše upravlja porabo vode, zlasti z zmanjšanjem velike letne potrate vode z boljšimi sistemi upravljanja kmetijstva in vodnih virov.

Spremembi 190 in 226
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6

(6) Da bi dosegli boljšo uravnoteženost med tistimi orodji politike, katerih namen je spodbuditi trajnostno kmetijstvo, in tistimi, katerih namen je spodbuditi razvoj podeželja, je bil uveden sistem postopnega obveznega zmanjševanja neposrednih plačil ("modulacija") z Uredbo (ES) št. 1782/2003. Ta sistem je treba ohraniti, vključno z izvzetjem plačil do 5 000 EUR iz uporabe modulacije.

Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7

(7) Prihranki, dobljeni z mehanizmom modulacije, uvedenim z Uredbo (ES) št. 1782/2003, se uporabijo za financiranje ukrepov v okviru politike razvoja podeželja. Od sprejetja navedene uredbe se kmetijski sektor sooča s številnimi novimi in zahtevnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, čedalje večji pomen bioenergije, kakor tudi potreba po boljšem upravljanju z vodami in učinkovitejšem varstvu biotske raznovrstnosti. Evropska skupnost kot pogodbenica Kjotskega protokola je bila pozvana, da svoje politike prilagodi ob upoštevanju vidikov podnebnih sprememb. Poleg tega je treba po resnih težavah, povezanih s pomanjkanjem vode in sušami, podrobneje obravnavati vprašanja upravljanja z vodami. Varovanje biotske raznovrstnosti ostaja glavni izziv in, čeprav je bil dosežen pomemben napredek, bo doseganje cilja Evropske skupnosti na področju biotske raznovrstnosti za leto 2010 zahtevalo dodatna prizadevanja. Skupnost priznava potrebo po spopadanju s temi novimi izzivi v okviru njenih politik. Na področju kmetijstva so primerno orodje za spoprijemanje z njimi programi razvoja podeželja, sprejeti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Da bi državam članicam omogočili, da ustrezno revidirajo svoje programe razvoja podeželja, ne da bi morale zmanjšati svoje sedanje dejavnosti razvoja podeželja na drugih področjih, je treba dati na voljo dodatna finančna sredstva. Vendar finančne perspektive za obdobje 20072013 ne zagotavljajo finančnih sredstev za krepitev politike Skupnosti na področju razvoja podeželja, kakor je potrebno. V teh okoliščinah je primerno mobilizirati velik del potrebnih finančnih sredstev z zagotavljanjem postopnega povečevanja zniževanja neposrednih plačil z modulacijo.

(7) Prihranki, dobljeni z mehanizmom modulacije, uvedenim z Uredbo (ES) št. 1782/2003, se uporabijo za financiranje ukrepov v okviru politike razvoja podeželja. Od sprejetja navedene uredbe se kmetijski sektor sooča s številnimi novimi in zahtevnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, čedalje večji pomen bioenergije, kakor tudi potreba po boljšem upravljanju z vodami in učinkovitejšem varstvu biotske raznovrstnosti. Evropska skupnost kot pogodbenica Kjotskega protokola je bila pozvana, da svoje politike prilagodi ob upoštevanju vidikov podnebnih sprememb. Poleg tega je treba po resnih težavah, povezanih s pomanjkanjem vode in sušami, podrobneje obravnavati vprašanja upravljanja z vodami. Varovanje biotske raznovrstnosti ostaja glavni izziv in, čeprav je bil dosežen pomemben napredek, bo doseganje cilja Evropske skupnosti na področju biotske raznovrstnosti za leto 2010 zahtevalo dodatna prizadevanja. Skupnost priznava potrebo po spopadanju s temi novimi izzivi v okviru njenih politik. Na področju kmetijstva so primerno orodje za spoprijemanje z njimi programi razvoja podeželja, sprejeti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Nekatere države članice že imajo delujoče programe za razvoj podeželja, ki obravnavajo nove izzive. Da pa bi vsem državam članicam omogočili, da ustrezno upravljajo programe razvoja podeželja, ne da bi morale zmanjšati svoje sedanje dejavnosti razvoja podeželja na drugih področjih, je treba dati na voljo dodatna finančna sredstva. Vendar finančne perspektive za obdobje 20072013 ne zagotavljajo finančnih sredstev za krepitev politike Skupnosti na področju razvoja podeželja, kakor je potrebno. V teh okoliščinah je primerno mobilizirati velik del potrebnih finančnih sredstev z zagotavljanjem postopnega povečevanja zniževanja neposrednih plačil z modulacijo.

Spremembe 11, 197 in 210
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8

(8) Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje velikega deleža plačil sorazmeroma omejenemu številu velikih upravičencev. Jasno je, da veliki upravičenci ne potrebujejo enako raven enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Vrhu tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zaradi tega se zdi, da je pravično pričakovati, da kmetje z visokimi zneski podpore dajo poseben prispevek k financiranju ukrepov razvoja podeželja, namenjenih za spopadanje z novimi izzivi. Zaradi tega se zdi primerno uvesti mehanizem, ki določa večje znižanje najvišjih plačil, katerih iztržek je treba prav tako uporabiti za spopadanje z novimi izzivi v okviru razvoja podeželja. Da se zagotovi sorazmernost tega mehanizma se morajo dodatna zniževanja postopno povečevati v skladu z zneski zadevnih plačil.

(8) Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje velikega deleža plačil sorazmeroma omejenemu številu velikih upravičencev. Ne glede na njihovo strukturo se lahko zgodi, da veliki upravičenci ne bodo potrebovali enake ravni enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Poleg tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih stopnjah enotne podpore. Zaradi tega je pravično pričakovati, da ob upoštevanju sredstev za plače v vsakem zadevnem kmetijskem gospodarstvu kmetje z visokimi zneski podpore dajo poseben prispevek k financiranju ukrepov razvoja podeželja, namenjenih za spopadanje z novimi izzivi. Zaradi tega se zdi primerno uvesti mehanizem, ki določa večje znižanje najvišjih plačil, katerih iztržek je treba prav tako uporabiti za spopadanje z novimi izzivi v okviru razvoja podeželja. Da se zagotovi sorazmernost tega mehanizma se morajo dodatna zniževanja postopno povečevati v skladu z zneski zadevnih plačil. Kljub temu bi bilo treba preprečiti, da bi bila združenja, ki združujejo veliko število kmetov in njihovih gospodarstev, kot v primeru kmetijskih zadrug, in ki ustrezajo opredelitvi izraza "kmet" iz člena 2 te uredbe, obravnavana kot veliki upravičenci, kar bi povzročilo zmanjšanje plačil. Zato je treba določiti, da morajo združenja izpolnjevati omenjene pogoje, da se jih izvzame iz morebitne progresivnosti.

Da pa bi preprečili nadaljnjo fragmentacijo v kmetijskem sektorju, se združenja proizvajalcev, ki usmerjajo neposredna plačila, ob uporabi mehanizma modulacije ne smejo obravnavati kot veliki upravičenci.

Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)

(8a) Poleg tega bi države članice morale razpolagati s posebno podporo za spopadanje z novimi izzivi, ki so posledica sistematskega pregleda SKP.

Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16

(16) Da bi kmetom pomagale izpolniti standarde modernega visoko kakovostnega kmetijstva, morajo države članice upravljati celovit sistem, ki ponuja svetovanje komercialnim kmetijam. Sistem kmetijskega svetovanja naj bi pomagal kmetom, da bolje spoznajo materialne tokove in postopke na kmetiji, povezane z okoljem, varno hrano ter zdravjem in dobrim počutjem živali, ne da bi kakor koli vplival na njihovo obveznost in odgovornost, da te standarde spoštujejo.

(16) Da bi kmetom pomagale izpolniti standarde modernega visoko kakovostnega kmetijstva, morajo države članice upravljati celovit sistem, ki ponuja svetovanje vsem kmetom. Sistem kmetijskega svetovanja naj bi pomagal kmetom, da proizvajajo učinkovito in na stroškovno učinkovit način; da bolje spoznajo materialne tokove in postopke na kmetiji ter standarde, povezane z okoljem, varno hrano ter zdravjem in dobrim počutjem živali, ne da bi kakor koli vplival na njihovo obveznost in odgovornost, da te standarde spoštujejo.

Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19

(19) Upravljanje majhnih zneskov je težavna naloga za pristojne organe držav članic. Da bi preprečili pretirano administrativno breme, je primerno, da se države članice vzdržijo dodeljevanja neposrednih plačil, če bi bilo plačilo nižje od povprečne podpore Skupnosti za en hektar oziroma bi upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se zahteva podpora, znašala manj kot en hektar. Posebno določbo je treba predvideti za države članice, v katerih se sestava kmetije bistveno razlikuje od povprečne kmetije v Skupnosti. Državam članicam je treba dati možnost, da se po lastni presoji odločijo za izvedbo enega od obeh meril ob upoštevanju posebnosti struktur njihovih kmetijskih gospodarstev. Ker so bile pravice do plačila dodeljene kmetom s tako imenovanimi kmetijskimi gospodarstvi "brez zemljišča", bi bila uporaba mejne vrednosti na podlagi hektarja neučinkovita. Za take kmete mora zato veljati povprečni najmanjši znesek podpore.

(19) Upravljanje majhnih zneskov je težavna naloga za pristojne organe držav članic. Države članice se lahko odločijo, da ne odobrijo neposrednih plačil pod spodnjo mejo, ki se določi kasneje.

Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21

(21) Plačila, predvidena s shemami podpore Skupnosti, morajo pristojni državni organi prejemnikom izplačati v celoti, pri čemer se odštejejo vsa znižanja, predvidena s to uredbo, ter v predpisanih rokih. Da bi naredili upravljanje neposrednih plačil bolj prilagodljivo, je treba državam članicam dovoliti, da izplačajo neposredna plačila v dveh obrokih na leto.

Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23

(23) Da bi lahko dosegli cilje skupne kmetijske politike, je treba skupne sheme podpore prilagoditi spreminjajočemu se razvoju, po potrebi v kratkih rokih. Prejemniki se zato ne morejo zanašati na nespremenljivost pogojev za podporo in morajo biti pripravljeni na možno revizijo shem glede na tržni razvoj ali proračunski položaj.

črtano

Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)

(23a) Prvi steber SKP bi bilo treba v prihodnosti ohraniti, da bi obvarovali ključno vlogo kmeta kot gibala gospodarstva številnih podeželskih območij, varuha krajine in poroka za visoke standarde varnosti hrane, ki jih zahteva Unija.

Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24

(24) Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla shemo enotnega plačila, ki je združila obstoječe različne mehanizme podpore v enotno shemo proizvodno nevezanih neposrednih plačil. Izkušnje pri uporabi sheme enotnega plačila kažejo, da se lahko nekateri njeni elementi poenostavijo v korist kmetov in uprav. Poleg tega glede na to, da so medtem shemo enotnega plačila začele uporabljati vse države članice, ki so to morale storiti, so mnoge določbe, ki so bile povezane z začetkom njenega izvajanja, zastarale in jih je treba zaradi tega prilagoditi. V tej zvezi je bila v nekaterih primerih ugotovljena znatna manjša uporaba pravice do plačila. Da se izogne takšni situaciji in ob upoštevanju, da kmetje že poznajo delovanje sheme enotnega plačila, je treba obdobje, ki je bilo prvotno določeno za vrnitev neizkoriščene pravice do plačila v nacionalno rezervo, skrajšati na dve leti.

