(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0244),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 280(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0228/2006),

–   ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča št. 7/2006(1),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0394/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 8, 12. 1.2007, str. 1.

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(1),

║

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)   Evropski parlament je pozval Komisijo, da čim prej začne s konsolidacijo pravnih besedil v zvezi z upravnimi preiskavami Skupnosti. Namen te konsolidacije je okrepiti učinkovitost Evropskega urada za boj proti goljufijam ("Urad") in določiti pravni okvir njegovih nalog.

(2)   Treba je zagotoviti, da osebje Urada svoje naloge lahko izvaja povsem neodvisno. Zato je treba zagotoviti upravljanje s človeškimi viri, ki bo bolj prilagojeno operativnim potrebam Urada, zlasti z iskanjem najboljšega ravnovesja med začasno in stalno zaposlenim osebjem.

(3)   Ob upoštevanju odgovornosti vsake službe Komisije in drugih institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije in Evropskih skupnosti (v nadaljevanju "institucije, organi, uradi in agencije") pri zaščiti finančnih interesov Skupnosti in ob priznavanju pomembnosti preventivnih vidikov pri določanju evropske politike na tem področju, vključno z bojem proti goljufijam in korupciji, je treba razširiti naloge Urada, z namenom vključitve tudi teh vidikov. Oblikovanje zakonodajnih in upravnih ukrepov na evropski ravni mora temeljiti na operativni praksi, ki jo ima Urad na tem področju.

(4)   Glede na pomembnost količine sredstev Skupnosti, ki so dodeljena sektorju zunanje pomoči, števila preiskav Urada na tem področju in mednarodnega sodelovanja v okviru preiskav, bi bilo treba vzpostaviti pravno podlago, ki bo Komisiji omogočila, da zagotovi sodelovanje pristojnih organov iz tretjih držav in mednarodnih organizacij pri preiskavah Urada.

(5)  Treba bi bilo določiti jasna pravila, ki bodo potrdila prednost, ki jo ima║ Urad║ pri opravljanju notranjih preiskav, hkrati pa bodo določila mehanizme, ki bodo institucijam, organom, uradom in agencijam omogočili hiter prevzem preiskave v primerih, ko se Urad odloči, da ne bo posegal.

(6)  Treba je pojasniti, da o začetku preiskave odloča Urad sam, in da se lahko odloči, da v manj pomembnih primerih ali v primerih, ki ne sodijo med prednostne preiskovalne naloge, ki jih Urad določi vsako leto, ne bo začel preiskave. V takih primerih bi morale nato notranje preiskave obravnavati institucije, zunanje preiskave pa pristojni nacionalni organi v skladu z veljavnimi pravili.

(7)   Čim prej je treba preveriti natančnost informacij, ki so posredovane Uradu v okviru njegovih nalog. Zato bi bilo treba določiti, da institucije, organi, uradi in agencije omogočijo Uradu takojšen in neposreden dostop do baze podatkov o upravljanju sredstev Skupnosti ter do drugih baz podatkov in ustreznih informacij.

(8)  Določene morajo biti natančne obveznosti Urada, da mora ║pravočasno obveščati institucije, organe, urade in agencije o preiskavah v teku, pri katerih je v zadevo, ki je predmet preiskave, osebno vpleten član, vodilni delavec, uradnik ali drugi zaposleni ali član osebja, ali pri katerih bi lahko bili potrebni upravni ukrepi za zavarovanje interesov Unije.

(9)  Da bi bile preiskovalne dejavnosti Urada učinkovitejše in glede na ocenjevanje njegovih dejavnosti, ki ga opravljajo institucije, zlasti glede na ocenjevalno poročilo Komisije aprila 2003 in posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2005 o upravljanju Urada(3), nekateri vidiki potrebujejo pojasnilo, nekatere ukrepe, ki jih lahko sprejme Urad pri opravljanju preiskav, pa je treba izboljšati. Uradu bi morala biti podeljena pooblastila za opravljanje inšpekcij in pregledov, predvidenih v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi(4), v povezavi z notranjimi preiskavami in v primerih goljufij, povezanih s pogodbami za financiranje Skupnosti, imeti pa mora tudi dostop do podatkov, ki jih imajo institucije, organi, uradi in agencije║ v povezavi z zunanjimi preiskavami.

(10)   Operativna praksa Urada je zelo odvisna od sodelovanja z državami članicami. Države članice bi morale določiti pristojne organe, ki bodo uslužbencem Urada lahko nudili zahtevano pomoč pri opravljanju njihovih dolžnosti, zlasti v primeru, ko država članica ni vzpostavila specializirane službe, katere naloga bi bila na nacionalni ravni usklajevati boj proti goljufijam v Skupnosti.

(11)   Da bi se izboljšal operativni, pravni in upravni okvir boja proti goljufijam, je pomembno, da je Urad seznanjen s posledicami rezultatov njegovih raziskav. Treba bi bilo torej določiti, da so pristojni organi držav članic, institucije, organi, uradi in agencije ter (ob posredovanju Komisije) tudi organi tretjih držav in mednarodne organizacije dolžni Uradu redno poročati o napredku pri izvajanju ukrepov na podlagi končnega poročila o preiskavi Urada.

(12)  Ker obstaja višji interes za okrepitev sodelovanja med Uradom, Evropskim policijskim uradom (Europolom) in Uradom za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojustom), je treba vzpostaviti pravno podlago, ki bo Uradu omogočala sklepanje sporazumov s tema dvema agencijama. Da bi se dalo večjo veljavo pristojnostim Eurojusta, Urada in pristojnih organov držav članic na področju dejanj, za katera se lahko uvede kazenski postopek, bi moral Urad, ko gre za sum kaznivih dejanj, ki bi lahko ogrozila finančne interese Skupnosti, ki spadajo med težje oblike kriminala ter zadevajo vsaj dve državi članici, o tem seznaniti Eurojust.

(13)  Zaradi pravne varnosti je treba v tej uredbi uzakoniti temeljna postopkovna jamstva, ki se uporabljajo v notranjih ali zunanjih preiskavah, ki jih opravlja Urad. To ne vpliva na morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodb, Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Statuta poslancev Evropskega parlamenta, Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti ("Kadrovski predpisi") in katerih koli veljavnih nacionalnih predpisov.

(14)   Spoštovati bi se morala postopkovna jamstva in zakonite pravice oseb, o katerih teče preiskava, ne da bi se pri tem spremenil način obravnave glede na različne vrste preiskav Urada.

(15)   Da bi se zagotovila največja možna preglednost operativnih dejavnosti Urada, zlasti načel, ki urejajo preiskovalni postopek, zakonitih pravic vpletenih oseb ter postopkovna jamstva, določb v zvezi z varstvom podatkov, politike sporočanja informacij o nekaterih vidikih operativnih dejavnosti Urada, nadzora nad zakonitostjo preiskovalnih dejavnosti in postopkov pritožb vpletenih oseb, je treba zagotoviti pravno podlago, ki bo Uradu omogočila sprejetje postopkovnih pravil urada OLAF za preiskave. Pravila bi morala biti objavljena v Uradnem listu Evropske Unije.