(24) Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla shemo enotnega plačila, ki je združila obstoječe različne mehanizme podpore v enotno shemo proizvodno nevezanih neposrednih plačil. Izkušnje pri uporabi sheme enotnega plačila kažejo, da se lahko nekateri njeni elementi poenostavijo v korist kmetov in uprav. Poleg tega glede na to, da so medtem shemo enotnega plačila začele uporabljati vse države članice, ki so to morale storiti, so mnoge določbe, ki so bile povezane z začetkom njenega izvajanja, zastarale in jih je treba zaradi tega prilagoditi. V tej zvezi je bila v nekaterih primerih ugotovljena znatna manjša uporaba pravice do plačila. Da se izogne takšni situaciji, je treba določiti obdobje treh let za vrnitev neizkoriščene pravice do plačila v nacionalno rezervo.

Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27

(27) Obvezna praha ornih zemljišč je bila uvedena kot mehanizem za nadzor ponudbe. Razvoj trga v sektorju poljščin skupaj z uvedbo nevezanih pomoči ne opravičuje več potrebe po ohranjanju tega instrumenta, ki ga je treba zato odpraviti. Pravice za praho, vzpostavljene v skladu s členoma 53 in 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zato aktivirajo na hektarih pod enakimi pogoji za upravičenost, kakor veljajo za katere koli druge pravice.

Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 28

(28) Dodatno k vključevanju nekdaj proizvodno vezane tržne podpore v shemo enotnega plačila je vrednost pravice do plačila v tistih državah članicah, ki so se odločile za izvedbo preteklega sistema, temeljila na posamezni ravni pretekle podpore. Z naraščajočim številom let, ki so pretekla od uvedbe sheme enotnega plačila, in po zaporednih vključitvah nadaljnjih sektorjev v shemo enotnega plačila, je čedalje težje upravičiti legitimnost precejšnih posameznih razlik v ravni podpore, ki temeljijo samo na pretekli podpori. Zaradi tega je treba državam članicam, ki so izbrale pretekli model izvedbe, pod nekaterimi pogoji dovoliti, da revidirajo dodeljene pravice do plačila z namenom poenotiti njihovo vrednost na enoto ob hkratnem spoštovanju splošnih načel prava Skupnosti in ciljev skupne kmetijske politike. V tej zvezi lahko države članice pri določanju natančnejših vrednosti upoštevajo posebnosti geografskih območij. Izravnava pravic do plačila mora potekati v ustreznem prehodnem obdobju in znotraj omejenega razpona znižanj, da se kmetom omogoči, da se primerno prilagodijo na spreminjajoče se ravni podpore.

(28) Dodatno k vključevanju nekdaj proizvodno vezane tržne podpore v shemo enotnega plačila je vrednost pravice do plačila v tistih državah članicah, ki so se odločile za izvedbo preteklega sistema, temeljila na posamezni ravni pretekle podpore. Z naraščajočim številom let, ki so pretekla od uvedbe sheme enotnega plačila, in po zaporednih vključitvah nadaljnjih sektorjev v shemo enotnega plačila, je čedalje težje upravičiti legitimnost precejšnih posameznih razlik v ravni podpore, ki temeljijo samo na pretekli podpori. Zaradi tega je treba državam članicam, ki so izbrale pretekli model izvedbe, pod nekaterimi pogoji dovoliti, da revidirajo dodeljene pravice do plačila z namenom poenotiti njihovo vrednost na enoto ob hkratnem spoštovanju splošnih načel prava Skupnosti in ciljev skupne kmetijske politike. V tej zvezi lahko države članice pri določanju natančnejših vrednosti upoštevajo posebnosti geografskih območij. Izravnava pravic do plačila mora potekati v ustreznem prehodnem obdobju v časovnih presledkih, ki jih izbere vsaka država članica, in znotraj omejenega razpona znižanj, da se kmetom omogoči, da se primerno prilagodijo na spreminjajoče se ravni podpore.

Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29 a (novo)

(29a) Sistem navzkrižne skladnosti in skupna kmetijska politika se bosta morala v prihodnje prilagoditi, kajti zneski za plačila niso vedno sorazmerni prizadevanjem kmetov za upoštevanje standardov, saj so plačila še vedno močno odvisna od preteklih izdatkov. Zakonodaja o dobrem počutju živali je za živinorejce očitno še posebej obremenjujoča, kar se ne odraža v ravni plačil. Če pa naj bi uvoženi proizvodi izpolnjevali enake standarde za dobro počutje živali, ne bi bilo treba izplačevati nadomestil kmetom za njihovo skladnost z zakonodajo Skupnosti na tem področju. Komisija bi si morala zato prizadevati za priznanje netrgovinskih vprašanj kot uvoznih meril pri pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30

(30) Uredba (ES) št. 1782/2003 je s tem, ko je uvedla shemo proizvodno nevezanega enotnega plačila, omogočila državam članicam, da iz te sheme izključijo nekatera plačila. Hkrati je člen 64(3) navedene uredbe predvidel revizijo možnosti, predvidenih v oddelkih 2 in 3 Poglavja 5 njenega naslova III v luči tržnega in strukturnega razvoja. Analiza ustreznih izkušenj kaže, da proizvodna nevezanost plačil omogoča pridelovalcem več prilagodljivosti pri njihovih izbirah, s čimer jim omogoča, da sprejemajo svoje proizvodne odločitve na podlagi donosnosti in odziva trga. To zlasti velja za sektorje poljščin, hmelja in semen in do določene mere prav tako za sektor govejega mesa. Zaradi tega je treba delno proizvodno vezana plačila v teh sektorjih vključiti v shemo enotnega plačila. Da bi se lahko kmetje v sektorju govejega mesa postopno prilagodili novi ureditvi podpore, je treba predvideti postopno uvajanje vključevanja posebne premije za moško govedo in klavne premije. Ker so bila delno vezana plačila v sektorjih sadja in zelenjave uvedena šele pred kratkim in zgolj kot prehodni ukrep, revizija takih shem ni potrebna.

(30) Uredba (ES) št. 1782/2003 je s tem, ko je uvedla shemo proizvodno nevezanega enotnega plačila, omogočila državam članicam, da iz te sheme izključijo nekatera plačila. Hkrati je člen 64(3) navedene uredbe predvidel revizijo možnosti, predvidenih v oddelkih 2 in 3 Poglavja 5 njenega naslova III v luči tržnega in strukturnega razvoja. Analiza ustreznih izkušenj kaže, da bi proizvodna nevezanost plačil pridelovalcem lahko zagotovila več prilagodljivosti pri njihovih izbirah, s čimer bi se jim omogočilo, da sprejemajo svoje proizvodne odločitve na podlagi donosnosti in odziva trga. Zaradi tega je treba državam članicam, ki bi se za to odločile, dovoliti, da nadaljujejo postopek za nevezanost podpore. Ker so bila delno vezana plačila v sektorjih sadja in zelenjave uvedena šele pred kratkim in zgolj kot prehodni ukrep, revizija takih shem ni potrebna.

Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31 a (novo)

(31a) Treba je sprejeti posebne ukrepe za pomoč sektorju ovčjereje Unije, ki je v velikem upadanju. Treba je začeti z izvajanjem priporočil iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2008 o prihodnosti sektorja ovčjereje in kozjereje v Evropi1.

________
1 Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0310.

Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32

(32) Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo do 10 % svojih zgornjih meja za dodelitev posebne podpore v jasno opredeljenih primerih. Taka podpora mora državam članicam omogočiti, da se lotijo okoljskih vprašanj in izboljšajo kakovost in trženje kmetijskih proizvodov. Posebna podpora mora biti prav tako na voljo za omilitev posledic postopnega opuščanja mlečnih kvot in uvajanja proizvodno nevezane podpore v posebej občutljivih sektorjih. Ob naraščajoči pomembnosti učinkovitega obvladovanja tveganj je treba državam članicam dati možnost, da finančno prispevajo k premijam, ki jih kmetje plačujejo za zavarovanje pridelka, kakor tudi k financiranju finančnega nadomestila nekaterih ekonomskih izgub v primeru bolezni živali ali rastlin. Zaradi upoštevanja mednarodnih obveznosti Skupnosti je treba sredstva, ki bi se lahko uporabila za katere koli ukrepe proizvodno vezane podpore, omejiti na ustrezno raven. V skladu s tem je treba določiti pogoje, ki veljajo za finančne prispevke za namene zavarovanja pridelka in nadomestila, povezana z boleznimi živali ali rastlin.

Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 32 a (novo)

(32a) Zaradi vse večje pomembnosti učinkovitega obvladovanja tveganj je treba države članice pooblastiti, da uporabijo največ dodatnih 5 % njihovih najvišjih zneskov za dodelitev podpore kmetom, organizacijam ali skupinam proizvajalcev v obliki finančnih prispevkov za stroške, povezane z zavarovalnimi premijami in vzajemnimi skladi.

Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36

(36 ) Nevezanost neposredne podpore in uvedba sheme enotnega plačila sta bila bistvena elementa v procesu reformiranja skupne kmetijske politike. Vendar je več razlogov leta 2003 narekovalo ohranitev posebne podpore za številne pridelke. Izkušnje, pridobljene na podlagi izvajanja Uredbe (ES) št. 1782/2003, skupaj z razvojem razmer na trgu kažejo, da se lahko sheme, ki so bile v letu 2003 zunaj sheme enotnega plačila, sedaj vključijo v to shemo, da bi spodbudili bolj tržno usmerjeno in trajnostno kmetijstvo. To zlasti velja za sektor oljčnega olja, v katerem se je uporabljala samo zanemarljiva proizvodna vezanost plačil. To prav tako velja za plačila za trdo pšenico, stročnice, riž, krompirjev škrob in lupinarje, kjer čedalje manjša učinkovitost preostalih vezanih plačil podpira odločitev za uvedbo nevezanih plačil. Pri lanu je prav tako primerno odpraviti podporo za predelavo in vključiti ustrezne zneske v shemo enotnega plačila. Za riž, posušeno krmo, krompirjev škrob in lan je treba določiti prehodno obdobje, da se zagotovi, da bo njihov prehod na proizvodno nevezano podporo potekal čim bolj nemoteno. Kar se tiče lupinarjev, je treba državam članicam dovoliti, da še naprej izplačujejo nacionalni del pomoči na vezan način, da bi ublažili posledice uvajanja proizvodno nevezanih plačil.

(36) Nevezanost neposredne podpore in uvedba sheme enotnega plačila sta bila bistvena elementa v procesu reformiranja skupne kmetijske politike. Vendar je več razlogov leta 2003 narekovalo ohranitev posebne podpore za številne pridelke. Izkušnje, pridobljene na podlagi izvajanja Uredbe (ES) št. 1782/2003, skupaj z razvojem razmer na trgu kažejo, da bi se sheme, ki so bile v letu 2003 zunaj sheme enotnega plačila, sedaj na izbiro države članice lahko vključile v to shemo, da bi spodbudili bolj tržno usmerjeno in trajnostno kmetijstvo. To zlasti velja za sektor oljčnega olja, v katerem se je uporabljala samo zanemarljiva proizvodna vezanost plačil. To prav tako velja za plačila za trdo pšenico, riž, krompirjev škrob in lupinarje, kjer čedalje manjša učinkovitost preostalih vezanih plačil podpira odločitev za uvedbo nevezanih plačil. Za riž, krompirjev škrob in lan je treba določiti prehodno obdobje, da se zagotovi, da bo njihov prehod na proizvodno nevezano podporo potekal čim bolj nemoteno. Kar se tiče lupinarjev, je treba državam članicam dovoliti, da še naprej izplačujejo nacionalni del pomoči na vezan način, da bi ublažili posledice uvajanja proizvodno nevezanih plačil.

Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37

(37) Zaradi vključitve novih shem v shemo enotnega plačila je treba predvideti določbo za izračun nove ravni posamezne dohodkovna podpore v okviru te sheme. Za lupinarje, krompirjev škrob, lan in posušeno krmo je treba tako povečanje odobriti na podlagi podpore, ki so jo kmetje prejeli v zadnjih letih. Vendar je treba pri vključevanju plačil, ki so bila do sedaj delno izključena iz sheme enotnega plačila, državam članicam dati možnost, da uporabijo prvotna referenčna obdobja.

(37) Zaradi vključitve novih shem v shemo enotnega plačila je treba predvideti določbo za izračun nove ravni posamezne dohodkovna podpore v okviru te sheme. Za lupinarje, krompirjev škrob in lan je treba tako povečanje odobriti na podlagi podpore ali proizvodnih kvot, dodeljenih kmetom v zadnjih letih. Vendar je treba pri vključevanju plačil, ki so bila do sedaj delno izključena iz sheme enotnega plačila, državam članicam dati možnost, da uporabijo prvotna referenčna obdobja.

Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 38

(38) Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla posebno podporo za energetske poljščine z namenom pomagati sektorju, da se razvije. Zaradi zadnjega razvoja v sektorju bioenergije in zlasti zaradi velikega povpraševanja po takih proizvodih na mednarodnih trgih in uvedbe zavezujočih ciljev glede deleža bioenergije v skupni porabi goriva do leta 2020 ne obstajajo več zadostni razlogi za dodelitev posebne podpore za energetske poljščine.

Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 1 – točka d

(d) sheme podpore za kmete, ki pridelujejo riž, škrobni krompir, bombaž, sladkor, sadje in zelenjavo, ovčje in kozje meso ter goveje in telečje meso;

(d) sheme podpore za kmete, ki pridelujejo riž, stročnice, škrobni krompir, sladkor, sadje in zelenjavo, tobak, ovčje in kozje meso ter goveje in telečje meso;

Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 2 – točka a

(a) "kmet" je fizična ali pravna oseba oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je združenju in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na ozemlju Skupnosti, kot je navedeno v členu 299 Pogodbe, in ki opravlja kmetijsko dejavnost,

Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 2 – točka a a (novo)

(aa) "kmet, ki ima pravice do plačila", je kmet, ki so mu bile pravice do plačila dodeljene ali so bile nanj dokončno prenesene;

Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 2 – točka f a (novo)

(fa) "regija" pomeni državo članico, regijo v državi članici ali geografsko območje v državi članici s strukturnimi posebnostmi in/ali pomanjkljivostmi, po izbiri zadevne države članice,

Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1

1. Kmet, ki prejema neposredna plačila, mora spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v členu 6.

1. Kmet, ki prejema neposredna plačila, mora spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v členu 6, razen če se to ne izkaže kot neizvedljivo ali pretirano.

Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

(1a) Vsi kmetje, ki prejemajo neposredna plačila, morajo spoštovati določbe o varnosti na delovnem mestu in pogodbene določbe posamezne države članice.

Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)

(aa) varnost pri delu;

Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1

1. Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje ob upoštevanju tem, predvidenih v Prilogi III, smernic Komisije, in/ali drugih standardov v skladu s posebnostmi njihove kmetijske industrije, z značilnostmi zadevnih območij, vključno z razmerami prsti in podnebja, ekosistemi, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. Te minimalne zahteve se prilagodijo vsakim razmeram ter se ohranijo glede na večjo učinkovitost (ki jo potrdijo znanstvene raziskave in izkušnje v praksi) s kmetijskega in okoljskega vidika.

Drugi stolpec Priloge III vsebuje neobvezna pravila, za katera se države članice same odločijo, ali jih bodo upoštevale. Poleg tega sprejeti ukrepi temeljijo na veljavni zakonodaji EU brez nalaganja dodatnih obveznosti.

Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 6 a (novo)

Člen 6a
Bonusne točke
Vsaka država članica lahko uvede "bonusni" sistem navzkrižne skladnosti, s katerim se kmetom dodelijo bonusne točke za ukrepe za ohranjanje biološke raznovrstnosti, ki presegajo obveznosti, določene z zadovoljivo kmetijsko in okoljsko navzkrižno skladnostjo. Te ukrepe opredeli posamezna država članica. Bonusne točke se lahko uporabijo za izravnavo kazenskih točk, pridobljenih v okviru dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz člena 6. Mehanizme izravnave opredelijo države članice.

Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 6 b (novo)

Člen 6b

Zanesljivost oskrbe s hrano

Države članice zagotovijo, da je prednostna naloga pri uravnoteženi in trajnostni rabi zemljišč zanesljivost oskrbe s hrano na nacionalni in regionalni ravni. Zato glede na predvideno povečanje uporabe kmetijskih surovin za proizvodnjo energije izvedejo analizo o zanesljivosti oskrbe s hrano, da ta ne bi bila ogrožena.

Spremembe 186, 229 in 39
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1

1. Kateri koli znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobrila v danem koledarskem letu kmetu, ki presega 5 000 EUR, se zniža za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

1. Kateri koli znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobrila v danem koledarskem letu kmetu, ki presega 10 000 EUR, se zniža za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

(a) 2009: 7%,

(a) 2009: 6 %,

(b) 2010: 9%,

(b) 2010: 6 %,

(d) 2012: 13%.

(d) 2012: 7 %.

Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Države članice zagotovijo, da je povečanje obvezne modulacije usklajeno z ustreznim zmanjšanjem prostovoljne modulacije.

Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2

2. Znižanja iz odstavka 1 se povečajo za:

(a) zneske od 100 000 do 199 999 EUR, za 3 odstotne točke,

(a) zneske od 100 000 do 199 999 EUR, za 1 odstotno točko,

(b) zneske od 200.000 do 199 999 EUR, za 6 odstotne točke,

(b) zneske od 200 000 do 199 999 EUR, za 2 odstotni točki,

Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Določbe iz odstavka 1 se uporabljajo le za plačila, ki so bila popolnoma vključena v shemo enotnega plačila.

Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za neposredna plačila, odobrena kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, na Kanarskih in Egejskih otokih.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za neposredna plačila, odobrena kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, na Kanarskih in Egejskih otokih ter na otokih v Jonskem morju.

Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

3a. Odstavek 2 se ne uporablja za zadruge in druge pravne osebe, ki združujejo več kmetov, ki prejemajo neposredna plačila in usmerjajo subvencije, da bi jih razdelili med člane. To odstopanje se ne uporablja za velike upravičence, ki prejemajo 100 000 EUR ali več in so člani takšnih pravnih oseb.

Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 b (novo)

3b. Možno se je odločiti za neuporabo odstavka 2, kadar organ, ki združuje kmete, prejemnike enotnega plačila, deluje le kot prejemnik ali posrednik teh zneskov in jih v celoti razdeli med svoje člane.

Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1

1. Brez poseganja v člen 11 skupni neto zneski neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici odobrijo za koledarsko leto po uporabi členov 7 in 10 te uredbe in člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007, ne smejo biti višji kot zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi. Po potrebi države članice preidejo na linearno znižanje neposrednih plačil, da bi upoštevale zgornje meje iz Priloge IV.

1. Brez poseganja v člen 11 skupni neto zneski neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici odobrijo za koledarsko leto po uporabi členov 7 in 10 te uredbe in člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007, ne smejo biti višji kot zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi. Po potrebi države članice preidejo na linearno znižanje zneskov neposrednih plačil, za katera se uporabljajo modulacijska znižanja, da bi upoštevale zgornje meje iz Priloge IV.

Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) pregleda zgornje meje iz Priloge IV, da bi upoštevala:

2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) letno preuči zgornje meje iz Priloge IV, da bi upoštevala:

)a) spremembe najvišjih zneskov, ki se lahko odobrijo v skladu z neposrednimi plačili,

(a) spremembe najvišjih zneskov, ki se lahko odobrijo v skladu z neposrednimi plačili,

(b) spremembe prostovoljne modulacije iz Uredbe (ES) št. 378/2007,

ter o tem obvesti Evropski parlament.

Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1

1. Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz člena 7 v kateri koli državi članici, razen v novih državah članicah, so na razpolago kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 1698/2005, v skladu s pogoji, določenimi v naslednjih odstavkih.

1. Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz člena 7 v kateri koli državi članici, razen v novih državah članicah, so na razpolago za podporo Skupnosti za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 1698/2005, v skladu s pogoji, določenimi v naslednjih odstavkih.

Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1

1. Člen 7 se uporablja samo za kmete v novi državi članici v katerem koli danem koledarskem letu, če raven neposrednih plačil, ki se uporablja v tej državi članici za navedeno koledarsko letu po členu 110, ni manjša od ravni v državah članicah, ki niso nove države članice, ob upoštevanju kakršnih koli znižanj, uporabljenih po členu 7(1). 2.

1. Modulacija je obvezna za nove države članice šele od takrat, ko začnejo prejemati celotna neposredna plačila.

Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 4

4. Kateri koli znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1) in (2), se dodeli novi državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, v skladu s postopkom iz člena 128(2). Uporabijo se v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

4. Kateri koli znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1) in (2), se dodeli novi državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 12 – naslov

Sistem kmetijskega svetovanja

Sistem kmetijskega raziskovanja in svetovanja

Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2

2. Svetovalna dejavnost zajema vsaj predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz Poglavja I.

2. Raziskovalna in svetovalna dejavnost zajemata vsaj predpisane zahteve ravnanja, dobre kmetijske in okoljske pogoje iz Poglavja I ter tudi širjenje načinov proizvodnje, ki so gospodarsko uspešni, trajnostno varujejo okolje in so varčnejši pri naravnih virih in proizvodnih stroških (energiji, surovinah itd).

Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 2

2 . Države članice dajo prednost kmetom, ki prejemajo več kot 15000 EUR neposrednih plačil na leto.

2. Države članice omogočijo vsem kmetom, da prostovoljno sodelujejo pri tem sistemu svetovanja.

Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 2

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto od začetka leta 2000.

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto od začetka leta 2000 oziroma, za nove države članice, za prvo leto po letu njihovega pristopa k Uniji.

Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1

1. Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč, da bi preverile pogoje za upravičenost do pomoči.

1. Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč, da bi preverile pogoje za upravičenost do pomoči. Administrativne kontrole ne predstavljajo dodatnih obremenitev za kmete, zlasti glede stroškov in administrativnih formalnosti.

Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 1

1. Države članice opravljajo kontrolo na kraju samem, da bi preverile, ali kmet izpolnjuje obveznosti, navedene v poglavju 1.

1. Države članice opravljajo kontrolo na kraju samem, da bi preverile, ali kmet izpolnjuje obveznosti, navedene v poglavju 1. Te kontrole se opravijo na vsakem kmetijskem gospodarstvu v največ enem dnevu in niso preveč obremenjujoče za kmete.

Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – pododstavek 1

2. Države članice lahko uporabijo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme, da zagotovijo upoštevanje predpisanih zahtev ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, kot so opredeljeni v poglavju 1. Vendar si države članice prizadevajo omejiti število kontrolnih agencij in število oseb, ki izvajajo kontrole na kraju samem na posamezni kmetiji.

Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 a (novo)

(2a) Države članice lahko uporabijo zasebne sisteme kontrole in upravljanja, če imajo ti sistemi uradno pooblastilo nacionalnih organov.

Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 b (novo)

(2b) Države članice si prizadevajo načrtovati kontrole tako, da se na kmetijah, pri katerih je zaradi dejavnikov, vezanih na letni čas, najbolje opraviti kontrole v določenem letnem obdobju, dejansko izvajajo v tem delu leta. Vendar če kontrolni mehanizem zaradi dejavnikov, vezanih na letni čas, na kraju samem delno ali v celoti ne more opraviti kontrole določenega vidika izvajanja predpisov ali dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, se šteje, da so ti pogoji in zahteve izpolnjeni.

Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 2

Prvi pododstavek se prav tako uporablja, če je zadevna neizpolnitev posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovorna oseba, na katero ali s katere je bilo kmetijsko zemljišče preneseno, razen če je oseba, ki ni izpolnila predpisanih zahtev ali pogojev, v zadevnem letu vložila tudi vlogo za pomoč. V tem primeru se sankcije iz prvega pododstavka uporabijo pri zneskih neposrednih plačil, odobrenih osebi, ki ni izpolnila predpisanih zahtev ali pogojev.

Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1 – pododstavek 3

V tem odstavku "prenos" pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

V tem odstavku "prenos" pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku, z izjemo tistih vrst transakcij, ki jih zadevni kmet ne more preprečiti.

Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 2

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost, predvideno v prvem pododstavku, v naslednjem letu, sprejme pristojni organ ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kmet odpravi zadevne ugotovljene kršitve. O ugotovljeni neizpolnitvi in potrebnem ukrepu za njeno odpravo se obvesti kmeta.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost, predvideno v prvem pododstavku, pristojni organ obvesti kmeta o zadevni ugotovljeni kršitvi, in slednji mora sporočiti, katere ukrepe je sprejel za rešitev težave. Za izvajanje nadzora nad ukrepi, ki jih je sprejel kmet, pristojni organ upošteva ta gospodarstva pri pripravi analize tveganja za kontrolo na kraju samem v naslednjem letu.

Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 26 a (novo)

Člen 26a

Pregled

Komisija najpozneje do 31. decembra 2007 ter nato vsaki dve leti predloži poročilo o uporabi sistema navzkrižne skladnosti, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge za:

– spremembo seznama predpisanih zahtev ravnanja iz Priloge III,

– poenostavitev, deregulacijo in izboljšanje zakonodaje na podlagi seznama predpisanih zahtev ravnanja, pri čemer se posebna pozornost nameni zlasti zakonodaji o nitratih,

– poenostavitev, izboljšanje in uskladitev sistemov kontrole na krajem samem ob upoštevanju možnosti, ki jih nudi razvoj kazalcev in kontrola kritičnih točk, kontrole, opravljene na podlagi zasebnih certifikacijskih shem, kontrole, ki se že izvajajo na podlagi nacionalne zakonodaje o izvajanju predpisanih zahtev ravnanja, ter informacijska in komunikacijska tehnologija.

Poročila vsebujejo tudi oceno vseh stroškov kontrole v okviru navzkrižne skladnosti leta pred letom, v katerem je objavljeno poročilo.

Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1

1. Države članice ne odobrijo neposrednih plačil kmetu v enem od naslednjih primerov:

1. Države članice se lahko odločijo, da ne odobrijo neposrednih plačil pod spodnjo mejo, ki se določi kasneje.

a) če skupni znesek neposrednih plačil, ki se uveljavljajo ali jih je treba odobriti v danem koledarskem letu, ne presega 250 EUR, ali

b) če upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se uveljavljajo ali je treba odobriti neposredna plačila, ne presega enega hektarja. Vendar lahko Ciper določi najmanjšo upravičeno površino na 0,3 hektarja, Malta pa na 0,1 hektarja.

Ne glede na to velja za kmete, ki imajo posebne pravice iz člena 45(1), pogoj iz točke (a).

Morebitni zneski, privarčevani zaradi izvajanja pododstavka 1, ostanejo v nacionalni rezervi države članice, iz katere prihajajo.

Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2

2. Države članice se lahko na objektiven in nediskriminatoren način odločijo, da neposrednih plačil ne odobrijo družbam ali podjetjem v smislu drugega odstavka člena 48 Pogodbe, katerih glavne dejavnosti ne sestoje iz opravljanja kmetijske dejavnosti.

Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2

2. Plačila se opravijo do dvakrat na leto v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

2. Plačila se opravijo do dvakrat na leto v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta, zajemati pa morajo tudi plačilo obresti po tržnih obrestnih merah na dolgovani znesek od 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 a (novo)

(2a) V primeru zamude plačil zaradi spora s pristojnim organom, ki se konča v prid kmeta, le-ta prejme nadomestilo, ki ustreza tržnim obrestnim meram.

Sprememba 67
Predlog uredbe

3. Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se ne izvedejo, preden niso dokončane kontrole v zvezi s pogoji za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 22.

3. Nobeno plačilo v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se ne izvede, preden niso dokončane kontrole v zvezi s pogoji iz zahtev za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 22.

Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Če pa so plačila izvedena vnaprej ali v dveh obrokih, je prvi znesek določen na podlagi rezultatov administrativnih kontrol in kontrol na kraju samem, ki so na voljo na dan plačila, in v takšni višini, da končni znesek plačila ni nižji od zneska prvega obroka.

Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 33

Člen 33

Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez vpliva na možnost pregleda v katerem koli trenutku glede na ekonomski razvoj in proračunske razmere.

črtano

Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2

2. Za namene tega naslova so kmetje, ki imajo pravice do plačila, kmetje, ki so jim bile pravice do plačila dodeljene ali so bile nanje dokončno prenesene.

črtano

Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 2 a (novo)

(2a) Pravice za praho, vzpostavljene v skladu s členoma 53 in 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, postanejo pravice na podlagi te uredbe.

Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 1

Pravice do plačila na hektar se ne spremenijo, razen če ni določeno drugače.

1. Pravice do plačila na hektar se ne spremenijo, razen če ni določeno drugače.

Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 37 – odstavek 2

Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) te uredbe določi podrobna pravila za spremembo pravic do plačila zlasti v primeru delov pravic.

2. Če kmet, ki mu je bilo odobreno neposredno plačilo v referenčnem obdobju, spremeni svoj pravni status ali ime v tem obdobju ali najpozneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, je upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je prvotno upravljal s kmetijskim gospodarstvom.

3. V primeru združitev v referenčnem obdobju ali najpozneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila je kmet, ki upravlja z novim kmetijskim gospodarstvom, upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmetje, ki so upravljali s prvotnimi kmetijskimi gospodarstvi.

V primeru cepitev v referenčnem obdobju ali najpozneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, so kmetje, ki upravljajo s kmetijskimi gospodarstvi, sorazmerno upravičeni do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je upravljal s prvotnim kmetijskim gospodarstvom.

Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Če se na koncu danega proračunskega leta v neki državi članici ugotovi, da so pravice do dejanskega izplačila pod nacionalno zgornjo mejo iz Priloge VIII, se razlika dodeli v nacionalno rezervo.

Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2

2. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da dodelijo prednostno in v skladu z objektivnimi merili pravice do plačila kmetom, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence.

2. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da v skladu z objektivnimi merili dodelijo pravice do plačila kmetom, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence. Države članice lahko dajo prednost zlasti novincem, kmetom, mlajšim od 35 let, družinskim kmetijam ali drugim kmetom, upravičenim do prednostne obravnave.

Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3

3. Države članice, ki ne uporabijo člena 68(1)(c), lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi določile v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, pravice do plačila za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, ki so namenjeni preprečitvi opuščanja zemljišč in/ali kompenzaciji določene škode, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

3. Države članice lahko od začetka veljavnosti te uredbe, od leta 2009, uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi določile v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, pravice do plačila in podporne ukrepe za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, za ogrožene sektorje na najbolj prikrajšanih območjih, kot sta sektorja ovčjereje in kozjereje, da se prepreči opuščanje kmetijskih zemljišč in proizvodnje in/ali nadomesti določena škoda, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 3 a (novo)

3a. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da bi dodelile pravice do plačila kmetom, ki so sklenili posebne pogodbe, ki jih pravno urejajo države članice.

Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 43

Vsaka pravica do plačila, ki ni bila aktivirana v obdobju 2 let, se dodeli v nacionalno rezervo, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 36(1).

Vsaka pravica do plačila, ki ni bila aktivirana v obdobju treh let, se dodeli v nacionalno rezervo, razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz člena 36(1). Ta sredstva so prednostno porabljena za lajšanje dostopa mladih do kmetijske dejavnosti, da se zagotovi medgeneracijski prehod.

Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 2

2. Pravice do plačila se lahko prenesejo s prodajo ali katero koli drugo obliko dokončnega prenosa, z ali brez zemljišča. Po drugi strani pa se zakup ali podobne vrste prenosa dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

črtano

Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 3 – pododstavek 1a (novo)

V teh primerih se lahko države članice odločijo, da se zakupi ali podobni prenosi dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 1

2. Z odstopanjem od člena 35(1) kmetu, ki ima posebne pravice, država članica dovoli odstopanje od zahteve, da aktivira pravice z enakovrednim številom upravičenih hektarjev pod pogojem, da ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal v koledarskih letih 2000, 2001, izražene v glavah velike živine (GVŽ).

Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo)

Lahko se uporabljajo za države članice, ki še niso uvedle sheme enotnega plačila, vendar nameravajo to storiti.

Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 3

3. V primeru prenosa posebnih pravic prevzemnik nima pravice do odstopanja iz odstavka 2, razen v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja.

3. V primeru prenosa posebnih pravic ima prevzemnik pravico do odstopanja iz odstavka 2, pod pogojem, da so bile prenesene vse pravice do plačila, ki izhajajo iz odstopanja, kot tudi v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja, ali če prevzemnik ne razpolaga s potrebno površino za aktiviranje svojih pravic.