(16)   Da bi se med trajanjem preiskave na vsakem koraku zagotovilo spoštovanje postopkovnih jamstev, je treba v Uradu zagotoviti nadzor nad zakonitostjo. Nadzor nad zakonitostjo bi moral nastopiti zlasti pred začetkom in pred zaključkom preiskave ter pred vsakim posredovanjem informacij pristojnim organom držav članic. Opraviti bi ga morali pravni izvedenci, ki lahko opravljajo sodne funkcije v državi članici ter so zaposleni v Uradu. Generalni direktor Urada bi moral zahtevati mnenje teh izvedencev tudi v okviru izvršnega odbora za preiskave in operacije ("izvršni odbor") Urada.

(17)  Za krepitev varovanja posameznih pravic oseb v preiskavi in brez poseganja v člen 90a Kadrovskih predpisov║ ter pooblastil Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi Pogodbe, bi morala imeti vpletena oseba pravico, da v zaključni fazi preiskave prejme zaključke in priporočila končnega poročila o preiskavi ▌.

(18)  Zaradi večje preglednosti je treba zagotoviti primerno količino podatkov informatorjem, ki bi morali biti obveščeni o začetnem sklepu, ali naj se preiskava sproži ali ne, in na zahtevo tudi o splošnem rezultatu ukrepov, sprejetih na podlagi poslanih podatkov.

(19)   Da bi se omogočilo nepristransko obveščanje evropskih davkoplačevalcev in za zagotavljanje svobode tiska bi morali vsi organi Evropske unije, ki sodelujejo pri dejavnostih preiskav, spoštovati načelo zaščite novinarskih virov.

▌

(20)  Izkušnje na podlagi operativne prakse so pokazale, da bi bilo koristno dovoliti, da generalni direktor Urada prenese izvajanje nekaterih izmed svojih funkcij na enega ali več članov osebja Urada s pisnim dokumentom, v katerem navede pogoje in omejitve, ki urejajo prenos.

(21)   V celotnem postopku je treba spoštovati temeljne pravice oseb, ki jih preiskave zadevajo, zlasti med posredovanjem informacij. Treba je pojasniti temeljna načela politike obveščanja Urada. Urad bi moral pri posredovanju informacij o svojih preiskavah Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču tako dvostransko kot v okviru postopka dogovarjanja spoštovati zaupnost teh preiskav, zakonite pravice vpletenih oseb in, kjer relevantno, nacionalne predpise, ki veljajo za sodne postopke. Treba je vzpostaviti pravno podlago, ki bi Uradu omogočala sklepanje sporazumov o prenosu informacij z zadevnimi institucijami. Generalni direktor Urada bi moral zagotavljati, da se pri posredovanju informacij javnosti spoštujeta načeli nevtralnosti in nepristranskosti. V postopkovnih pravilih urada OLAF za preiskave bi morale biti natančno določene posledice nedovoljenega posredovanja informacij.

(22)  Primerno bi bilo okrepiti vlogo nadzornega odbora ter ponovno pregledati merila in postopek za imenovanje njegovih članov. V trenutku svojega imenovanja bi morali kandidati opravljati visoke sodne, preiskovalne ali primerljive funkcije. Njihov mandat bi moral trajati pet let in se ga ne bi smelo podaljšati. Za ohranitev strokovnega znanja in izkušenj v odboru bi bilo treba nekatere njegove člane imenovati s časovnim zamikom.

(23)   Treba je razširiti in okrepiti naloge nadzornega odbora, ki izhajajo iz njegovega pooblastila, ter zagotoviti neodvisnost Urada pri opravljanju njegovega preiskovalnega dela. Odbor bi moral skrbeti za spremembe v zvezi s postopkovnimi jamstvi in trajanjem preiskav. Moral bi se seznaniti s preiskavami, ki trajajo več kot 12 mesecev, svetovati generalnemu direktorju Urada in, če je potrebno, institucijam v zvezi s preiskavami, ki se ne zaključijo v 18 mesecih. Treba bi bilo pojasniti, da se nadzorni odbor ne vmešava v potek preiskav.

(24)   Treba je oceniti pravni, institucionalni in operativni okvir boja proti goljufijam, korupciji in drugim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti. Zato bi morale institucije uskladiti svoje delovanje in bilo bi jih treba spodbuditi k razmisleku o pomembnih vidikih evropske strategije boja proti goljufijam. Treba je vzpostaviti postopek dogovarjanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Postopek dogovarjanja bi moral zadevati nekatere vidike sodelovanja na tem področju med Uradom, državami članicami in institucijami Evropske unije, odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, preiskovalno politiko Urada ter poročila in analize nadzornega odbora. Generalni direktor Urada in predsednik nadzornega odbora bi morala sodelovati pri dogovarjanju, ki bi moralo potekati najmanj enkrat letno.

(25)   Da bi nadzorni odbor lahko uspešno, učinkovito in povsem neodvisno opravljal svojo nalogo, je bistveno, da Urad zagotovi vse pogoje za neodvisnost delovanja sekretariata nadzornega odbora, pod izključnim nadzorom predsednika odbora in njegovih članov.

(26)  Za krepitev popolne neodvisnosti pri vodenju Urada bi se moral generalni direktor Urada imenovati za pet let; imenovanje je mogoče enkrat obnoviti. V trenutku svojega imenovanja kandidati opravljajo – ali so opravljali – visoke sodne ali preiskovalne funkcije in imajo najmanj 10 let praktičnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Znaten del teh delovnih izkušenj bi moral biti pridobljen na področju boja proti goljufijam na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti. Postopek imenovanja bi se moral zaključiti v največ devet mesecih. Generalnega direktorja Urada bi morala predlagati Evropski parlament in Svet na podlagi skupnega dogovora, imenovati pa Komisija.

(27)  Glede na občutljiv značaj delovnega mesta generalnega direktorja Urada je treba določiti, da ta obvesti Komisijo, če namerava opravljati nov poklic v roku 2 let po preteku svojega mandata, v skladu s členom 16 Kadrovskih predpisov. Ta informacija bi morala biti vključena v letno poročilo Komisije o boju proti goljufijam.

(28)  Za krepitev spoštovanja postopkovnih jamstev bi morala vsaka oseba, o kateri teče preiskava Urada, imeti možnost, da lahko pri nadzornem odboru vloži pritožbo. Pritožbe bi moral popolnoma neodvisno obravnavati revizijski svetovalec, ki ga imenuje generalni direktor Urada na predlog nadzornega odbora. Revizijski svetovalec bi moral predložiti svoje mnenje v 30 delovnih dneh in ga sporočiti pritožniku, generalnemu direktorju Urada in nadzornemu odboru.

▌

(29)  Po štirih letih veljavnosti te uredbe bi bilo treba oceniti njeno izvajanje. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, ki mu je priloženo mnenje nadzornega odbora. Po tej oceni bi bilo treba omogočiti revizijo te uredbe. V vsakem primeru bi bilo treba to uredbo pregledati po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva.

(30)  Uredbo (ES) št. 1073/1999(5) bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(31)  V tej uredbi so sredstva Urada za ukrepanje v zunanjih preiskavah pojasnjena in okrepljena samo v posameznih vidikih, v katerih so bile v obstoječem sistemu odkrite pravne pomanjkljivosti in kjer lahko samo učinkovitejši poseg Urada zagotovi opravljanje zanesljivih zunanjih preiskav, ki jih lahko uporabljajo organi držav članic. Poleg tega je treba razširiti postopkovna jamstva na zunanje preiskave, da bi zagotovili enoten pravni okvir za vse preiskave, ki jih opravlja Urad. Ta uredba v celoti spoštuje načelo subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(32)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih vsebuje zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah║, in zlasti člena 47 in 48 Listine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1073/1999 se spremeni:

(1)  V členu 1 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

1.  Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti, Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom Komisije št. 1999/352/ES, ECPJ, Euratom (v nadaljevanju "Urad") izvaja pooblastila preiskovanja, prenesena na Komisijo s pravili in predpisi Skupnosti, ki veljajo v državah članicah ter, v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju, v tretjih državah.

Goljufija, korupcija in drugo nezakonito ravnanje, ki škodi finančnim interesom Skupnosti, vključno z nepravilnostmi, so opredeljene v uredbi Skupnosti in določbah sporazumov, ki veljajo na tem področju.

2.  Urad državam članicam zagotavlja pomoč Komisije pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med njihovimi pristojnimi organi, za usklajevanje njihovih aktivnosti za varstvo finančnih interesov Evropske skupnosti pred goljufijami. Urad prispeva k oblikovanju in razvoju postopkov za preprečevanje in za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti.

(2)  Člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 3

Zunanje preiskave

1.  Urad izvaja pooblastila, prenesena na Komisijo z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, za opravljanje inšpekcij in pregledov na kraju samem v državah članicah in, v skladu z veljavnimi sporazumi, v tretjih državah in mednarodnih organizacijah.

Kot del svoje preiskovalne funkcije Urad v državah članicah opravlja inšpekcije in preglede, predvidene v členu 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in v področnih pravilih iz člena 9(2) navedene uredbe, ter v tretjih državah in mednarodnih organizacijah v skladu z veljavnimi sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju.

2.  Da bi ║ ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja iz člena 1 v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju Skupnosti, lahko Urad v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 posredno ali neposredno na kraju samem opravi ║ inšpekcije in preglede gospodarskih subjektov, ki so predmet takih ugotovitev.

Države članice sprejmejo in izvajajo vse potrebne ukrepe, da Urad lahko opravlja preiskave, kot je predvideno v tem členu. Uradu nudijo podporo pri inšpekcijah in pregledih gospodarskih subjektov na kraju samem, ki jih posredno ali neposredno zadeva financiranje Skupnosti in ki so bili opravljeni v skladu s postopkom iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

3.  Med zunanjo preiskavo in ko je ▌potrebno, da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja iz člena 1, ima Urad lahko dostop do vseh zadevnih podatkov, ki jih imajo institucije, organi, uradi in agencije, povezane z zadevo, ki je predmet preiskave. Uporablja se člen 4(2) in (4).

4.  Če ima Urad pred začetkom preiskave podatke o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem ravnanju iz člena 1, ▌generalni direktor Urada obvesti pristojne organe zadevnih držav članic in navedeni organi lahko brez poseganja v sektorske predpise zagotovijo ustrezne nadaljnje ukrepe in po potrebi začnejo opravljati preiskave v skladu z nacionalno zakonodajo, v katerih lahko sodeluje osebje Urada. Pristojni organi zadevnih držav članic obvestijo generalnega direktorja Urada o sprejetih ukrepih in svojih ugotovitvah na podlagi takih podatkov.

5.   Če se Urad odloči, da ne začne preiskave, obvesti Eurojust, da je pristojnim organom držav članic posredoval podatke, ki vzbujajo sum o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem ravnanju iz člena 1, ki spadajo med težje oblike kriminala ter zadevajo vsaj dve državi članici. Urad prav tako, v skladu s postopki, določenimi v sporazumih o medsebojni pomoči in sodelovanju, ki sta jih sklenila, Eurojust obvesti takoj, ko je preiskava Urada v njegovi pristojnosti.

(3)   Doda se naslednji člen:"

Člen 3a

Sodelovanje Urada z Eurojustom, Europolom in drugimi mednarodnimi organizacijami

V okviru pooblastil, ki jih Uradu podeljuje ta uredba, Urad lahko sklepa sporazume o medsebojni pomoči in sodelovanju z Eurojustom in Europolom. Cilj teh sporazumov je pojasniti različna pooblastila teh organov ter opredeliti njihovo sodelovanje v okviru prostora svobode, varnosti in pravice.

Urad lahko sklepa sporazume o medsebojni pomoči in sodelovanju tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami.

(4)  Člen 4 se spremeni:

(a)   Pododstavek 2 odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"

Te notranje preiskave se izvajajo v skladu s pravili iz Pogodb, zlasti Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, in ob ustreznem upoštevanju Kadrovskih predpisov pod pogoji in v skladu s postopki, predvidenimi v tej uredbi in v sklepih, ki jih sprejme vsaka institucija, organ, urad ali agencija; glede postopkovnih jamstev in zakonitih pravic vpletenih oseb veljajo enaka pravila kot pri zunanjih preiskavah.

(b)  Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3. V skladu s postopki, opredeljenimi z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, lahko Urad izvaja inšpekcije na kraju samem v prostorih gospodarskih subjektov, ki so posredno ali neposredno vpleteni, da bi si zagotovil dostop do podatkov o morebitnih nepravilnostih, povezanih z zadevo, ki je predmet notranje preiskave.

(c)  Odstavek 5 se črta.

(5)  Člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 5

Začetek preiskav

1.  Urad lahko začne preiskavo, ko obstajajo dovolj utemeljeni sumi, da so bila storjena dejanja goljufije ali korupcije ali druga nezakonita ravnanja iz člena 1. Odločitev, ali začeti preiskavo ali ne, upošteva prednostne naloge preiskovalne politike ter program preiskovalnih dejavnosti Urada, določen v skladu s členoma 11a in 12(6). Upoštevale se bodo tudi anonimne prijave, če bo sum v zadostni meri utemeljen.

2.  Generalni direktor Urada sprejme odločitev o začetku preiskave po posvetovanju z izvršnim odborom Urada in v skladu z določbami o nadzoru zakonitosti iz člena 14.

3.  Odločitev o začetku zunanje preiskave sprejme generalni direktor Urada na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice ali ene izmed institucij Evropskih skupnosti ali Evropske unije.

Odločitev o začetku notranje preiskave sprejme generalni direktor Urada na lastno pobudo ali na zahtevo ene izmed institucij Evropskih skupnosti ali Evropske unije, znotraj katere naj bi se preiskava opravljala.

Dokler Urad opravlja notranjo preiskavo v smislu te uredbe, institucije, organi, uradi ali agencije ne začnejo opravljati vzporedne preiskave istih dejanj.

4.  Če institucija, organ, urad ali agencija načrtuje začetek preiskave na podlagi svoje lastne upravne pristojnosti, vpraša Urad, ali je navedena zadeva že predmet notranje preiskave. Urad v petnajstih delovnih dneh od datuma zahtevka navede, ali je preiskava že odprta ali če načrtuje začetek preiskave na podlagi odstavka 5. Če Urad ne odgovori, se šteje, da se je odločil, da ne bo začel notranje preiskave.

5.  5. ║Urad sprejme odločitev o tem, ali naj začne preiskavo ali ne v dveh mesecih potem, ko prejme zahtevek iz odstavkov 3 ali 4║. O tem brez odlašanja obvesti institucijo, organ, urad, agencijo ali državo članico, ki je vložila zahtevek. Odločitev, da ne bo začel opravljati preiskave, mora biti utemeljena.

Če uradnik ali drugi član osebja institucije, organa, urada ali agencije, ki ukrepa v skladu s členom 22a Kadrovskih predpisov ali ustreznih določb pogojev za zaposlovanje drugih uslužbencev, pošlje podatke Uradu v zvezi z domnevno goljufijo ali nepravilnostjo, ga Urad obvesti o odločitvi, ali bo začel opravljati preiskavo dejstev ali ne.

Pred začetkom preiskave in v celotnem času njenega trajanja institucije, organi, uradi in agencije omogočijo Uradu takojšen in neposreden dostop do baze podatkov o upravljanju sredstev Skupnosti ter do drugih baz podatkov in ustreznih informacij, ki omogočajo Uradu, da preveri točnost posredovanih informacij.

6.  Če Urad na podlagi lastne presoje ali na podlagi svojih prednostnih preiskovalnih nalog odloči, da ne bo začel opravljati notranje preiskave, ║razpoložljive dokaze brez odlašanja pošlje zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, ki sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pravili, ki se zanjo uporabljajo. V ustreznih primerih se Urad dogovori z navedeno institucijo, organom, uradom ali agencijo o ustreznih ukrepih za varstvo zaupnosti vira teh podatkov in po potrebi zaprosi za obveščanje o sprejetih ukrepih.

Če Urad po lastni presoji ali na podlagi svojih prednostnih preiskovalnih nalog odloči, da ne bo začel opravljati zunanje preiskave, se uporablja člen 3(4).

(6)  Člen 6 se spremeni:

(  a) Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:"

1.  Preiskavo vodi generalni direktor Urada. S pisnim pooblastilom lahko določi operativnega direktorja Urada, da vodi preiskavo. Preiskava se izvaja s strani za to določenih uslužbencev Urada, pristojen in odgovoren zanjo pa je generalni direktor Urada.

(b)   Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3.  Uslužbenci Urada morajo za vsako preiskavo imeti pisno pooblastilo generalnega direktorja Urada, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave, pravna podlaga za izvajanje preiskave ter pooblastila za preiskovanje, ki izhajajo iz navedene podlage.

(c)   Vstavi se naslednji odstavek:"

3a.  V primeru, da uslužbenci Urada, določeni za inšpekcijo ali pregled na kraju samem v skladu s postopkom iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, naletijo na nasprotovanje s strani gospodarskih subjektov, s tem takoj seznanijo pristojni organ zadevne države članice, ki ga je Urad že prej določil kot kontaktno točko. Na zahtevo Urada pristojni organ zadevne države članice uslužbencem Urada nudi pomoč, potrebno za izvedbo preiskave, kot je določeno v pisnem pooblastilu iz odstavka 3. Država članica mora zagotoviti, da imajo uslužbenci Urada pod enakimi pogoji kot uslužbenci pristojnega organa in ob spoštovanju nacionalnih zakonov dostop do vseh informacij in dokumentacije, ki se nanaša na dejstva iz člena 1 in ki so potrebne za uspešno izvedbo inšpekcij in pregledov na kraju samem.

(d)   Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Med inšpekcijami in pregledi na kraju samem uslužbenci Urada ravnajo v skladu s pravili in prakso, ki velja za preiskovalce zadevne države članice, s Kadrovskimi predpisi in s sklepi iz drugega pododstavka člena 4(1). Uslužbenci Urada delujejo v skladu z načelom nepristranskosti. Če se v sklopu svoje preiskovalne dejavnosti znajdejo v položaju navzkrižja interesov, o tem nemudoma obvestijo generalnega direktorja Urada. Generalni direktor Urada odloči, ali dejansko gre za navzkrižje interesov. Če je potrebno, da navodila za zamenjavo zadevnega uslužbenca.

(e)   Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

5.  Trajanje preiskav mora biti sorazmerno okoliščinam in kompleksnosti primera. Uslužbenci Urada morajo voditi preiskavo tako, da se ohranijo in zavarujejo vsi dokazi. Če obstaja nevarnost, da dokazi izginejo, lahko od pristojnega organa zadevne države članice zahtevajo, da v skladu z nacionalno zakonodajo sprejme vse potrebne izvedbene ter previdnostne ukrepe.

(f)  Doda se naslednji odstavek║:"

Obveščanje zadevne institucije, organa, urada ali agencije se lahko odloži v primerih, ko je treba zaradi preiskave ohraniti popolno zaupnost ali ko je treba uporabiti preiskovalne postopke, ki so v pristojnosti nacionalnih sodnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave. Generalni direktor Urada utemelji svojo odločitev v skladu z določbami o nadzoru zakonitosti iz člena 14.

Institucija, organ, urad ali agencija odloči, ali so potrebni morebitni previdnostni ali upravni ukrepi, z ustreznim upoštevanjem pomena jamčenja učinkovitosti vodenja preiskave in posebnih ukrepov za varstvo zaupnosti, ki jih je predlagal Urad. Institucija, organ, urad ali agencija v najkrajšem času seznani Urad s svojo odločitvijo o morebitnem sprejetju ukrepov iz tega člena ali, kadar je to primerno, o potrebi po uvedbi dodatnega disciplinskega postopka v zadevah, za katere so institucija, organ, urad ali agencija ustrezno pristojni na podlagi Kadrovskih predpisov. Dodatni disciplinski postopek se lahko začne po uskladitvi z Uradom.

(g)   Odstavku 6 se doda naslednji pododstavek:"

Uslužbenci Urada lahko zahtevajo, da pristojni organi tretjih držav sodelujejo pri njihovih preiskavah v skladu z določbami iz sporazumov o medsebojni pomoči in sodelovanju, sklenjenih s temi državami. Prav tako lahko zahtevajo, da v skladu z določbami iz sklenjenih sporazumov o medsebojni pomoči in sodelovanju pri njihovih preiskavah sodelujejo mednarodne organizacije.

(h)  Doda se naslednji odstavek║:"

7. Če se ugotovi, da preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih od njenega začetka, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo podaljšal obdobje za največ šest mesecev. Generalni direktor Urada se prepriča, ali je preiskavo treba podaljšati. Preden sprejme to odločitev obvesti nadzorni odbor o razlogih, zaradi katerih še ni bilo mogoče zaključiti preiskave, in o pričakovanem roku za zaključek preiskave.

Če se preiskava ne zaključi v 18 mesecih po njenem začetku, generalni direktor Urada obvesti nadzorni odbor o razlogih, zaradi katerih še ni bilo mogoče zaključiti preiskave in izda mnenje o podaljšanju in, če je potrebno, o nadaljnjem poteku preiskave.

Nadzorni odbor posreduje kopijo svojega mnenja zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Posredovanje mnenja se lahko odloži v primerih, ko je treba zaradi preiskave ohraniti popolno zaupnost ali v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave.

Generalni direktor Urada vsako leto predloži proračunskemu organu poročilo o razlogih, zaradi katerih ni bilo mogoče zaključiti preiskav v 30 mesecih od njihovega začetka. Nadzorni odbor posreduje proračunskemu organu mnenje o teh razlogih.

(7)   V členu 7 se odstavka 1 in da nadomestita z naslednjim:"

1.  Institucije, organi, uradi in agencije Uradu takoj pošljejo vse podatke v zvezi z morebitnimi primeri goljufije ali korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Skupnosti.

2.  Institucije, organi, uradi in agencije in, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice na zahtevo Urada ali na svojo pobudo pošljejo Uradu vse dokumente ali podatke v zvezi s preiskavo v teku, s katerimi razpolagajo.

(8)  Dodata se naslednja člena║:"

Člen 7a

Postopkovna jamstva

1.  Urad v svoji preiskavi išče dokaze za in proti zadevni osebi. Preiskave potekajo objektivno in nepristransko ter ob upoštevanju načela domneve nedolžnosti in postopkovnih jamstev, ki jih podrobno določajo postopkovna pravila urada OLAF za preiskave iz člena 15a.

2.  Če preiskava pokaže, da bi lahko bil član, vodilni delavec, uradnik ali drugi uslužbenec ali oseba v službi institucije, organa, urada ali agencije ali gospodarskega subjekta vpleten v zadevo, se zadevno osebo obvesti, pod pogojem, da to ne ovira poteka preiskave.

V vsakem primeru pa se pred pripravo končnega poročila o preiskavi ob zaključku preiskave ne smejo sestaviti sklepi, v katerih bi bila fizična ali pravna oseba navedena po imenu, če vpletena oseba ni imela možnosti predložiti svojih stališč v zvezi z vsem, kar jo zadeva, v pisni obliki ali v razgovoru s pristojnim uslužbencem Urada. Zadevna oseba mora skupaj s povabilom, naj odda pripombe, prejeti povzetek takih zadev, sama pa predloži svoje ugotovitve v roku, ki ga določi Urad. Na razgovoru ji lahko pomaga oseba po lastni izbiri. Zadevna oseba lahko sama izbere uradni jezik Skupnosti, ki ga želi uporabljati; vendar pa se od uradnikov ali drugih uslužbencev Skupnosti lahko zahteva, da uporabljajo tisti uradni jezik Skupnosti, ki ga zelo dobro obvladajo. Zadevna fizična ali pravna oseba ima pravico, da se izogne samoobtožbi.

V primerih, ko je treba zaradi preiskave ohranjati popolno zaupnost ali ko je treba uporabljati preiskovalne metode, ki v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave, spadajo v pristojnost nacionalnih sodnih organov ▌, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo ob upoštevanju določb v zvezi s preverjanjem zakonitosti iz člena 14 odložil izpolnjevanje obveznosti, da vpleteni osebi da možnost predstaviti svoje stališče. V primeru notranje preiskave generalni direktor Urada sprejme odločitev potem, ko je o tem obvestil institucijo, organ, urad ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba.

Institucija, organ, urad ali agencija odloči, ali so potrebni morebitni previdnostni ali upravni ukrepi, z ustreznim upoštevanjem pomena jamčenja učinkovitosti vodenja preiskave in posebnih ukrepov za varstvo zaupnosti, ki jih je predlagal Urad. Institucija, organ, urad ali agencija v najkrajšem času seznani Urad s svojo odločitvijo o ukrepih iz tega člena ali o potrebi po uvedbi dodatnega disciplinskega postopka v zadevah, za katere so institucija, organ ter urad ali agencija pristojni na podlagi Kadrovskih predpisov. Dodatni disciplinski postopek se lahko začne po uskladitvi z Uradom.

3.  Povabilo na razgovor priči ali osebi, ki je vpletena v smislu odstavka 2, mora biti poslano vsaj deset delovnih dni vnaprej; ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem osebe, ki prihaja na razgovor. Povabilo vsebuje seznam pravic osebe, ki prihaja na razgovor. Urad sestavi zapisnik razgovora in osebi, ki je prišla na razgovor, zagotovi dostop do zapisnika, tako da lahko zapisnik potrdi ali doda pripombe.

Če se med razgovorom pojavijo dokazi, ki kažejo na do, da bi lahko bila oseba, ki je prišla na razgovor, vpletena v dejstva, ki so predmet preiskave, se takoj začnejo uporabljati postopkovna pravila iz odstavka 2.

4.  Postopkovna jamstva iz tega člena se uporabljajo brez poseganja:

Člen 7b

Podatki o odločitvah, da se primer zaključi in da se ne sprejmejo nadaljnji ukrepi

Če se do zaključka preiskave ne najdejo nobeni dokazi zoper osumljenega člana, vodstvenega delavca, uradnika ali drugega delavca, zaposlenega v instituciji, organu, uradu ali agenciji ali zoper gospodarski subjekt, se z odločitvijo generalnega direktorja Urada, ki v desetih delovnih dneh od sprejetja odločitve pisno obvesti zadevno osebo in, če je primerno, institucijo, organ, urad ali agencijo, preiskava proti navedeni osebi zaključi in se ne sprejmejo nadaljnji ukrepi.

Člen 7c

Zaščita novinarskih virov

Da bi se zagotovilo nepristransko obveščanje evropskih davkoplačevalcev in za zagotavljanje svobode tiska morajo vsi organi Evropske unije, ki sodelujejo pri dejavnostih preiskav, spoštovati načelo zaščite novinarskih virov.

(9)  V členu 8 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:"

3. Urad upošteva predpise Skupnosti in nacionalne predpise o varstvu osebnih podatkov, zlasti tiste iz Uredbe║ (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta║*║.

4.  Generalni direktor Urada zagotovi uporabo določb tega člena in člena 287 Pogodbe.

____________

║*║ UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(10)  Doda se naslednji člen║:"

Člen 8a

Obvestilo o končnem poročilu o zaključku preiskave

Preden pošlje končno poročilo o preiskavi zadevnim institucijam, organom, uradom ali agencijam ali pristojnim organom zadevnih držav članic, Urad pošlje obvestilo o zaključkih in priporočilih končnega poročila vsem, ki so osebno vpleteni v zadevo, ki je predmet notranje ali zunanje preiskave.

Generalni direktor Urada lahko odloči, da ne bo poslal obvestila iz prvega pododstavka v primerih, ko je nujno treba ohraniti popolno zaupnost ali v skladu za nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave, uporabiti preiskovalne ukrepe, ki so v pristojnosti nacionalne sodne oblasti. V primeru notranje preiskave sprejme odločitev potem, ko o tem v pravilni in predpisani obliki obvesti institucijo, organ, urad ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba.

Če katera koli oseba, ki je osebno vpletena, meni, da postopkovna jamstva, predvidena v členih 6(5) in 7a, niso bila upoštevana, tako da bi to lahko vplivalo na zaključke preiskave, lahko navedena oseba v skladu s postopkom iz člena 14a pri nadzornemu odboru v desetih delovnih dneh po prejemu zaključkov končnega poročila vloži zahtevo za mnenje.

(11)  Člen 9 se spremeni:

(  a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. Po zaključku preiskave, ki jo izvede Urad, ta pod vodstvom svojega generalnega direktorja Urada pripravi poročilo, v katerem je seznam vseh faz postopka, ukrepi izvedenih preiskav, pravna podlaga, ugotovljena dejstva in njihova pravna kvalifikacija ▌in ugotovitve preiskave, vključno s priporočili o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Poročilo navaja oceno finančne izgube in zneske, ki jih je treba izterjati. Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave iz člena 15a podrobno določajo vse ostale elemente, ki jih je treba vključiti v poročilo za namene izterjave, za katero so odgovorni pristojni odredbodajalci.

(  b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3. Poročila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi ustrezni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave, in Komisiji. Pristojni organi zadevnih držav članic, če to ni v neskladju z nacionalno zakonodajo, obvestijo generalnega direktorja Urada o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi ugotovitev zunanjih preiskav, ki so jim bile poslane. Zato generalnemu direktorju Urada vsakih šest mesecev ali rokih, ki jih generalni direktor Urada določi, posredujejo poročilo o doseženem napredku.

Urad pristojnim organom tretjih držav, v skladu s sporazumi s Komisijo o medsebojni pomoči in sodelovanju, ter mednarodnim organizacijam, v skladu s sporazumi s Komisijo, pošlje zaključke in priporočila poročila, pripravljenega po opravljeni zunanji preiskavi, in vse koristne dokumente v zvezi z njo. Komisija zagotovi, da pristojni organi tretjih držav, ki jih sporazumi o medsebojni pomoči in sodelovanju navajajo kot kontaktne točke Urada, v kolikor nacionalna zakonodaja to dopušča, obvestijo generalnega direktorja Urada o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi zaključkov in priporočil končnega poročila o preiskavi. Komisija tudi zagotovi, da mednarodne organizacije generalnega direktorja Urada obvestijo o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi zaključkov in priporočil končnega poročila o preiskavi. Zato generalnemu direktorju Urada vsakih šest mesecev ali v rokih, ki jih generalni direktor Urada določi, posredujejo poročilo o doseženem napredku.

(  c) Doda se naslednji odstavek║:"

3a. Če poročilo, pripravljeno po notranji preiskavi, vsebuje informacije o dejstvih, ki bi lahko zahtevala kazenski postopek, se končno poročilo pošlje sodnim organom zadevne države članice in, brez poseganja v nacionalne predpise v zvezi s sodnimi postopki, zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji v skladu z odstavkom 4. ▌

(d)   Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4.  Poročila, pripravljena po opravljeni notranji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Institucija, organ, urad ali agencija na podlagi notranje preiskave sproži ustrezne postopke, predvsem disciplinske ali sodne, kakor zahtevajo rezultati teh preiskav, in o tem poroča generalnemu direktorju Urada. Zato generalnemu direktorju Urada vsakih šest mesecev ali v rokih, ki jih generalni direktor Urada določi, posredujejo poročilo o doseženem napredku.

(e)  Doda se naslednji odstavek║:"

5. Informatorja, ki je Urad obvestil o sumu goljufije ali nepravilnosti lahko Urad na zahtevo obvesti, da je preiskava zaključena, in, če je primerno, da je bilo končno poročilo poslano pristojnim organom. Urad pa lahko tako zahtevo zavrne, kadar meni, da ta zahteva lahko škoduje legitimnim interesom zadevnih oseb, učinkovitosti preiskave in nadaljnjim ukrepom ali zahtevam zaupnosti.

(12)  Člen 10 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 10

Izmenjava podatkov med Uradom in nacionalnimi organi držav članic

1.  Brez poseganja v člena 8 in 9 te uredbe ter v določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 lahko Urad kadarkoli pošlje pristojnim organom zadevne države članice podatke, ki jih je pridobil med zunanjo preiskavo.

Sklep o prenosu podatkov sprejme generalni direktor Urada po posvetovanju z izvršnim odborom Urada in v skladu z nadzorom zakonitosti iz člena 14(2).

2.  Brez poseganja v člena 8 in 9 generalni direktor Urada pošlje sodnim organom zadevne države članice podatke, ki jih je Urad pridobil med notranjo preiskavo zadev, ki zahtevajo preiskovalne postopke v pristojnosti nacionalne sodne oblasti ali ki so tako resni, da zahtevajo nujni kazenski pregon. V takem primeru najprej obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo. Poslani podatki obsegajo istovetnost vpletene osebe, povzetek ugotovljenih dejstev, predhodno pravno oceno in morebitno finančno izgubo.

Sklep o prenosu podatkov sprejme generalni direktor Urada po posvetovanju z izvršnim odborom Urada in v skladu z nadzorom zakonitosti iz člena 14(2).

Preden Urad pošlje podatke iz prvega pododstavka in v kolikor to ne škoduje poteku preiskave, da osebi, ki je vpletena v preiskavo, možnost, da predloži opombe o zadevi, ki jo zadeva, ob upoštevanju pogojev in v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka člena 7a(2).

3.  Pristojni organi, zlasti pa sodni organi zadevne države članice, če to ni v neskladju z nacionalno zakonodajo, čim prej obvestijo generalnega direktorja Urada o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi podatkov, ki so jim bili poslani na podlagi tega člena.

4.  Izmenjava informacij in sodelovanje med Uradom in pristojnimi organi držav članic ter dejanja in ukrepi, sprejeti ali izvrševani na podlagi informacij, ki so jim poslane, se redno pregleduje v okviru postopka dogovarjanja, ki ga določa člen 11a.

(13)   Vstavita se naslednja člena:"

Člen 10a

Izmenjava podatkov med Uradom in zainteresiranimi institucijami

1.  Generalni direktor Urada redno in najmanj enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču o rezultatih preiskav Urada, ob spoštovanju zaupnosti teh preiskav, zakonitih pravic vpletenih oseb in, če je potrebno, nacionalnih predpisov, ki veljajo za sodne postopke.

Generalni direktor Urada ravna v skladu z načelom neodvisnosti, ki je značilna za njegovo funkcijo.

2.  Evropski parlament, Svet, Komisija in Računsko sodišče zagotavljajo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih izvaja Urad, ter zakonite pravice vpletenih oseb in, v primeru uvedbe sodnega postopka, spoštovanje vseh nacionalnih predpisov, ki veljajo za takšne postopke.

3.  Urad in zainteresirane institucije lahko na področju pretoka vseh informacij, ki so potrebne za dosego nalog Urada, sklenejo sporazume, ob upoštevanju načel iz odstavkov 1 in 2.

Člen 10b

Obveščanje javnosti

Generalni direktor Urada zagotovi, da se obveščanje javnosti opravlja na nevtralen in nepristranski način, ob upoštevanju načel, ki jih določa člen 10a.

Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave, sprejeta v skladu s členom 15a, natančno določajo pravila za preprečevanje nedovoljenega posredovanja informacij v zvezi z operativnimi dejavnostmi Urada in disciplinskimi ukrepi, ki se v skladu s členom 8(3) uporabljajo v primeru nedovoljenega posredovanja.

(14)  Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

(  a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

Nadzorni odbor daje mnenja generalnemu direktorju Urada na lastno pobudo ali na zahtevo generalnega direktorja Urada ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, vendar pa se ne vmešava v izvajanje preiskav v teku. Prosilcu se pošlje izvod takih mnenj.

(b)   Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

2.  Nadzorni odbor sestavlja pet neodvisnih zunanjih oseb, ki v trenutku svojega imenovanja opravljajo visoko sodno, preiskovalno ali primerljivo funkcijo, ki je povezana s področji dejavnosti Urada. Od njih se zahteva znanje o delovanju institucij Evropske unije in znanje drugega uradnega jezika EU.

Člane nadzornega odbora sporazumno imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija. Razpis za oddajo prijav se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pet članov se izbere na podlagi "seznama predizbora", ki ga predloži Komisija in vsebuje najmanj 12 kandidatov.

(c)   Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

3.  Mandat članov traja pet let in se ga ne more podaljšati. Za ohranitev strokovnega znanja in izkušenj v nadzornem odboru je treba nekatere njegove člane imenovati s časovnim zamikom.

(d)   Odstavki 6, 7 in 8 se nadomestijo z naslednjim:"

6.  Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika in sprejme svoj poslovnik, ki se pred sprejetjem posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, da podajo svoje mnenje. Sestanki nadzornega odbora so sklicani na pobudo predsednika ali generalnega direktorja Urada. Nazorni odbor svoje sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Tajništvo zagotavlja Urad.

7.  Generalni direktor Urada vsako leto pošlje nadzornemu odboru program preiskovalnih dejavnosti Urada. Redno obvešča nadzorni odbor o delu Urada, o izvajanju preiskovalne funkcije Urada ter o ukrepih, sprejetih na podlagi preiskav.

8.  Nadzorni odbor vsako leto sprejme vsaj eno poročilo o svojem delu, ki obsega oceno neodvisnosti Urada, področje uporabe postopkovnih jamstev ter trajanja preiskav; taka poročila se pošljejo institucijam. Odbor lahko Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži poročila o rezultatih preiskav Urada in o ukrepih, sprejetih na podlagi teh rezultatov.

(15)  Doda se naslednji člen ║:"

Člen 11a

Postopek dogovarjanja

1.  Vzpostavi se postopek dogovarjanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

2.  Postopek dogovarjanja obsega:

3.  Dogovarjanje poteka najmanj enkrat letno na zahtevo ene od institucij.

4.  Generalni direktor Urada in predsednik nadzornega odbora sodelujeta pri postopku dogovarjanja. Predstavniki Računskega sodišča, Eurojusta in Europola so lahko povabljeni.

5.  Dogovarjanje poteka na enem ali več sestankih tehnične narave. Sestanki se skličejo na zahtevo ene od institucij ali na zahtevo Urada.

6.  Postopek dogovarjanja v nobenem primeru ne vpliva na potek preiskav in se izvaja ob strogem upoštevanju neodvisnosti generalnega direktorja Urada.

7.  Institucije, organi, uradi in agencije, Urad in države članice vsakič obvestijo udeležence v postopku dogovarjanja o ukrepih, sprejetih na podlagi zaključkov postopka dogovarjanja.

(16)  Člen 12 se ║nadomesti z naslednjim:"

Člen 12

Generalni direktor Urada

1.  Urad vodi generalni direktor, ki ga imenuje Komisija in katerega mandat traja pet let in ga je mogoče enkrat obnoviti.

Evropski parlament in Svet sporazumno izbereta generalnega direktorja Urada na podlagi seznama šestih kandidatov, ki ga predloži Komisija. Razpis za oddajo prijav se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Imenovanje se opravi v treh mesecih od dneva, ko Komisija predloži seznam kandidatov. Postopek v celoti ne sme trajati več kot devet mesecev in se mora začeti najmanj devet mesecev pred koncem mandata takratnega generalnega direktorja Urada, ki opravlja svojo funkcijo do začetka mandata novega generalnega direktorja Urada.

Če Evropski parlament in/ali Svet ne nasprotujeta obnovitvi mandata generalnega direktorja Urada najmanj devet mesecev pred iztekom njegovega prvega mandata, Komisija njegov mandat podaljša. Nasprotovanje podaljšanju mandata mora biti utemeljeno. V nasprotnem primeru se uporabi določba o postopku imenovanja iz tretjega pododstavka.

2.  Generalni direktor Urada se izbere med kandidati iz držav članic, ki opravljajo ali so opravljali visoke sodne ali preiskovalne funkcije in imajo najmanj 10 let praktičnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Znaten del teh delovnih izkušenj morajo pridobiti na področju boja proti goljufijam na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti. Generalni direktor Urada mora imeti poglobljeno znanje o delovanju institucij Unije in znanje drugega uradnega jezika Unije. Njegova neodvisnost mora biti nedvomna.

3.  Generalni direktor Urada pri opravljanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvajanjem zunanjih in notranjih preiskav ali pripravo poročil po zaključku preiskav ne sme zahtevati ali prejemati nobenih navodil od vlad ali drugih institucij, organov, uradov ali agencij. Če generalni direktor Urada meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, zbuja dvome o njegovi neodvisnosti, o tem nemudoma obvesti nadzorni odbor in ga prosi za mnenje ter se odloči, ali bo proti zadevni instituciji vložil tožbo pred Evropskim sodiščem.

Generalni direktor Urada Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču v okviru postopka dogovarjanja iz člena 11a redno poroča o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja Urad, sprejetih ukrepih in težavah, s katerimi se srečuje, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, zakonite pravice vpletenih oseb in po potrebi nacionalne določbe, ki veljajo za sodne postopke.

Zgoraj navedene institucije zagotovijo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih vodi Urad, ter zakonite pravice vpletenih oseb in, če se uvede sodni postopek, spoštovanje vseh nacionalnih določb, ki veljajo za takšne postopke.

4.  Pred sprejetjem morebitnih disciplinskih ukrepov zoper generalnega direktorja Urada se Komisija posvetuje z nadzornim odborom na srečanju s predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta v okviru postopka dogovarjanja iz člena 11a.

V zvezi z disciplinskimi ukrepi se lahko zoper generalnega direktorja Urada sprejmejo le ukrepi na podlagi utemeljenih sklepov, ki se pošljejo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Nadzornemu odboru.

5.  Generalni direktor Urada obvesti Komisijo, če namerava opravljati nov poklic v roku 2 let po preteku svojega mandata, v skladu s členom 16 Kadrovskih predpisov.

6.  Generalni direktor Urada vsako leto potem, ko pridobi mnenje nadzornega odbora, določi program dejavnosti in prednostne naloge preiskovalne politike Urada.

7.  Generalni direktor Urada lahko prenese izvajanje nekaterih izmed svojih funkcij iz členov 5, 6(3), 7b in 10(2) na enega ali več članov osebja Urada s pisnim dokumentom, v katerem navede pogoje in omejitve, ki urejajo prenos.

(17)  Vstavi se naslednji člen:"

Člen 12a

Nastopi generalnega direktorja Urada pred Sodiščem Evropskih skupnosti in nacionalnimi sodišči

Generalni direktor Urada lahko nastopi v zadevah, povezanih z dejavnostmi Urada, ki potekajo pred Sodiščem Evropskih skupnosti, in v skladu z nacionalnim pravom pred nacionalnimi sodišči.

Preden nastopi pred Sodiščem Evropskih skupnosti ali nacionalnimi sodišči, generalni direktor Urada zaprosi za mnenje nadzornega odbora.

(18)  Člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 13

Financiranje

Proračunska sredstva za Urad, katerih skupni znesek je prikazan pod posebno proračunsko postavko v oddelku skupnega proračuna Evropske unije, ki se nanaša na Komisijo, so podrobneje razčlenjena v Prilogi k navedenemu oddelku.

Načrt delovnih mest Urada se priloži načrtu delovnih mest Komisije.

(19)  Člen 14 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 14

Nadzor nad zakonitostjo preiskav Urada

1.   Cilj nadzora zakonitosti preiskav Urada je spoštovanje postopkovnih jamstev in temeljnih pravic oseb, ki jih zadeva preiskava Urada.

2.   Nadzor zakonitosti se opravlja pred začetkom in pred zaključkom preiskave, pred vsakim posredovanjem podatkov zadevnim pristojnim organom držav članic iz členov 9 in 10 ter v zvezi z oceno popolne zaupnost preiskave.

3.   Nadzor nad zakonitostjo preiskav izvajajo pravni izvedenci in strokovnjaki na področju preiskovalnega postopka Urada, ki so usposobljeni za opravljanje sodne funkcije v državi članici. Njihovo mnenje se priloži končnemu poročilu o preiskavi.

4.   Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave iz člena 15a podrobno določajo postopek za nadzor zakonitosti.

(20)   Vstavi se naslednji člen:"

Člen 14a

Vložitev pritožb oseb, ki jih zadevajo preiskave Urada

1.  Katera koli oseba, ki jo preiskava v teku osebno zadeva, lahko vloži pritožbo pri nadzornem odboru, v kateri navede domnevno kršitev svojih postopkovnih ali človekovih pravic med tekom preiskave. Če nadzorni odbor prejme pritožbo, jo nemudoma posreduje revizijskemu svetovalcu.

2.  Generalni direktor Urada na predlog nadzornega odbora imenuje revizijskega svetovalca, njegov mandat traja pet let in se ga ne more podaljšati. Predlog nadzornega odbora temelji na seznamu kandidatov, ki se sestavi po razpisu.

3.  Revizijski svetovalec je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen. Pri opravljanju svojih nalog ne zahteva in ne sprejema navodil od nikogar. Znotraj Urada ne opravlja nobene funkcije razen spremljanja skladnosti s postopki.

4.  Revizijski svetovalec je pristojen tudi za obravnavo pritožb informatorjev, vključno z osebami iz člena 22 Kadrovskih predpisov.

5.  Revizijski svetovalec predloži svoje mnenje pritožniku, nadzornemu odboru in generalnemu direktorju Urada v roku 30 delovnih dni po predložitvi pritožbe.

6.  Revizijski svetovalec o svojih dejavnostih redno poroča nadzornemu odboru. Nadzornemu odboru in Komisiji pošilja redna statistična in analitična poročila o vprašanjih, ki zadevajo pritožbe.

(21)  Člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 15

Ocenjevalno poročilo

Komisija ...(6) pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe, priloži pa mu mnenje nadzornega odbora. V tem poročilu je določeno, ali je potrebna sprememba te uredbe. V vsakem primeru je treba to uredbo spremeniti po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva.

(22)  Vstavi se naslednji člen:"

Člen 15a

Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave

1.  Urad sprejme "Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave ", ki vključujejo pravna in zlasti postopkovna načela, ki jih določa ta uredba. Upošteva operativno prakso Urada.

2.  Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave natančno določajo prakse pri izvajanju funkcije in statuta Urada, splošna načela, ki urejajo preiskovalni postopek, različne stopnje in poglavitna dejanja postopka, zakonite pravice oseb, ki jih preiskava zadeva, postopkovna jamstva, določbe v zvezi z varstvom podatkov ter politiko sporočanja in dostopanja do dokumentov, določbe v zvezi nadzorom nad zakonitostjo ter pravna sredstva oseb, ki jih preiskava zadeva.

3.  Pred sprejetjem postopkovnih pravil urada OLAF za preiskave se za mnenje zaprosi Evropski parlament, Svet, Komisijo in nadzorni odbor Urada. Nadzorni odbor zagotavlja neodvisnost Urada v postopku sprejemanja postopkovnih pravil.

4.  Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave se lahko posodobijo na predlog generalnega direktorja Urada. V tem primeru se uporabi postopek sprejemanja iz tega člena.

5.  Postopkovna pravila urada OLAF za preiskave, ki jih sprejme Urad, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

▌

Člen 2

Člen 1(12)(a) Uredbe (ES) št. 1073/1999, kakor je bil spremenjen s to uredbo, se ne uporablja za generalnega direktorja Urada, v službi na dan začetka veljavnosti te uredbe, katerega mandat je bil obnovljen za pet let.

Člen 3

Ta uredba začne veljati ║ dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V║

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 8, 12.1.2007, str. 1. (2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2008. (3) UL C 202, 18.8.2005, str. 1. (4) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. (5) UL L 136, 31.5.1999, str. 1. (6) * v četrtem letu po začetku veljavnosti te uredbe.