Spremembe 85, 86, 87 in 88
Predlog uredbe
Člen 46

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice najpozneje do 1. avgusta 2009 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da od leta 2010 preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačila, vzpostavljenih v skladu s poglavji I do IV naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003. V ta namen se lahko opravijo postopne spremembe v najmanj treh predhodno določenih letnih korakih in v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

1. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da od leta 2010 preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačila, vzpostavljenih v skladu s poglavji od 1 do 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003. V ta namen se lahko opravijo postopne spremembe v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme v nobenem od teh letnih korakov preseči 50 % razlike med njeno začetno vrednostjo in vrednostjo, ki se uporablja po dokončanju zadnjega letnega koraka.

Znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme preseči 50 % razlike med njeno začetno in končno vrednostjo.

Države članice se lahko odločijo, da uporabijo prejšnje pododstavke na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in/ali regionalni kmetijski potencial.

2. Države članice se lahko odločijo, da uporabijo revizijo pravic do plačila na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura, regionalni kmetijski potencial in/ali posebne strukturne pomanjkljivosti določenega geografskega območja.

Za področja, za katere veljajo zahteve javne uporabe ali druge pogodbe skupnega upravljanja zemlje, je mogoče ponovno opredeliti vrednost pravic do plačila na podlagi površine gospodarstva, pod pogojem, da se upoštevajo parametri največje okoljske obremenitve.

Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

1. Država članica, ki je uvedla shemo enotnega plačila v skladu s poglavji 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko najpozneje do 1. avgusta 2009 odloči, da bo uporabljala shemo enotnega plačila od leta 2010 na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

1. Država članica, ki je uvedla shemo enotnega plačila v skladu s poglavji 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko najpozneje do 1. avgusta vsako leto odloči, da bo uporabljala shemo enotnega plačila od naslednjega leta na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 2 – pododstavek 1

2. Države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in/ali regionalni kmetijski potencial.

2. Države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura, regionalni kmetijski potencial in/ali posebne strukturne pomanjkljivosti določenega geografskega območja.

Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 1

1. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da razdelijo največ 50 % regionalne zgornje meje, določene v členu 47, med vse kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo v zadevni regiji, vključno s tistimi, ki nimajo pravic do plačila.

Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 48 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Vendar lahko države članice uvedejo tudi druga merila, ki jih jasno opredelijo, kot so kakovost proizvajalca ali zaposlovanje v kmetijstvu in/ali na podeželju, da bi zagotovile teritorialno kohezijo, raznolikost in dinamičnost podeželja, kakor tudi ohranitev tradicionalnih modelov proizvodnje, ki niso povezani z zemljo.

Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1

1. V utemeljenih primerih se lahko države članice, ki uporabijo člen 48 te uredbe, najpozneje do 1. avgusta 2009 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da od leta 2011 postopno preidejo na poenotenje vrednosti pravic do plačila, določenih v tem oddelku ali v oddelku 1 poglavja 5 Naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003. V ta namen lahko za te pravice postopno uvedejo spremembe v skladu z najmanj dvema predhodno določenima letnima korakoma ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 1

2. V utemeljenih primerih se lahko države članice, ki so uvedle shemo enotnega plačila v skladu z oddelkom 1 poglavja 5 Naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, najpozneje do 1. avgusta 2009 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da do leta 2010 postopno preidejo na poenotenje vrednosti pravic do plačila, določenih v navedenem oddelku, tako da za te pravice postopno uvedejo spremembe v skladu z najmanj tremi predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 3

3. Znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme v nobenem od letnih korakov iz odstavkov 1 in 2 preseči (biti večje od) 50 % razlike med njeno začetno vrednostjo in vrednostjo, ki velja po izvedbi zadnjega letnega koraka.

3. Znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila iz odstavkov 1 in 2 ne sme preseči (biti večje od) 50 % razlike med njeno začetno in končno vrednostjo.

Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 4

4. Države članice se lahko odločijo, da uporabijo odstavke 1, 2 in 3 na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in/ali regionalni kmetijski potencial.

4. Države članice se lahko odločijo, da uporabijo revizijo pravic do plačila na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura, regionalni kmetijski potencial in/ali posebne strukturne pomanjkljivosti določenega geografskega območja.

Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 1 – pododstavek 1

1. Katera koli država članica, ki je izključila plačila za ovce in koze ter govedo iz sheme enotnega plačila po pogojih iz členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko do 1. avgusta 2009 odloči, da bo še naprej uporabljala shemo enotnega plačila od leta 2010 po pogojih, določenih v tem oddelku in v skladu z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 64(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Vendar se države članice lahko odločijo, da bodo določile del sestavin nacionalne zgornje meje, ki se uporablja za dodatna plačila kmetom v skladu s členom 55(1) te uredbe, nižje od stopnje, ki je določena v členu 64(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

1. Katera koli država članica, ki je izključila plačila za ovce in koze ter govedo iz sheme enotnega plačila po pogojih iz členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporablja shemo enotnega plačila od leta 2010 v skladu z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 64(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 1

2. Glede na odločitev vsake države članice Komisija določi v skladu s postopkom iz člena 128(2) zgornjo mejo za vsako neposredno plačilo iz členov 54, 55 in 56.

2. Glede na odločitev vsake države članice Komisija določi v skladu s postopkom iz člena 128(2) zgornjo mejo za vsako neposredno plačilo iz členov 54 in 55.

Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 53 – odstavek 2 – pododstavek 2

Ta zgornja meja je enaka sestavini vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah iz člena 41, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 54, 55 in 56.

Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 55 – odstavek 1 – pododstavek 1

1. Države članice, ki so v skladu s členom 68(2)(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 zadržale vso ali del sestavine nacionalnih zgornjih meja, navedenih v členu 41 te uredbe, ki ustreza premiji za krave dojilje iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, izplačajo kmetom vsako leto dodatno plačilo.

1. Države članice, ki so v skladu s členom 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003 zadržale vso ali del sestavine nacionalnih zgornjih meja, navedenih v členu 41 te uredbe, ki ustreza premiji za krave dojilje ali posebni premiji iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, izplačajo kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 56 – odstavek 3 a (novo)

(3a) Države članice sprejmejo vse odločitve na podlagi členov od 53 do 56 te uredbe v soglasju z institucijami, ki predstavljajo njihove regionalne organe, in na podlagi študije o vplivu posledic omenjene odločitve na regionalni ravni.

Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 3

3. V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila lahko nove države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom v posebnih sektorjih, ki so se znašli v posebnih razmerah zaradi prehoda na shemo enotnega plačila.

Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 59 – odstavek 5

5. Nove države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, ki so namenjeni preprečitvi opuščanja zemljišč in/ali kompenzaciji določene škode, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 3

3. Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 36(1), lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 35 aktiviral najmanj 80 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko se je prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vseh pravic do plačila, ki jih ni izkoristil v prvem letu izvajanje sheme enotnega plačila.

3. Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 36(1), lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 35 aktiviral najmanj 70 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko se je prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vseh pravic do plačila, ki jih ni izkoristil v prvem letu izvajanje sheme enotnega plačila.

Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 64 – pododstavek -1 (novo)

Države članice, ki so se tako odločile, lahko od leta 2010 ločijo posebno podporo, namenjeno pridelovalcem riža, stročnic, posušene krme in lupinarjev.

Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 64

Države članice vključijo od leta 2010 podporo, ki je na razpolago v okviru shem vezane podpore iz točk I, II in III Priloge X, v shemo enotnega plačila v skladu s pravili, določenimi v tem poglavju.

Države članice lahko od leta 2010 podporo, ki je na razpolago v okviru shem vezane podpore iz točk I, II in III Priloge X, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu s pravili, določenimi v tem poglavju.

Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1

1. Države članice razdelijo zneske iz Priloge XI, ki so bili na voljo za vezano podporo v okviru shem iz točke I Priloge X, med kmete v zadevnih sektorjih v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ob upoštevanju zlasti podpore, ki so jo kmetje prejeli neposredno ali posredno v okviru ustreznih shem podpore v enem ali več letih obdobja 2005 do 2008.

1. Države članice razdelijo zneske iz Priloge XI, ki so bili na voljo za vezano podporo v okviru shem iz točke I Priloge X, predvsem med kmete v zadevnih sektorjih v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ob upoštevanju zlasti podpore, ki so jo kmetje prejeli neposredno ali posredno v okviru ustreznih shem podpore ali proizvodnih kvot v enem ali več letih obdobja 2005 do 2011.

Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 a (novo)

(1a) V upravičenih okoliščinah lahko države članice v celoti ali delno – v skladu z objektivnimi merili - razdelijo zneske iz odstavka 1 med vse kmete, katerih kmetije se nahajajo v zadevni regiji.

Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 2 – pododstavek 1

2. Države članice povečajo vrednost pravic do plačila, ki jih imajo zadevni kmetje na podlagi zneskov, ki izhajajo iz uporabe odstavka 1.

2. Države članice lahko povečajo vrednost pravic do plačila, ki jih imajo zadevni kmetje na podlagi zneskov, ki izhajajo iz uporabe odstavka 1.

Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 1

Zneske, ki so bili na razpolago za vezano podporo v okviru shem iz točke II Priloge X, države članice razdelijo med kmete v zadevnih sektorjih v sorazmerju s podporo, ki so jo navedeni kmetje prejeli v okviru ustreznih shem podpore v obdobju od leta 2000 do 2002. Države članice pa lahko izberejo novejše reprezentativno obdobje v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Zneske, ki so bili na razpolago za vezano podporo v okviru shem iz točke II Priloge X, države članice razdelijo predvsem med kmete v zadevnih sektorjih v sorazmerju s podporo, ki so jo navedeni kmetje prejeli v okviru ustreznih shem podpore v obdobju od leta 2000 do 2002. Države članice pa lahko izberejo novejše reprezentativno obdobje v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Sprememba 112
Predlog uredbe
Poglavje 5 – naslov

POSEBNA PODPORA

POSEBNE PODPORE V OBLIKI PLAČIL

Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 68 – naslov

Splošna pravila

Dodatna plačila

Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek -1 (novo)

-1. Države članice se lahko najpozneje do 1. januarja 2010 in potem v obdobju med 1. oktobrom 2011 in najpozneje 1. januarjem 2012 odločijo, da bodo od leta 2010 in/ali od 2012 uporabile do 15 % svojih nacionalnih zgornjih meja iz člena 41 za dodelitev podpore kmetom.

Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – uvodni stavek

1. Države članice se lahko najpozneje do 1. avgusta 2009 odločijo, da bodo od leta 2010 uporabile do 10 % svojih nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 za dodelitev podpore kmetom:

1. Države članice se lahko v skladu z odstavkom -1 odločijo, da bodo uporabile do 10 % svojih nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 za dodelitev integrirane podpore kmetom ali organizacijam ali skupinam proizvajalcem zaradi spodbujanja vrst trajnostne proizvodnje:

Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – točka a – podtočka i

(i) posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja,

(i) posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja, podnebja, biotske raznovrstnosti in kakovosti vode, zlasti biološkega kmetovanja in vzreje na prostem,

Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – točka a – podtočka iii

(iii) izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov;

(iii) izboljšanje trženja, zlasti na regionalni ravni, in konkurenčnosti kmetijskih proizvodov;

Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – točka b

(b) za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlekarstva, govejega, ovčjega in kozjega mesa ter riža na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih,

(b) za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlekarstva in riža na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ter tudi proizvajalce govejega, ovčjega in kozjega mesa,

Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – točka c

(c) na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali obravnavajo določene škode za kmete na navedenih območjih,

(c) na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali obravnavajo določene škode za kmete na navedenih območjih; treba je dati prednost zlasti novincem, mladim kmetom, družinskim kmetijam ali drugim kmetom, upravičenim do prednostne obravnave, zlasti članom organizacije proizvajalcev ali kmetijske zadruge,

Spremembi 120 in 191
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – točka d

(d) v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov v skladu s pogoji, določenimi v členu 69,

črtano

Spremembi 121 in 191
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 – točka e

(e) za vzajemne sklade za bolezni živali in rastlin v skladu s pogoji, določenimi v členu 70.

črtano

Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 1 a (novo)

1a. Države članice se lahko na podlagi odstavka -1 odločijo, da bodo od naslednjega koledarskega leta dalje uporabile do 5 % svojih nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 za dodelitev podpore kmetom ali organizacijam ali skupinam kmetov v obliki:

(a) prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov v skladu s pogoji, določenimi v členu 69; ali

(b) vzajemnih skladov v skladu s pogoji, določenimi v členu 70.

Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 3

3. Podpora za ukrepe iz odstavka 1(b) se lahko odobri samo:

3. Podpora za ukrepe iz odstavka 1(b) se lahko odobri samo do potrebne mere, da se ustvari spodbuda za ohranjanje sedanjih ravni zaposlenosti in pridelave.

(a) po popolni izvedbi sheme enotnega plačila v zadevnem sektorju v skladu s členi 54, 55 in 71.

(b) do potrebne mere, da se ustvari spodbuda za ohranjanje trenutnih ravni pridelave.

Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 4

4. Podpora v okviru ukrepov iz odstavkov 1(a), (b) in (e) se omeji na 2,5 % nacionalnih zgornjih meja iz člena 41. Države članice lahko določijo podmeje za posamezne ukrepe.

4. Podpora v okviru ukrepov iz odstavkov 1(a) in (b) se omeji na odstotek, določen s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994)1, v imenu Evropske skupnosti v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti. Države članice lahko določijo podmeje za posamezne ukrepe.
_________
1 UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 5 – točka a

(a) odstavkov 1(a) in (d) se dodeli v obliki dodatnih letnih plačil,

(a) odstavka 1(a) in 1a(a) se dodeli v obliki dodatnih letnih plačil,

Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 5 – točka d

(d) odstavka 1(e) se dodeli v obliki kompenzacijskih plačil, kakor je določeno v členu 70.

(d) odstavka 1a(b) se dodeli v obliki kompenzacijskih plačil, kakor je določeno v členu 70.

Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 6

6. Prenos pravic do plačila s povečanimi zneski na enoto in prenos dodatnih pravic do plačila iz odstavka 5(c) se lahko dovoli le, če prenesene pravice vključujejo prenos enakovrednega števila hektarjev.

črtano

Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 7

7. Podpora za ukrepe iz odstavka 1 je skladna z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti.

7. Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) opredeli pogoje za dodelitev podpore iz tega oddelka, zlasti z namenom, da bi zagotovila skladnost z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti.

Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 7 a (novo)

7a. Države članice vsako leto obvestijo Komisijo o načrtovanih ukrepih in objavijo metode in merila, uporabljene za ponovno dodelitev sredstev, imena prejemnikov in njim dodeljene zneske.

Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 8 – točka a

(a) odstavkov 1(a), (b), (c) in (d), s prehodom na linearno znižanje pravic, dodeljenih kmetom in/ali iz nacionalne rezerve,

(a) odstavkov 1(a), (b), in (c) ter odstavka 1a(a), s prehodom na linearno znižanje pravic, dodeljenih kmetom in/ali iz nacionalne rezerve,

Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 8 – točka b

(b) odstavka 1(e)s prehodom po potrebi na linearno znižanje enega ali več plačil, ki se bodo izplačala upravičencem do ustreznih plačil v skladu s tem naslovom in v okviru meja, določenih v odstavku 1 in 3.

(b) odstavka 1a(b), s prehodom po potrebi na linearno znižanje enega ali več plačil, ki se bodo izplačala upravičencem do ustreznih plačil v skladu s tem naslovom.

Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 68 – odstavek 9

9. Komisija v skladu s postopkom iz člena 128(2) opredeli pogoje za dodelitev podpore iz tega oddelka, zlasti z namenom, da bi zagotovila skladnost z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti ter odpravila kopičenje podpore.

črtano

Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 69 – naslov

Zavarovanje pridelka

Ureditev zavarovanja

Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 1 – pododstavek 1

1. Države članice lahko sofinancirajo premije za zavarovanje pridelka proti izgubam, ki jih povzročijo slabe vremenske razmere.

1. Države članice lahko sofinancirajo premije za zavarovanje pridelka, če so bili uvedeni ustrezni preprečevalni ukrepi proti znanim tveganjem:

(a) škodi, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, primerljive z naravnimi nesrečami;

(b) drugim škodam, ki jih povzročijo vremenske razmere;

Vsaka država ali regija izdela posebne študije za sestavo primerljivih statističnih ali aktuarskih podatkov.

Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

V tem členu "ekonomske izgube" pomeni vse dodatne stroške, ki jih ima kmet zaradi izrednih ukrepov, ki jih sprejme za zmanjšanje ponudbe na zadevnem trgu, ali kakršna koli znatna izguba proizvodnje. Stroški, za katere se sme odobriti nadomestilo v skladu z drugimi določbami Skupnosti, in stroški zaradi uporabe kakršnih koli drugih zdravstvenih in veterinarskih ali fitosanitarnih ukrepov ne štejejo za ekonomske izgube.

Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavka 2 in 3

2. Finančni prispevek, odobren na kmeta, znaša 60 % zavarovalne premije, ki jo je treba plačati. Države članice se lahko odločijo, da bodo povečale finančni prispevek na 70 % ob upoštevanju podnebnih razmer ali razmer v zadevnem sektorju.

2. Finančni prispevek znaša 60 % zavarovalne premije, ki se plačuje posamezno ali, kadar je to primerno, kolektivno, če je zavarovalno pogodbo sklenila organizacija proizvajalcev. Države članice se lahko odločijo, da bodo povečale finančni prispevek na 70% ob upoštevanju podnebnih razmer ali razmer v zadevnem sektorju.

Države članice lahko znesek premije, ki je upravičen do finančnega prispevka, omejijo z uporabo ustreznih zgornjih meja.

Države članice lahko znesek premije, ki je upravičen do finančnega prispevka, omejijo z določitvijo ustreznih zgornjih meja.

3. Kritje z zavarovanjem pridelkov je na voljo le, če je slabe vremenske razmere priznal pristojni organ zadevne države članice.

Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 5

5. Vsak finančni prispevek se izplača neposredno zadevnemu kmetu.

5. Vsak finančni prispevek se izplača neposredno zadevnemu kmetu ali, kadar je to primerno, organizaciji proizvajalcev, ki je sklenila zavarovanje na osnovi števila njenih članov.

Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 6 – pododstavek 1

6. Izdatke držav članic za odobritev finančnih prispevkov sofinancira Skupnost iz sredstev iz člena 68(1) v višini 40 % upravičenih zneskov zavarovalnih premij, določenih v skladu z odstavkom 2 tega člena.

6. Izdatke držav članic za odobritev finančnih prispevkov sofinancira Skupnost iz sredstev iz člena 68(1a) v višini 50 % upravičenih zneskov zavarovalnih premij, določenih v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Vendar se za nove države članice znesek iz prvega pododstavka poveča na 70 %.

Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 70 – naslov

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin

Vzajemni skladi

Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 1

1. Države članice lahko določijo, da se kmetom izplača finančno nadomestilo za gospodarske izgube, ki jih je povzročil izbruh bolezni živali ali rastlin, s pomočjo finančnih prispevkov v vzajemne sklade.

1. Države članice lahko določijo, da se s pomočjo finančnih prispevkov v vzajemne sklade kmetom izplača finančno nadomestilo za gospodarske izgube, ki so jih povzročile naravne nesreče, slabe vremenske razmere ali izbruh bolezni živali ali rastlin, če so bili izvedeni ustrezni preprečevalni ukrepi. Vzajemne sklade lahko upravljajo organizacije proizvajalcev in/ali medpanožne organizacije pod pogoji, določenimi v členih 122 in 123 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Ti skladi lahko dopolnjuje nacionalne sisteme zavarovanja kmetov.

Spremembi 141 in 205
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 2 – točka a

(a) "vzajemni sklad" pomeni sistem, ki ga je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo, v okviru katerega se povezani kmetje zavarujejo in iz katerega se dodelijo odškodnine kmetom, ki so jih prizadele ekonomske izgube zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin;

(a) "vzajemni sklad" pomeni sistem, ki ga je akreditirala država članica v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo, v okviru katerega se povezani kmetje zavarujejo in iz katerega se dodelijo odškodnine kmetom, katerih kmetije so utrpele ekonomske izgube zaradi naravne nesreče, slabih vremenskih razmer ali zaradi izbruha karantenskih bolezni živali ali rastlin, ali v okviru katerega se povezani kmetje zavarujejo in iz katerega se dodelijo odškodnine kmetom, ki so jih prizadele neposredne izgube zaradi izbruha karantenskih bolezni živali ali rastlin;

Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 2 – točka b

(b) "ekonomske izgube" pomeni kakršne koli dodatne stroške, ki nastanejo kmetu zaradi izrednih ukrepov, ki jih kmet sprejme z namenom zmanjšati ponudbo na zadevnem trgu, ali kakršno koli znatno izgubo proizvodnje. Stroški, za katere se sme nadomestilo odobriti v skladu z drugimi določbami Skupnosti, in stroški zaradi uporabe kakršnih koli drugih zdravstvenih in veterinarskih ali fitosanitarnih ukrepov ne štejejo za ekonomske izgube.

(b) "ekonomske izgube" pomeni kakršne koli dodatne stroške, ki nastanejo kmetu zaradi izrednih ukrepov, ki jih kmet sprejme z namenom zmanjšati ponudbo na zadevnem trgu, stroškov, ki nastanejo zaradi cepljenja v izrednih situacijah ali kakršno koli znatno izgubo proizvodnje. Stroški, za katere se sme nadomestilo odobriti v skladu z drugimi določbami Skupnosti, in stroški zaradi uporabe kakršnih koli drugih zdravstvenih in veterinarskih ali fitosanitarnih ukrepov ne štejejo za ekonomske izgube;

Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 2 – točka b a (novo)

(aa) "slabe vremenske razmere" pomenijo vremenske razmere, ki jih lahko enačimo z naravnimi nesrečami, kakršne so zmrzal, toča, led, dež, gozdni požari ali suša, in ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje danega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja, ki temelji na predhodnem petletnem obdobju, pri čemer se izključita najvišja in najnižja vrednost;

Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 2 – točka b b (novo)

(bb) "ustrezni preprečevalni ukrepi" so ukrepi, ki so najugodnejši za zdravje živali in rastlin;

Sprememba 206 in 145
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 3 – pododstavek 1

3. Vzajemni skladi izplačajo finančno nadomestilo neposredno povezanim kmetom, ki so jih ekonomske izgube prizadele.

3. Vzajemni skladi izplačajo finančno nadomestilo neposredno povezanim kmetom, ki so jih ekonomske ali neposredne izgube prizadele, če so bili izvedeni ustrezni preprečevalni ukrepi.

Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 70 – odstavek 6 – pododstavek 1

6. Izdatke držav članic za finančne prispevke sofinancira Skupnost iz skladov iz člena 68(1) v višini 40 % zneskov, upravičenih po odstavku 4.

6. Izdatke držav članic za finančne prispevke sofinancira Skupnost iz skladov iz člena 68(1a) v višini 50 % zneskov, upravičenih po odstavku 4.

Vendar se za nove države članice znesek iz prvega pododstavka poveča na 70 %.

Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 70 a (novo)

Člen 70a
Posebne pomoči za proizvajalce mleka

1. Če za proračunsko leto glede na oceno odhodkov, izvedeno v skladu s sistemom opozarjanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, ostane v razdelku 2 finančnega okvira vsaj 600 000 000 EUR, se ta znesek, od katerega se odšteje marža, da na voljo za posebne pomoči proizvajalcem mleka.

2. Komisija skupaj s predhodnim predlogom proračuna za zadevno proračunsko leto predloži Evropskemu parlamentu in Svetu načrt sredstev za posebne pomoči proizvajalcem mleka.

3. Posebne pomoči proizvajalcem mleka se lahko uporabijo za naslednje vrste ukrepov:

(a) posebno pomoč v skladu s členom 68(1)(b) te uredbe;

(b) ukrepe v skladu s členom 20 in členom 36(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005, če se ti uporabijo neposredno za pomoč kmetijskim gospodarstvom.

4. Države članice na podlagi predhodnega predloga proračuna v skladu z odstavkom 2 najpozneje do 15. oktobra zadevnega leta obvestijo Komisijo, katere ukrepe bodo uporabile v skladu z odstavkom 3.

5. Razdelitev sredstev, namenjenih posebni pomoči proizvajalcem mleka v različnih državah članicah, se izvrši na podlagi referenčnih količin mleka posameznih držav, kot je določeno v Prilogi I Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov1.
_______
1 UL L 270, 21.10.2003, str. 123.

Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 71

Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč odobri proizvajalcem riža, ki spada pod oznako KN 1006 10, pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku.

Pomoč se odobri proizvajalcem riža, ki sodi v oznako KN 100610, pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku.

Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 2 – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
	EUR/ha
	2009	2010 in 2011
Bolgarija	345,255	172,627
Grčija	561,00	280,5
Španija	476,25	238,125
Francija	411,75	205,875
Italija	453,00	226,5
Madžarska	232,50	116,25
Portugalska	453,75	226,875
Romunija	126,075	63,037
Sprememba
	EUR/ha
	2009 do 2013
Bolgarija	345,255
Grčija	561,00
Španija	476,25
Francija	411,75
Italija	453,00
Madžarska	232,50
Portugalska	453,75
Romunija	126,075

Sprememba 150
Predlog uredbe
Oddelek 1 a (novo)

Oddelek 1 a

Premije za stročnice

Člen 74a

Področje uporabe

Pomoč se odobri pridelovalcem stročnic pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku.

Stročnice zajemajo:

(a) grah iz oznake KN 0713 10,

(b) bob iz oznake KN 0713 50,

Člen 74b

Znesek in upravičenost do pomoči

Pomoč znaša 55,57 EUR na hektar stročnic, ki se poberejo po fazi mlečne zrelosti.

Vendar pa je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze mlečne zrelosti zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

Člen 74c

Površina

1. Določi se največja zajamčena površina v velikosti 1 400 000 ha, za katero se lahko odobri pomoč.

2. Če površina, za katero se zaprosi pomoč, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 128(2).

Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 75 – točka a

(a) 66,32 EUR za tržni leti 2009/2010 in 2010/2011;

- 66,32 EUR za tržna leta 2009/2010, 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013;

Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 75 – točka b

(b) 33,16 EUR za tržni leti 2011/2012 in 2012/2013.

črtano

Sprememba 153
Predlog uredbe
Oddelek 3 – členi 77 do 81

Oddelek 3 se črta.

Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 2

2. Pomoč se odobri za največ pet zaporednih let od tržnega leta, v katerem je bil dosežen prag 50 % iz odstavka 1, vendar najpozneje za tržno leto 2013/2014.

2. Pomoč se odobri do tržnega leta 2013/2014.

Spremembe 187, 198 in 209
Predlog uredbe
Oddelek 6 a (novo)

Oddelek 6a

POMOČ ZA TOBAK

Člen 87a

Področje uporabe

Za proizvodna leta do leta 2010, 2011 in 2012 se lahko dodeli pomoč kmetom, ki pridelujejo surovi tobak v skladu z oznako KN 2401, pod pogoji, ki so navedeni v tem oddelku.

Člen 87b

Merila za upravičenost do pomoči

Pomoč se dodeli kmetom, ki jim je bila v koledarskih letih 2000, 2001 in 2002 izplačana premija za tobak v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak1, ter kmetom, ki so dosegli kvote za proizvodnjo tobaka v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005. Plačilo pomoči je pogojeno z naslednjim:

(a) tobak izvira iz proizvodnega območja iz priloge II Uredbe Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev v sektorju surovega tobaka2;

(b) izpolnjene so zahteve o kakovosti iz uredbe (ES) št. 2848/98;

(d) plačilo je izvedeno ob zagotavljanju enake obravnave kmetov in/ali v skladu z objektivnimi meril, kot je položaj proizvajalcev tobaka v regiji, zajetih v cilju I, ali proizvodnja sort različne kakovosti.

Na koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 111 in ko se uporabi čle 87a, se proizvodne kvote za tobak v skladu s prvim odstavkom dodelijo najkasneje konec prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

____________
1 UL L 215, 30.7.1992, str. 70.
2 UL L 358, 31.12.1998, str. 17.

Člen 87c

Zneski

Najvišji znesek skupne pomoči, ki vključuje tudi vrednosti, ki jih je treba prenesti iz sklada Skupnosti za tobak iz člena 87 d, se določijo kot sledi:

V milijonih EUR
2010–2012
Nemčija 21.287
Španija 70.599
Francija 48.217
Italija (razen Apulije) 189.366
Portugalska 8.468
2009–2012
Madžarska pm
Bolgarija pm
Romunija pm
Poljska pm

Člen 87d

Prenos v sklad Skupnosti za tobak

Z zneskom v višini 5 % pomoči za tobak, dodeljene na podlagi tega oddelka, za koledarska leta od 2010 do 2012 se financirajo ukrepi v okviru sklada Skupnosti za tobak, kot določa člen 13 Uredbe (EGS) št. 2075/92.

Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 4

4. Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode, ki temeljijo na ovčjem mleku, pa znaša premija na ovco 6,8 EUR.

4. Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode, ki temeljijo na ovčjem mleku, pa znaša premija na ovco 16,8 EUR.

Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 5

5. Znesek premije na kozo je 6,8 EUR.

5. Znesek premije na kozo je 16,8 EUR.

Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 98 – točka a

(a) "regija" pomeni državo članico ali regijo v državi članici, po izbiri zadevne države članice;

črtano

Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 112 a (novo)

Člen 112a

Nacionalna rezerva

1. Države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, vzpostavijo nacionalno rezervo, ki vključuje razliko med zgornjimi mejami iz Priloge VIIIa in skupno vrednostjo neposrednih plačil, ki so bila dejansko izplačana v danem letu.

2. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo za odobritev plačil, namenjenih izvajanju ukrepov iz člena 68, v skladu z objektivnimi merili in z zagotavljanjem enake obravnave kmetov ter brez kršitve tržnih načel in izkrivljanja konkurence.

Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 113 – odstavek 4 – pododstavek 2 – točka b a (novo)

(ba) zahteve iz točke C Priloge II se uporabljajo z učinkom od 1. januarja 2013.

Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 123

Člen 123

črtano

Finančni transferji za prestrukturiranje v tobačnih regijah

Od proračunskega leta 2011 se da na voljo znesek 484 milijonov EUR kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v regijah, v katerih se prideluje tobak, v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP, za tiste države članice, v katerih so proizvajalci tobaka prejeli pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2075/92 v letih 2000, 2001 in 2002.

Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 129 – točka i

t) glede bombaža podrobna pravila za:

črtano

i) izračun znižanja pomoči, predvidene v členu 80(3);

ii)odobrene medpanožne organizacije, zlasti njihovo financiranje in sistem kontrole in sankcij.

Sprememba 163
Predlog uredbe – akt o spremembi
Člen 132 – točka 1 – točka b
Uredba (ES) št. 378/2007
Člen 1 – odstavek 5

5. Stopnje, ki se uporabijo za določenega kmeta, izhajajoč iz uporabe člena 7 Uredbe (ES) št. XXX/2008 (ta uredba), minus 5 odstotne točke, se odštejejo od stopnje prostovoljne modulacije, ki jo države članice uporabijo pri uporabi odstavka 4 tega člena. Tako odstotek, ki ga je treba odšteti, kot končna stopnja prostovoljne modulacije je enaka ali višja od 0. Vendar se zaradi nobene prilagoditve ne bi smela zmanjšati celotna količina sredstev EKSRP, ki so že bila dodeljena programom za razvoj podeželja, kot je določeno v uradni odločbi Komisije, s katero so bili odobreni.

Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 133 a (novo)

Člen 133a

Študija o stroških usklajevanja zakonodaje

Komisija izvede študijo, ki ocenjuje sedanje stroške kmetov, ki izhajajo iz usklajevanja z zakonodajo EU na področju okolja, dobrega počutja živali in varne hrane, ter ki presegajo standarde, določene za uvožene proizvode. Ta zakonodaja med drugim zadeva uredbe in direktive, navedene v Prilogi II, ki so osnova sistema navzkrižne skladnosti, ter standarde iz Priloge III, ki določajo dobre kmetijske in okoljske pogoje, ki so tudi del sistema.

Študija Komisije oceni stroške usklajevanja z omenjeno zakonodajo v vseh državah članicah. Ti stroški so lahko v državah ali celo regijah različni glede na njihove razlike s podnebnega, geološkega, gospodarskega in socialnega vidika ter glede na njihove proizvodne značilnosti.

Sprememba 165
Predlog uredbe
Priloga I – tretja vrstica – drugi stolpec

Naslov IV, poglavje 2 Uredbe (ES) št. 1782/2003

Naslov IV, poglavje 1 oddelek 1a te uredbe

Sprememba 166
Predlog uredbe
Priloga II – točka A – podtočka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
4.	Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1)	Člena 4 in 5
Sprememba
4.	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/118/ES z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27. 12. 2006, str. 19)	Člen 6

Sprememba 167
Predlog uredbe
Priloga II – točka A a (novo)

Sprememba
A a.	Varnost pri delu
8a	Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).	Člen 6
8b	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 262, 17.10.2000, str. 21)	Členi 3, 6, 8 in 9

8c	Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 12)
8d	Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS (UL L 158, 30. 4. 2004, str. 50)	Člen 3 in členi 4 do 12

Sprememba 168
Predlog uredbe
Priloga III – drugi stolpec – naslov

Standardi

Primeri ustreznih zahtev

Sprememba 194
Predlog uredbe
Priloga III – četrta vrsta – drugi stolpec – druga alinea (novo)

– Po potrebi vzpostavljanje in/ali ohranjanje življenjskega prostora

Sprememba 169
Predlog uredbe
Priloga III – četrta vrsta – drugi stolpec – tretja alinea

– Ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno, če je potrebno, z živimi mejami, ribniki, jarki, drevesi (v vrsti, skupini ali posamično) in poljskimi mejnimi pasovi,

– Ohranjanje krajinskih značilnosti

Sprememba 171
Predlog uredbe
Priloga III – peta vrsta – drugi stolpec – prva alinea

– Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov

– Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov skladno z ustrezno skupno zakonodajo o varstvu površinskih voda

Sprememba 172
Predlog uredbe
Priloga IV

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
				v milijonih evrov
Koledarsko leto	2009	2010	2011	2012
Belgija	583,2	570,9	563,1	553,9
Češka				773,0
Danska	985,9	965,3	954,6	937,8
Nemčija	5 467,4	5 339,2	5 269,3	5 178,0
Estonija				88,9
Irska	1 283,1	1 264,0	1 247,1	1 230,0
Grčija	2 567,3	2 365,5	2 348,9	2 324,1
Španija	5 171,3	5 043,4	5 019,1	4 953,5
Francija	8 218,5	8 021,2	7 930,7	7 796,2
Italija	4 323,6	4 103,7	4 073,2	4 023,3
Ciper				48,2
Latvija				130,5
Litva				337,9
Luksemburg	35,2	34,5	34,0	33,4
Madžarska				1 150,9
Malta				4,6
Nizozemska	841,5	827,0	829,4	815,9
Avstrija	727,7	718,2	712,1	704,9
Poljska				2 730,5
Portugalska	635,8	623,0	622,6	622,6
Slovenija				129,4
Slovaška				335,9
Finska	550,0	541,2	536,0	529,8
Švedska	731,7	719,9	710,6	699,8
Združeno kraljestvo "	3 373,0	3 340,4	3 335,8	3 334,9
Sprememba
				v milijonih evrov
Koledarsko leto	2009	2010	2011	2012
Belgija	p.m	p.m	p.m	p.m
Češka	p.m	p.m	p.m	p.m
Danska	p.m	p.m	p.m	p.m
Nemčija	p.m	p.m	p.m	p.m
Estonija	p.m	p.m	p.m	p.m
Irska	p.m	p.m	p.m	p.m
Grčija	p.m	p.m	p.m	p.m
Španija	p.m	p.m	p.m	p.m
Francija	p.m	p.m	p.m	p.m
Italija	p.m	p.m	p.m	p.m
Ciper	p.m	p.m	p.m	p.m
Latvija	p.m	p.m	p.m	p.m
Litva	p.m	p.m	p.m	p.m
Luksemburg	p.m	p.m	p.m	p.m
Madžarska	p.m	p.m	p.m	p.m
Malta	p.m	p.m	p.m	p.m
Nizozemska	p.m	p.m	p.m	p.m
Avstrija	p.m	p.m	p.m	p.m
Poljska	p.m	p.m	p.m	p.m
Portugalska	p.m	p.m	p.m	p.m
Slovenija	p.m	p.m	p.m	p.m
Slovaška	p.m	p.m	p.m	p.m
Finska	p.m	p.m	p.m	p.m
Švedska	p.m	p.m	p.m	p.m
Združeno kraljestvo "	p.m	p.m	p.m	p.m

Sprememba 173
Predlog uredbe
Priloga VIII – Preglednici 1 in 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Preglednica 1
	(EUR '000)
Država članica	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016 in naslednja leta
Belgija	614 179	611 901	613 281	613 281	614 661	614 661	614 661	614 661
Danska	1 030 478	1 031 321	1 043 421	1 043 421	1 048 999	1 048 999	1 048 999	1 048 999
Nemčija	5 770 254	5 781 666	5 826 537	5 826 537	5 848 330	5 848 330	5 848 330	5 848 330
Irska	1 342 268	1 340 737	1 340 869	1 340 869	1 340 869	1 340 869	1 340 869	1 340 869
Grčija	2 367 713	2 209 591	2 210 829	2 216 533	2 216 533	2 216 533	2 216 533	2 216 533
Španija	4 838 512	5 070 413	5 114 250	5 139 246	5 139 316	5 139 316	5 139 316	5 139 316
Francija	8 404 502	8 444 468	8 500 503	8 504 425	8 518 804	8 518 804	8 518 804	8 518 804
Italija	4 143 175	4 277 633	4 320 238	4 369 974	4 369 974	4 369 974	4 369 974	4 369 974
Luksemburg	37 051	37 084	37 084	37 084	37 084	37 084	37 084	37 084
Nizozemska	853 090	853 169	886 966	886 966	904 272	904 272	904 272	904 272
Avstrija	745 561	747 298	750 019	750 019	751 616	751 616	751 616	751 616
Portugalska	589 723	600 296	600 370	605 967	605 972	605 972	605 972	605 972
Finska	566 801	565 823	568 799	568 799	570 583	570 583	570 583	570 583
Švedska	763 082	765 229	768 853	768 853	770 916	770 916	770 916	770 916
Združeno kraljestvo "	3 985 834	3 986 361	3 987 844	3 987 844	3 987 849	3 987 849	3 987 849	3 987 849
Preglednica 2 *
	(EUR '000)
Država članica	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016 in naslednja leta
Bolgarija	287 399	328 997	409 587	490 705	571 467	652 228	732 986	813 746
Češka	559 622	647 080	735 801	821 779	909 164	909 164	909 164	909 164
Estonija	60 500	70 769	80 910	91 034	101 171	101 171	101 171	101 171
Ciper	31 670	38 845	43 730	48 615	53 499	53 499	53 499	53 499
Latvija	90 016	104 025	118 258	132 193	146 355	146 355	146 355	146 355
Litva	230 560	268 746	305 964	342 881	380 064	380 064	380 064	380 064
Madžarska	807 366	935 912	1 064 312	1 191 526	1 318 542	1 318 542	1 318 542	1 318 542
Malta	3 434	3 851	4 268	4 685	5 102	5 102	5 102	5 102
Poljska	1 877 107	2 164 285	2 456 894	2 742 771	3 033 549	3 033 549	3 033 549	3 033 549
Romunija	623 399	713 207	891 072	1 068 953	1 246 821	1 424 684	1 602 550	1 780 414
Slovenija	87 942	102 047	116 077	130 107	144 236	144 236	144 236	144 236
Slovaška	240 014	277 779	314 692	351 377	388 191	388 191	388 191	388 191
*Zgornje meje so izračunane ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 110.
Sprememba
Preglednica 1
	(EUR '000)
Država članica	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016 in naslednja leta
Belgija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Danska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Nemčija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Irska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Grčija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Španija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Francija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Italija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Luksemburg	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Nizozemska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Avstrija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Portugalska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Finska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Švedska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Združeno kraljestvo "	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Preglednica 2
	(EUR '000)
Država članica	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016 in naslednja leta
Bolgarija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Češka	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Estonija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Ciper	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Latvija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Litva	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Madžarska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Malta	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Poljska	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Romunija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Slovenija	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m
Slovaška	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m	p.m

Sprememba 174
Predlog uredbe
Priloga X – del I – druga alinea

– od leta 2010 premija za stročnice iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

črtano

Sprememba 175
Predlog uredbe
Priloga X – del I – alinea 3

– od leta 2010 posebno plačilo za riž iz poglavja III naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in oddelka 1 poglavja 1 naslova IV te uredbe v skladu s časovnim razporedom iz člena 72(2) te uredbe;

– od leta 2013 posebno plačilo za riž iz poglavja III naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in oddelka 1 poglavja 1 naslova IV te uredbe v skladu s časovnim razporedom iz člena 72(2) te uredbe;

Sprememba 176
Predlog uredbe
Priloga X – del I – peta alinea

– od leta 2011 pomoč za predelavo posušene krme iz pododdelka I oddelka I poglavja IV naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007;

črtano

Sprememba 177
Predlog uredbe
Priloga X – del I – šesta alinea

– od leta 2011 pomoč za predelavo lanu, gojenega za vlakna, iz pododdelka II oddelka I poglavja IV naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 v skladu s časovnim razporedom iz navedenega pododdelka;

– od leta 2013 pomoč za predelavo lanu, gojenega za vlakna, iz pododdelka II oddelka I poglavja IV naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 v skladu s časovnim razporedom iz navedenega pododdelka;

Sprememba 178
Predlog uredbe
Priloga X – del I – sedma alinea

– od leta 2011 premija za krompirjev škrob iz člena [95a] Uredbe (ES) št. 1234/2007 in v skladu s časovnim razporedom iz člena 75 te uredbe, pomoč za škrobni krompir iz navedenega člena.

– od leta 2013 premija za krompirjev škrob iz člena [95a] Uredbe (ES) št. 1234/2007 in v skladu s časovnim razporedom iz člena 75 te uredbe, pomoč za škrobni krompir iz navedenega člena.

Sprememba 179
Predlog uredbe
Priloga X – del I a (novo)

Od leta 2010 za države članice, ki ne bodo pred tem sprejele odločitve iz člena 64 te uredbe:

– premija za stročnice iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

– posebna pomoč za riž iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 in oddelka 1 poglavja 1 naslova IV te uredbe v skladu s časovnim razporedom iz člena 72(2) te uredbe;

– pomoč za predelavo posušene krme iz pododdelka 1 oddelka 1 poglavja IV naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007;

Sprememba 180
Predlog uredbe
Priloga XI – razpredelnica "Posušena krma"

Razpredelnica "Posušena krma" se črta

Sprememba 181
Predlog uredbe
Priloga XI – razpredelnica "Stročnice"

Razpredelnica "Stročnice" se črta

Sprememba 182
Predlog uredbe
Priloga XI – razpredelnica "Riž"

stolpec 2010

črtano

stolpec 2011

stolpec 2012

Sprememba 183
Predlog uredbe
Priloga XI – razpredelnica "Lan z dolgimi vlakni"

stolpec 2011

črtano

stolpec 2012

Sprememba 184
Predlog uredbe
Priloga XI – razpredelnica "Pomoč za predelavo krompirja v škrob"

stolpec 2011

črtano

stolpec 2012

Sprememba 185
Predlog uredbe
Priloga XI – razpredelnica "Pomoč za pridelovalce krompirjevega škroba"

stolpec 2011

črtano

stolpec 2012

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov