Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (KOM(2008)0168 – C6-0175/2008 – 2008/0065(CNS))

P6_TA(2008)0241 A6-0170/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0168),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0175/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0170/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu spremembe proračuna št. 3/2008 Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III - Komisija in Oddelek VI - Evropski ekonomsko-socialni odbor (9903/2008 – C6-0206/2008 – 2008/2095(BUD))

P6_TA(2008)0242 A6-0204/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), in zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, ki je bil dokončno sprejet dne 13. decembra 2007(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2008 za proračunsko leto 2008, ki ga je Komisija predložila dne 14. aprila 2008 (KOM(2008)0201),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2008, ki ga je Svet pripravil 26. maja 2008 (9903/2008 – C6-0206/2008),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0204/2008),

A.   ker predlog spremembe proračuna št. 3 k splošnemu proračunu za leto 2008 vključuje naslednje postavke:

B.   ker je predlog spremembe proračuna št. 3/2008 namenjen uradni vključitvi teh proračunskih sprememb v proračun za leto 2008,

C.   ker je Svet v predlog spremembe proračuna št. 3/2008 vključil prihranke iz plač in pokojnin ter sredstev tako imenovanega mehanizma spremljanja Microsofta,

1.   opozarja, da se sredstva za skupna podjetja izplačujejo iz operativnega proračuna zadevnega programa;

2.   poudarja, da se mehanizem spremljanja Microsofta financira izključno iz prihrankov iz plač in pokojnin iz razdelka 5;

3.   obžaluje, da je Svet nepričakovano znižal proračunsko vrstico 26 02 01 in s tem vpeljal nov element ne da bi se o tem posvetoval s Parlamentom; pričakuje uporabo teh prihrankov iz razdelka 1a za financiranje prednostnih nalog Parlamenta;

4.   zahteva, naj Komisija v predlog za spremembo proračuna ne vključi financiranja, ki je povezano z instrumenti, kot sta Solidarnostni sklad EU ali Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, skupaj z drugimi postavkami, da bi se v prihodnje izognila zamudi pri odločanju in izvajanju;

5.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 3/2008;

6.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9). (2) UL L 71, 14.3.2008, str. 1. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu spremembe proračuna št. 4/2008 Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III - Komisija (9904/2008 – C6-0207/2008 – 2008/2094(BUD))

P6_TA(2008)0243 A6-0203/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(1), zlasti členov 15(3), 37 in 38 Uredbe,

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, ki je bil dokončno sprejet 13. decembra 2007(2),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–   ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna Evropske unije št. 4/2008 za proračunsko leto 2008, ki ga je Komisija predložila 15. aprila 2008 (KOM(2008)0203),

–   ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 4/2008, ki ga je Svet pripravil 26. maja 2008 (9904/2008 – C6-0207/2008),

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0203/2008),

A.   ker je namen predloga spremembe proračuna št. 4/2008, da se v proračun za leto 2008 vključi presežek iz proračunskega leta 2007, ki znaša 1 528 833 290 EUR,

B.   ker je presežek nastal zaradi teh glavnih elementov: vknjižbe previsokih prihodkov v višini 72 957 868,80 EUR, neporabljenih odobrenih sredstev za odhodke v višini 1 579 386 212,59 EUR in negativnega salda denarne menjave – 123 510 791,35 EUR,

C.   ker so se odobrena, a neporabljena sredstva za odhodke v primerjavi s prejšnjimi leti še nadalje zmanjšala,

D.   ker so neporabljena sredstva za plačila v letu 2007(4) v razdelku 1 znašala 648 milijonov EUR, v razdelku 2 znašala 361 milijonov EUR, v razdelku 3 znašala 241 milijonov EUR, v razdelku 4 znašala 362 milijonov EUR in v razdelku  5 znašala 903 milijone EUR,

1.   je seznanjen s predhodnim predlogom spremembe proračuna št. 4/2008, ki je namenjen izključno predložitvi računovodskih izkazov za proračunsko leto 2007;

2.   odobri nespremenjeni predlog spremembe proračuna št. 4/2008;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9). (2) UL L 71, 14.3.2008. (3) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8). (4) Temeljijo na razliki med odobritvami plačil in odhodki proračunskega leta 2007, ne vključuje pa zneskov izvrševanja prihodkov in odhodkov ter prenosov iz namenskih odhodkov.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o pobudi Zvezne republike Nemčije z namenom sprejetja Sklepa Sveta o mreži kontaktnih točk za boj proti korupciji (11231/2007 – C6-0240/2007 – 2007/0809(CNS))

P6_TA(2008)0244 A6-0174/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije (11231/2007),

–   ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0240/2007),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0174/2008),

1.   odobri pobudo Zvezne republike Nemčije, kakor je bila spremenjena;

2.   poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti pobudo Zvezne republike Nemčije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladi Zvezne republike Nemčije.

Besedilo, ki ga predlaga Zvezna republika Nemčija   Spremembe Parlamenta Sprememba 1 Člen 1 Da bi izboljšali sodelovanje med organi in agencijami za preprečevanje in zatiranje korupcije v Evropi, se vzpostavi mreža kontaktnih točk držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu "mreža"). Evropska komisija, Europol in Eurojust so v celoti vključeni v dejavnosti mreže. Da bi izboljšali sodelovanje med organi in agencijami za preprečevanje in zatiranje korupcije v Evropi, se vzpostavi mreža kontaktnih točk držav članic (v nadaljnjem besedilu "mreža"). Komisija, in zlasti OLAF, Europol in Eurojust so v celoti vključeni v dejavnosti mreže. Sprememba 2 Člen 2 Mreža je sestavljena iz organov in agencij držav članic Evropske unije, ki so zadolžene za preprečevanje in zatiranje korupcije. Člane mreže imenujejo države članice. Vsaka država članica imenuje najmanj eno, a ne več kot tri organizacije. Evropska komisija imenuje svoje predstavnike. Europol in Eurojust lahko v okviru svojih pristojnosti sodelujeta v dejavnostih mreže. Mreža je sestavljena iz organov in agencij držav članic, ki so zadolžene za preprečevanje in zatiranje korupcije. Člane mreže imenujejo države članice. Vsaka država članica imenuje najmanj eno, a ne več kot tri organizacije. Komisija, v sodelovanju z OLAF, imenuje svoje predstavnike. OLAF, Europol in Eurojust v okviru svojih pristojnosti sodelujejo v dejavnostih mreže. Sprememba 3 Člen 3, odstavek 1, točka 1 a (novo) (1a) vsako leto pripravi poročilo za Komisijo in Evropski parlament o ugotovitvah iz točke (1), vključno s konkretnimi predlogi, če je primerno, za preprečevanje in zatiranje korupcije; Sprememba 4 Člen 3, odstavek 2 2.  Člani mreže se za izpolnitev svojih nalog sestajajo tako pogosto, kot je to potrebno, vendar vsaj enkrat na leto. 2.  Člani mreže se za izpolnitev svojih nalog sestajajo vsaj enkrat na leto. Sprememba 5 Člen 5, odstavek 1 1.  Mreža se organizira sama in se pri tem opre na obstoječe neformalno sodelovanje med EPAC. 1.  Mreža se organizira tako, da jo vodi ustrezno predsedstvo Sveta in se pri tem opre na obstoječe neformalno sodelovanje med EPAC. Sprememba 6 Člen 5, odstavek 2 2.  Države članice in Evropska komisija krijejo vse stroške članov oziroma predstavnikov, ki so jih imenovale države članice in Evropska komisija. Isto pravilo se uporablja za Europol in Eurojust. 2.  Komisija krije vse stroške svojih predstavnikov, kakor tudi stroške članov , ki so jih imenovale države članice. Isto pravilo se uporablja za Europol in Eurojust.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (KOM(2007)0602 – C6-0454/2007 – 2007/0223(CNS))

P6_TA(2008)0245 A6-0193/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0602),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0454/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0193/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Da bi bila ta uredba v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije o nediskriminaciji in nacionalni obravnavi, zaradi nje ne sme priti do diskriminacijskega ravnanja pri ukrepih za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Zaradi izjemne občutljivosti njihovih ekosistemov je treba najbolj oddaljenim regijam Evropske unije iz člena 299 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije nameriti posebno pozornost v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  V skladu z mednarodnim akcijskim načrtom za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je leta 2001 sprejela Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), ribolov IUU pomeni nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti, kadar: 1. nezakoniti ribolov pomeni dejavnosti, ki: – jih opravljajo nacionalna ali tuja plovila v vodah v pristojnosti določene države brez dovoljenja te države ali v nasprotju z njenimi zakoni in predpisi, – jih opravljajo plovila, ki plujejo pod zastavo držav pogodbenic zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, vendar delujejo v nasprotju z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela ta organizacija in so zavezujoče za države, ali v nasprotju z drugimi ustreznimi določbami veljavnega mednarodnega prava, – so v nasprotju z nacionalnimi zakoni ali mednarodnimi obveznostmi, vključno z obveznostmi sodelujočih držav do zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. 2.  Neprijavljeni ribolov pomeni ribolovne dejavnosti: – o katerih se ni poročalo ali o katerih se je napačno poročalo zadevnim nacionalnim organom v nasprotju z nacionalno zakonodajo ali predpisi, – ki se opravljajo na območju v pristojnosti zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva in o katerih se ni poročalo ali se je o njih napačno poročalo v nasprotju s postopki poročanja te organizacije. 3.  Neregulirani ribolov pomeni ribolovne dejavnosti: – na področju, kjer se uporabljajo pravila zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki jih opravljajo plovila brez državne pripadnosti, plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki ni pogodbenica te organizacije, ali pravni subjekti, na način, ki ni v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi te organizacije ali je v nasprotju s temi ukrepi, – na območjih ali v zvezi z ribjimi staleži, za katere ni veljavnih ohranitvenih ali upravljalnih ukrepov, kadar se take ribolovne dejavnosti opravljajo na način, ki ni v skladu z odgovornostjo držav za ohranitev živih morskih virov po mednarodnem pravu. (5)  V skladu z mednarodnim akcijskim načrtom za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je leta 2001 sprejela Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), ribolov IUU pomeni nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Uvoz ribiških proizvodov, ki izhajajo iz ribolova IUU, v Skupnost se prepove; da bi bila ta prepoved učinkovita in da se zagotovi, da so vsi uvoženi proizvodi pridobljeni v skladu z mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ter, kadar je to primerno, v skladu z drugimi ustreznimi pravili, ki se uporabljajo za zadevno ribiško plovilo, se vzpostavi sistem potrdil, ki se uporablja za celoten uvoz ribiških proizvodov v Skupnost. (13)  Uvoz ribiških proizvodov, ki izhajajo iz ribolova IUU, v Skupnost se prepove; da bi bila ta prepoved učinkovita, da se zagotovi sledljivost in da se zagotovi, da so vsi uvoženi proizvodi pridobljeni v skladu z mednarodnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ter kadar je to primerno, v skladu z drugimi ustreznimi pravili, ki se uporabljajo za zadevno ribiško plovilo, se vzpostavi sistem potrdil, ki se uporablja za celoten uvoz ribiških proizvodov v Skupnost. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava14 (14)  Skupnost upošteva omejene zmogljivosti držav v razvoju pri izvajanju sistema potrdil. (14)  Skupnost upošteva vse omejene zmogljivosti držav v razvoju pri izvajanju sistema potrdil in jim pomaga, da preprečijo možne netarifne trgovinske ovire. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)  Pomoč bi lahko med drugim zagotovili v obliki finančne in tehnične pomoči ter programov usposabljanja. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 34 (34)  Sodelovanje med državami članicami, Komisijo in tretjimi državami je bistveno, da se zagotovi ustrezno preiskovanje ribolova IUU in da se lahko uporabijo ukrepi, določeni v tej uredbi; za okrepitev tega sodelovanja se vzpostavi sistem medsebojne pomoči. (34)  Sodelovanje, usklajevanje in izmenjava dobrih praks med državami članicami, Komisijo in tretjimi državami so bistveni, da se zagotovi ustrezno preiskovanje ribolova IUU in da se lahko v bodoče uporabijo ukrepi, določeni v tej uredbi; za okrepitev tega sodelovanja se vzpostavi sistem medsebojne pomoči. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 (37)  V tej uredbi je ribolov IUU opredeljen kot hujša kršitev veljavnih zakonov, pravil ali predpisov, ker resno ogroža doseganje ciljev kršenih pravil in trajnost zadevnih staležev ali ohranjanje morskega okolja. Zaradi omejenega področja uporabe te uredbe mora biti njeno izvajanje oprto na izvajanje Uredbe Sveta 2847/93, ki vzpostavlja osnovni okvir za nadzor in spremljanje ribolovnih dejavnosti v okviru skupne ribiške politike, ter ga dopolnjevati. Skladno s tem se s to uredbo okrepijo pravila Uredbe 2847/93 na področju pristaniške inšpekcije plovil tretjih držav (člen 28e, 28f in 28g), ki se razveljavijo in nadomestijo z režimom pristaniške inšpekcije, določenim v poglavju II te uredbe. Poleg tega je v poglavju X te uredbe predviden režim kazni, ki se uporablja izrecno za ribolovne dejavnosti IUU. Določbe Uredbe 2847/93 v zvezi s kaznimi (člen 31) se zato še naprej uporabljajo za kršitve tistih pravil skupne ribiške politike, ki jih ta uredba ne obravnava. (37)  V tej uredbi je ribolov IUU opredeljen kot hujša kršitev veljavnih zakonov, pravil ali predpisov, ker resno ogroža doseganje ciljev kršenih pravil, preživetje ribičev, ki se ukvarjajo z zakonitim ribolovom, nadaljnji obstoj sektorja in zadevnih staležev ter ohranjanje morskega okolja. Zaradi omejenega področja uporabe te uredbe mora biti njeno izvajanje oprto na izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93, ki vzpostavlja osnovni okvir za nadzor in spremljanje ribolovnih dejavnosti v okviru skupne ribiške politike, ter ga dopolnjevati. Skladno s tem se s to uredbo okrepijo pravila Uredbe (EGS) št. 2847/93 na področju pristaniške inšpekcije plovil tretjih držav (člen 28e, 28f in 28g), ki se razveljavijo in nadomestijo z režimom pristaniške inšpekcije, določenim v poglavju II te uredbe. Poleg tega je v poglavju X te uredbe predviden režim kazni, ki se uporablja izrecno za ribolovne dejavnosti IUU. Določbe Uredbe (EGS) št. 2847/93 v zvezi s kaznimi (člen 31) se zato še naprej uporabljajo za kršitve tistih pravil skupne ribiške politike, ki jih ta uredba ne obravnava. Sprememba 9 Predlog uredbe Člen 1, odstavek 2 2.  Zaradi tega vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe v skladu z zakonodajo Skupnosti, da se zagotovi učinkovitost sistema. Svojim pristojnim organom da na razpolago zadostna sredstva za opravljanje nalog, kot so določene v tej uredbi. 2.  Zaradi tega vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe v skladu z zakonodajo Skupnosti ter večstranskih in dvostranskih mednarodnih obveznosti, da se zagotovi učinkovitost sistema. Svojim pristojnim organom da na razpolago zadostna sredstva za opravljanje nalog, kot so določene v tej uredbi. Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 2, točka - a (novo) – (a) ribolov IUU pomeni nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti, kadar: 1. nezakoniti ribolov pomeni dejavnosti, ki: – jih opravljajo nacionalna ali tuja plovila v vodah pod jurisdikcijo določene države brez dovoljenja te države ali v nasprotju z njenimi zakoni in predpisi, – jih opravljajo plovila, ki plujejo pod zastavo držav pogodbenic pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, vendar delujejo v nasprotju z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela ta organizacija in so zavezujoče za države, ali v nasprotju z drugimi ustreznimi določbami veljavnega mednarodnega prava, ali – so v nasprotju z nacionalnimi zakoni ali mednarodnimi obveznostmi, vključno z obveznostmi sodelujočih držav do pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva. 2.  Neprijavljeni ribolov pomeni ribolovne dejavnosti: – o katerih se ni poročalo ali o katerih se je napačno poročalo pristojnim nacionalnim organom v nasprotju z nacionalno zakonodajo in predpisi, ali – ki se opravljajo na območju v pristojnosti zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva in o katerih se ni poročalo ali se je o njih napačno poročalo v nasprotju s postopki poročanja te organizacije. 3.  Neregulirani ribolov pomeni ribolovne dejavnosti: – na področju, kjer se uporabljajo pravila pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki jih opravljajo plovila brez državne pripadnosti, plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki ni pogodbenica te organizacije, ali pravni subjekti, na način, ki ni v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi te organizacije ali je v nasprotju s temi ukrepi, ali – na območjih ali v zvezi z ribjimi staleži, za katere ni veljavnih ohranitvenih ali upravljalnih ukrepov, kadar se take ribolovne dejavnosti opravljajo na način, ki ni v skladu z odgovornostjo držav za ohranitev živih morskih virov po mednarodnem pravu. Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 2, točka a a) "ribiško plovilo" pomeni vsako plovilo kakršne koli velikosti, ki se uporablja ali je namenjeno gospodarskemu izkoriščanju ribolovnih virov, vključno s pomožnimi ladjami, transportnimi plovili, plovili za predelavo rib in plovili, ki opravljajo pretovarjanje; (a) "ribiško plovilo" pomeni vsako plovilo kakršne koli velikosti, ki se uporablja ali je namenjeno gospodarskemu izkoriščanju ribolovnih virov, njihovemu hlajenju, zamrzovanju ali predelavi na krovu ter njihovemu prevozu, vključno s pomožnimi ladjami, transportnimi plovili, plovili za predelavo rib in plovili, ki opravljajo pretovarjanje; Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 2, točka h h) "regionalna organizacija za upravljanje ribištva" pomeni podregionalno ali regionalno organizacijo ali ureditev, ki ima pravico, da v skladu z mednarodnim pravom sprejme ukrepe za ohranjanje in upravljanje za čezconske staleže rib ali izrazito selivske staleže rib na območju odprtega morja, ki je v skladu z ustanovitveno konvencijo ali sporazumom v njeni pristojnosti; (h) "regionalna organizacija za upravljanje ribištva" pomeni podregionalno ali regionalno organizacijo ali ureditev, ki ima pravico, da v skladu z mednarodnim pravom sprejme ukrepe za ohranjanje in upravljanje staležev rib na območju odprtega morja, ki v skladu s konvencijo ali sporazumom o njeni ustanovitvi; Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 3, prvo odstavek, točka j j) natovorilo ali iztovorilo podmerne ribe ali (j) iztovorilo podmerne ribe ali Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 3, drugi odstavek, točka a a) opravljalo ribolovne dejavnosti na območju regionalne organizacije za upravljanje ribištva na način, ki ni v skladu z ukrepi te organizacije za ohranjanje in upravljanje ali jih krši, ter pluje pod zastavo države, ki ni članica te organizacije, ali (a) opravljalo ribolovne dejavnosti na območju regionalne organizacije za upravljanje ribištva na način, ki ni v skladu z ukrepi te organizacije za ohranjanje in upravljanje, ali jih krši, ali pluje pod zastavo države, ki ni članica te organizacije, ali Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 1 a (novo) 1a. Ribolovnim plovilom tretjih držav, ki se nahajajo na seznamu Skupnosti plovil IUU, je v skladu s členoma 26 in 29 prepovedano vpluti v pristanišča držav članic, koristiti pristaniške storitve ter v navedenih pristaniščih iztovarjati, pretovarjati ali na krovu predelovati ulov. Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 2 2.  Razen v primerih višje sile so dostop do pristanišč držav članic, zagotavljanje pristaniških storitev in opravljanje iztovarjanja, pretovarjanja ali predelovanja na krovu v teh pristaniščih za ribiška plovila tretjih držav prepovedani, razen če izpolnjujejo zahteve, določene v tem poglavju in v drugih ustreznih določbah te uredbe. 2.  Prepovedan je dostop do pristanišč držav članic, zagotavljanje pristaniških storitev in opravljanje iztovarjanja, pretovarjanja ali predelovanja na krovu v teh pristaniščih za ribiška plovila tretjih držav, razen za tista iz odstavka 1a ali ki izpolnjujejo zahteve, določene v tem poglavju in v drugih ustreznih določbah te uredbe. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 2 a (novo) 2a. V primerih višje sile ali v kritičnih razmerah se lahko ribiškim plovilom iz odstavkov 1a in 2 omogoči dostop do pristanišč držav članic, da koristijo storitve in sredstva, ki so nujno potrebna za rešitev takih razmer. Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 3 3.  Pretovarjanje med ribiškimi plovili tretjih držav ali med takimi plovili in plovili, ki plujejo pod zastavo države članice, je v vodah Skupnosti prepovedano in se lahko opravlja samo v pristanišču v skladu z določbami tega poglavja. 3.  V vodah Skupnosti je prepovedano pretovarjanje med ribiškimi plovili tretjih držav ali med ribiškimi plovili tretjih držav in plovili, ki plujejo pod zastavo države članice povsod, razen v določenih pristaniščih, v skladu z določbami tega poglavja. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 4 4.  Plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ne smejo pretovarjati ulova z ribiških plovil tretjih držav na morju zunaj voda Skupnosti. 4.  Prepovedano je pretovarjanje na morju zunaj voda Skupnosti med plovili, ki plujejo pod zastavo države članice ali med plovili, ki plujejo pod zastavo države članice in ribiškimi plovili tretjih držav. Sprememba 20 Predlog uredbe Člen 5, odstavek 1 1.  Države članice določijo kraj, ki ga je treba uporabljati za iztovarjanje, ali kraj blizu obale (določena pristanišča), kjer je dovoljeno iztovarjanje ali pretovarjanje rib iz odstavka 2. 1.  Države članice določijo pristanišča, ki jih je treba uporabljati za iztovarjanje, ali kraje blizu obale (določena pristanišča), kjer je dovoljeno koristiti pristaniške storive ter iztovarjanje in pretovarjanje rib iz odstavka 2. Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 6, odstavek 1, uvodni del 1.  Kapitani ribiških plovil tretjih držav ali njihovi predstavniki pristojnim organom države članice, katere pristanišča ali mesta iztovarjanja želijo uporabiti, najmanj 72 ur pred predvidenim časom prihoda v pristanišče sporočijo naslednje informacije: 1.  Razen v primeru višje sile kapitani ribiških plovil tretjih držav ali njihovi predstavniki pristojnim organom države članice, katere pristanišča ali mesta iztovarjanja želijo uporabiti, najmanj 72 ur pred predvidenim časom prihoda v pristanišče sporočijo naslednje informacije: Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 6, odstavek 1, točka g a (novo) (ga) količino, ki bo iztovorjena ali pretovorjena. Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 6, odstavek 3 3.  Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 52 določene kategorije ribiških plovil tretjih držav izvzame iz obveznosti, določenih v odstavku 1, za omejeno ali obnovljivo obdobje, ali pa predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana ali popisana. črtano Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 7, odstavek 4 4.  Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 lahko država članica dovoli dostop do pristanišča in celotno ali delno iztovarjanje, kadar informacije iz odstavka 1 niso popolne ali jih je treba še preveriti, vendar v takih primerih zadevne ribe hrani pod nadzorom pristojnih organov. Ribe se sprostijo v prodajo, prevzem ali prevoz šele po prejemu informacij iz odstavka 1 ali zaključku postopka preverjanja. Če se ta postopek ne zaključi v 14 dneh od iztovarjanja, lahko država članica ribe zaseže in namensko uporabi v skladu z nacionalnimi pravili. 4.  Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 lahko država članica dovoli dostop do pristanišča in celotno ali delno iztovarjanje, kadar informacije iz odstavka 1 niso popolne ali jih je treba še preveriti, vendar v takih primerih zadevne zmrznjene ribe hrani pod nadzorom pristojnih organov. Ribe se sprostijo v prodajo, prevzem ali prevoz šele po prejemu informacij iz odstavka 1 ali zaključku postopka preverjanja. Če se ta postopek ne zaključi v 14 dneh od iztovarjanja, lahko država članica ribe zaseže in namensko uporabi v skladu z nacionalnimi pravili. Stroške hranjenja krijejo izvajalci. Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 7, odstavek 4 a (novo) (4a)  Če so ribe iz odstavka 4 sveže, gredo v redno prodajo. Izkupiček prodaje ostane pod nadzorom pristojnih oblasti do konca obdobja iz odstavka 4. Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 9, odstavek 1 1.  Države članice v svojih pristaniščih opravijo inšpekcije pri vsaj 15 % iztovarjanja, pretovarjanja ali predelovanja na krovu, ki ga vsako leto opravijo ribiška plovila tretjih držav. 1.  Države članice v svojih pristaniščih opravijo inšpekcije pri vsaj 50 % iztovarjanja, pretovarjanja ali predelovanja na krovu, ki ga vsako leto opravijo ribiška plovila tretjih držav. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 9, odstavek 2, točka d d) ribiških plovil s seznama plovil, osumljenih ribolova IUU, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, sporočenega v skladu s členom 29. (d) ribiških plovil s seznama plovil, osumljenih ribolova IUU, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, sporočenega v skladu s členom 29, in ki niso še na seznamu Skupnosti ladij IUU iz člena 26. Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 9, odstavek 3 a (novo) (3a)  Omenjena inšpekcija je v skladu s pravili in cilji, ki jih predhodno določi Komisija, ter se v različnih državah članicah izvaja in udejanja na enoten način. Vsaka država članica ustvari svojo podatkovno bazo na osnovi meril, ki jih določi Komisija, v katero se vpisujejo vse inšpekcije, opravljene na njenem ozemlju. Države članice omogočijo Komisiji na zahtevo dostop do svojih podatkovnih baz. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 10 Člen 10 – Inšpektorji črtano 1.  Države članice izdajo vsakemu inšpektorju identifikacijski dokument. Inšpektorji ta dokument nosijo s seboj in ga pokažejo ob inšpekciji ribiškega plovila. 2.  Države članice zagotovijo, da inšpektorji svoje dolžnosti opravljajo v skladu s pravili, določenimi v tem oddelku. Sprememba 30 Predlog uredbe Člen 12, odstavek 1, uvodni del 1.  Če ima inšpektor utemeljen razlog za mnenje, da je bilo ribiško plovilo vpleteno v ribolovne dejavnosti IUU v skladu z merili iz člena 3, stori naslednje: 1.  Če informacije, zbrane med inšpekcijo, dajo inšpektorju zadostne razloge za sum, da je bilo ribiško plovilo vpleteno v ribolovne dejavnosti IUU v skladu z merili iz člena 3, stori naslednje: Sprememba 31 Predlog uredbe Člen 12, odstavek 1, točka a a) zabeleži kršitev v inšpekcijskem poročilu; (a) zabeleži domnevno kršitev v inšpekcijsko poročilo; Sprememba 32 Predlog uredbe Člen 12, odstavek 1, točka a a (novo) (aa) prekine iztovarjanje, pretovarjanje ali predelovanje ulova na krovu; Sprememba 33 Predlog uredbe Člen 13, odstavek 1 1.  Uvoz ribiških proizvodov, pridobljenih z nezakonitim, neprijavljenim ali nereguliranim ribolovom, v Skupnost je prepovedan. 1.  Uvoz ribiških proizvodov, pridobljenih z nezakonitim, neprijavljenim ali nereguliranim ribolovom, v Skupnost je prepovedan v skladu z merili iz člena 3. Sprememba 36 Predlog uredbe Člen 18, odstavek 4 4.  Vsaka oseba ima pravico do pritožbe proti odločitvam pristojnih organov v skladu z odstavkom 1 ali 2, ki jo neposredno ali osebno zadevajo. Pravica do pritožbe se uporablja v skladu z veljavnimi določbami v zadevni državi članici. 4.  Vsaka fizična ali pravna oseba ima v skladu z odstavkom 1 ali 2 pravico do pritožbe proti odločitvam pristojnih organov, ki jo neposredno ali osebno zadevajo. Pravica do pritožbe se uporablja v skladu z veljavnimi določbami v zadevni državi članici. Sprememba 37 Predlog uredbe Člen 20 Člen 20 – Ponovni izvoz črtano 1.  Ponovni izvoz proizvodov, uvoženih s potrdilom o ulovu v skladu s tem poglavjem, se odobri, če pristojni organi države članice, iz katere naj bi se proizvodi ponovno izvozili, na zahtevo ponovnega izvoznika potrdijo potrdilo o ponovnem izvozu. 2.  Potrdila o ponovnem izvozu vsebujejo vse podatke, ki jih zahteva obrazec iz priloge II, priložena pa jim je kopija potrdil o ulovu, sprejetih za uvoz proizvodov. 3.  Države članice obvestijo Komisijo o svojih pristojnih organih za potrjevanje in preverjanje potrdil o ponovnem izvozu. Sprememba 38 Predlog uredbe Člen 23, odstavek 3, točka b b) o razveljavitvi obvesti državo zastave in, kadar je to primerno, državo ponovnega izvoza; (b) o razveljavitvi obvesti državo zastave in; Sprememba 39 Predlog uredbe Člen 23, odstavek 4, točka b b) obvesti državo zastave in, kadar je to primerno, državo ponovnega izvoza; (b) obvesti državo zastave; Sprememba 40 Predlog uredbe Člen 24, naslov Člen 24 – Domnevne ribolovne dejavnosti IUU Člen 24 – Postopki za odkrivanje ribolovnih dejavnosti IUU Sprememba 41 Predlog uredbe Člen 24, odstavek 1, uvodni del 1.  Komisija ali organ, ki ga ta določi, zbere in analizira vse informacije o ribolovnih dejavnostih IUU: 1.  Komisija ali organ, ki ga ta določi, v skladu z merili iz člena 3 zbere in analizira vse informacije o ribolovnih dejavnostih IUU: Sprememba 42 Predlog uredbe Člen 24, odstavek 1, točka b a (novo) (ba) informacije o sankcijah in kaznih za plovila IUU. Sprememba 43 Predlog uredbe Člen 25, naslov Člen 25 – Domnevne ribolovne dejavnosti IUU Člen 25 – Preiskave o ribolovnih dejavnostih IUU Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 25, odstavek 2, točka -a (novo) (-a) zagotovijo se vse informacije, ki jih je pridobila Komisija, o domnevnih ribolovnih aktivnostih IUU ter se navede natančne razloge, ki utemeljujejo vključitev plovil IUU na seznam; Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 26, odstavek 1 1.  Komisija pripravi seznam plovil IUU Evropske skupnosti. Seznam vključuje plovila, za katera po ukrepih v skladu s členoma 24 in 25 informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, kažejo, da so vpletena v ribolovne dejavnosti IUU in da njihove države zastave niso učinkovito ukrepale v zvezi s temi dejavnostmi. 1.  Komisija pripravi seznam plovil IUU Evropske skupnosti. Seznam vključuje plovila, za katera po ukrepih v skladu s členoma 24 in 25 informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, kažejo, da so v skladu z merili iz člena 3 vpletena v ribolovne dejavnosti IUU in da njihove države zastave niso učinkovito ukrepale v zvezi s temi dejavnostmi. Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 26, odstavek 1 a (novo) 1a. Komisija državo zastave obvesti o vključitvi plovila na seznam plovil IUU Skupnosti in državi zastave navede natančne razloge, ki utemeljujejo to vključitev. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 26, odstavek 4 a (novo) 4a. Ko ima lastnik eno od svojih ladij vključeno na seznam plovil IUU Skupnosti, se vsa plovila v njegovi lasti natančno pregledajo. Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 28, odstavek 1, točka h h) datum prvega vpisa na seznam plovil IUU; (h) datum prvega vpisa na seznam plovil IUU Skupnosti in, če je potrebno, datum prvega vpisa na seznam plovil IUU ene ali več regionalnih organizacij za upravljanje ribištva; Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 28, odstavek 1, točka i a (novo) (ia) tehnični podatki zadevnih plovil. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 28, odstavek 2 2.  Komisija stori vse potrebno, da zagotovi objavo seznama plovil IUU Evropske skupnosti, vključno z objavo na spletni strani GD za ribištvo. 2.  Komisija objavi seznam plovil IUU Skupnosti v Uradnem listu Evropske unije in stori vse potrebno, da zagotovi objavo seznama plovil IUU Evropske skupnosti, vključno z objavo na spletnem mestu GD za ribištvo. Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 30, odstavek 1 1.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 52 opredeli tretje države, ki jih obravnava kot nesodelujoče pri boju proti ribolovnim dejavnostim IUU. 1.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 52 opredeli tretje države, ki jih obravnava kot nesodelujoče v boju proti ribolovnim dejavnostim IUU na osnovi jasnih, preglednih in objektivnih meril. Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 30, odstavek 6, točka b a (novo) (ba) dejstvo, da so zadevno državo zadevali omejitveni trgovinski ukrepi (v zvezi z ribiškimi proizvodi), ki jih je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva; Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 30, odstavek 7 7.  Kadar je to primerno, se pri izvajanju tega člena ustrezno upoštevajo posebne omejitve držav v razvoju, zlasti v zvezi s spremljanjem, nadzorom in obvladovanjem ribolovnih dejavnosti. 7.  Kadar je to primerno, se pri izvajanju tega člena ustrezno upoštevajo posebne omejitve držav v razvoju, zlasti v zvezi s spremljanjem, nadzorom in obvladovanjem ribolovnih dejavnosti. V roku treh mesecev po začetku veljavnosti te uredbe Komisija objavi analizo o posledicah, ki bi jih uredba lahko imela za države v razvoju, ter predloži predlog za financiranje posebnih programov za podporo izvajanju te uredbe ter za odpravo njenih morebitnih negativnih posledic. Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 34 Komisija stori vse potrebno, da zagotovi objavo seznama nesodelujočih držav v skladu z kakršnimi koli ustreznimi zahtevami glede zaupnosti, vključno z objavo na spletni strani GD za ribištvo. Seznam se redno posodablja in Komisija zagotovi sistem za samodejno obveščanje držav članic, regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in vseh članov civilne družbe, ki to zahtevajo, o novostih. Komisija poleg tega pošlje seznam nesodelujočih držav Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, da bi se okrepilo sodelovanje med Evropsko skupnostjo in temi organizacijami za preprečevanje IUU-ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Komisija objavi seznam nesodelujočih držav v Uradnem listu Evropske unije in stori vse potrebno, da zagotovi objavo seznama, vključno z objavo na spletnem mestu GD za ribištvo, v skladu z ustreznimi zahtevami glede zaupnosti. Seznam se redno posodablja in Komisija zagotovi sistem za samodejno obveščanje držav članic, regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in vseh članov civilne družbe, ki to zahtevajo, o novostih. Komisija poleg tega pošlje seznam nesodelujočih držav Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, da bi se okrepilo sodelovanje med Evropsko skupnostjo in temi organizacijami za preprečevanje IUU-ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 36, točka h a (novo) (ha) države članice zavrnejo dovoljenje za izvoz plovila pod njihovo zastavo, ki se nahaja na seznamu plovil IUU; Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 36, točka j a (novo) (ja) države članice ne smejo v nobenem primeru odobriti pomoči ali subvencij plovilom IUU. Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 37, točka h h) države članice obvestijo uvoznike, izvajalce pretovarjanja, kupce, dobavitelje opreme, banke in izvajalce drugih storitev o tveganjih pri opravljanju poslov, povezanih z ribolovnimi dejavnostmi, z državljani takih držav; (h) vsaka država članica obvesti uvoznike, izvajalce pretovarjanja, kupce, dobavitelje opreme, banke in izvajalce drugih storitev na njenem ozemlju o tveganjih pri opravljanju poslov, povezanih z ribolovnimi dejavnostmi, z državljani takih držav; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 37, točka i i)  Komisija predlaga odpoved vseh trajnih dvostranskih sporazumov o ribištvu ali partnerskih sporazumov o ribištvu s takimi državami; (i) Komisija predlaga odpoved vseh trajnih dvostranskih sporazumov o ribištvu ali partnerskih sporazumov o ribištvu s takimi državami, če besedila navedenih sporazumov vsebujejo obveznosti v zvezi z bojem proti ribolovu IUU; Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 41, točka a a) dejavnosti, ki se obravnavajo kot ribolovne dejavnosti IUU v skladu z merili iz člena 3; (a) dejavnosti, ki se obravnavajo kot ribolovne aktivnosti IUU v skladu z merili iz člena 3 in so v Prilogi (…) navedene kot hude kršitve; Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 43, odstavek 1 1.  Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila hujšo kršitev, ali pravna oseba, za katero se ugotovi, da je odgovorna za hujšo kršitev, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki vključujejo največje denarne kazni v višini najmanj 300 000 EUR za fizične osebe in najmanj 500 000 EUR za pravne osebe. 1.  Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila hujšo kršitev, ali pravna oseba, za katero se ugotovi, da je odgovorna za hujšo kršitev, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi kaznimi, ki vključujejo največje denarne kazni v višini najmanj 300 000 EUR za fizične osebe in najmanj 500 000 EUR za pravne osebe. Sprememba 62 Predlog uredbe Člen 43, odstavek 2 a (novo) 2a. Države članice se lahko odločijo za uvedbo kazenskih sankcij, če so enakovredne upravnim kaznim. Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 45 a (novo) Člen 45a Druge kazni Kazni, predvidene v tem poglavju, lahko spremljajo druge kazni ali ukrepi, zlasti: (a) začasna (najmanj za čas izvajanja programa) ali trajna prepoved koriščenja državne pomoči ali subvencij; (b) dolžnost, da se vrne državno pomoč ali subvencije, ki so jih dobila plovila IUU v obravnavanem finančnem obdobju. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 53, odstavek -1 (novo) -1.  V prvem letu po začetku veljavnosti te uredbe se nadzor izvaja vsakih šest mesecev, da se oceni, ali države članice lahko popolnoma spoštujejo te določbe. Če se opazijo kršitve, se države članice lahko pozove, naj uvedejo ustrezne prilagoditve. Sprememba 65 Predlog uredbe Priloga II Ta priloga se črta.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Uredbe Sveta o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (KOM(2007)0605 – C6-0453/2007 – 2007/0224(CNS))

P6_TA(2008)0246 A6-0183/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0605),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0453/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0183/2008),

1.   odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Določanje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, še poteka, pri čemer je v zvezi s tem na voljo relativno malo znanstvenih podatkov. Globinska meja za uporabo pridnenega orodja zagotavlja previdnostno varnostno mejo za globokomorske korale in spužve znotraj vodnega stebra. Razumna globinska meja za zagotovitev primerne stopnje varstva je globina 1 000 m, ki je hkrati združljiva z nadaljevanjem pridnenega ribolova na pridnene vrste, ki običajno živijo v manjši globini, kot sta oslič in ligenj. Ta globinska omejitev je v skladu s to uredbo združljiva tudi s postopnim oblikovanjem ukrepov za posamezna področja, katerih cilj je celovito varstvo območij z občutljivimi ekosistemi ali območij, kjer so taki ekosistemi mogoči. (10)  Določanje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, še poteka, pri čemer je v zvezi s tem na voljo relativno malo znanstvenih podatkov. Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)  Ta direktiva upošteva mednarodne smernice o upravljanju globokomorskega ribištva na odprtem morju Organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). V primeru dvomov v zvezi z razumevanjem te direktive si jo je treba razlagati v luči smernic FAO. Sprememba 3 Predlog uredbe Člen 1, odstavek 1 1.  Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti, ki izvajajo ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na odprtem morju. 1.  Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti, ki izvajajo ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na odprtem morju, to orodje pa se med ribolovnimi dejavnostmi fizično dotika morskega dna. Sprememba 4 Predlog uredbe Člen 1, odstavek 2, točka (a) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Sprememba (a) za katera so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali za katera velja dogovor, ki ureja te ribolovne dejavnosti; (a) za katera so pravno pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali za katera velja dogovor, ki ureja te ribolovne dejavnosti; Sprememba 6 Predlog uredbe Člen 2, točka (b) (b) "občutljivi morski ekosistem" pomeni vsak morski ekosistem, katerega posebna struktura in funkcija bi bili na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov in previdnostnega načela verjetno ogroženi zaradi stresa, ki je posledica fizičnega stika s pridnenim orodjem med ribolovom, občutljivi morski sistemi so med drugim morski grebeni, podvodne gore, hidrotermalni vrelci ter globokomorske korale in morsko dno s spužvami; (b) "občutljivi morski ekosistem" pomeni vsak morski ekosistem, katerega posebno strukturo in/ali funkcije bi lahko ogrozilo dejanje katerega koli zunanjega dejavnika; Sprememba 7 Predlog uredbe Člen 2, točka (c) (c) "pridneno orodje" pomeni pridnene vlečne mreže, strgače, pridnene zabodne mreže, pridnene parangale, vrše in pasti. (c) "pridneno orodje" pomeni ribolovno orodje, ki se uporablja na morskem dnu in je v stiku z njim, kot so pridnene vlečne mreže, strgače, pridnene zabodne mreže, pridnene parangale, vrše in pasti. Sprememba 8 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 1, točka (b) (b) ciljne vrste; (b) ciljne vrste in vrste, ki so lahko del prilova; Sprememba 9 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 1, točka (c) (c) globino, v kateri se bo uporabljalo orodje; (c) uporabljeno orodje in globine, v katerih se ga bo uporabljalo; Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 1, točka (d) (d) konfiguracijo globinskega profila morskega dna na načrtovanem ribolovnem območju. (d) konfiguracijo globinskega profila morskega dna na načrtovanem ribolovnem območju, če ta podatek še ni na voljo pristojnim organom države, pod zastavo katere plujejo plovila. Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 1, točka (d a) (novo) (da) trajanje dejavnosti. Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 2 2.  Pristojni organi izdajo posebno ribolovno dovoljenje, potem ko ocenijo možne vplive načrtovanih ribolovnih dejavnosti plovila in ugotovijo, da takšne dejavnosti verjetno ne bodo imele večjega škodljivega vpliva na občutljive morske ekosisteme. 2.  Pristojni organi izdajo posebno ribolovno dovoljenje, potem ko ocenijo možne vplive načrtovanih ribolovnih dejavnosti plovila in ugotovijo, da takšne dejavnosti verjetno ne bodo imele večjega škodljivega vpliva na občutljive morske ekosisteme. Veljavnost posebnega ribolovnega dovoljenja ne traja dlje od ribolovnega načrta. Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 4, odstavek 4 4.  Pristojni organi pri ocenjevanju iz odstavka 2 uporabijo previdnostna merila. Kadar niso prepričani, ali je škodljiv vpliv velik, se odločijo, da je verjeten škodljiv vpliv na podlagi znanstvenega mnenja velik. 4.  Pristojni organi pri ocenjevanju iz odstavka 2 uporabijo previdnostna merila. Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 6 Člen 6 Globinska meja Uporaba pridnenega orodja v globini nad 1 000 m je prepovedana. (črtano) Sprememba 15 Predlog uredbe Člen 7, odstavek 1 1.  Kadar ribiško plovilo med ribolovnimi dejavnostmi odkrije občutljivi morski ekosistem, takoj preneha z ribolovom ali ribolova ne izvaja na zadevnem območju. Z ribolovom nadaljuje šele na nadomestnem območju, ki je vsaj 5 navtičnih milj stran od območja, na katerem je občutljivi morski ekosistem, ter ki je znotraj območja, predvidenega v ribolovnem načrtu iz člena 4(1). 1.  Kadar kljub ukrepom, sprejetih v skladu s členom 4, znanstveni opazovalec, ki se nahaja na krovu v skladu s členom 12, zbere dovolj dokazov, da je ribiško plovilo med ribolovnimi dejavnostmi morda odkrilo morski ekosistem, ki bi lahko bil občutljiv, plovilo takoj preneha z ribolovom ali ribolova ne izvaja na zadevnem območju. Z ribolovom nadaljuje šele na nadomestnem območju, ki je vsaj 5 navtičnih milj stran od območja, na katerem je občutljivi morski ekosistem, ter ki je znotraj območja, predvidenega v ribolovnem načrtu iz člena 4(1). Sprememba 16 Predlog uredbe Člen 7, odstavek 2 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Sprememba (2a)  Če za neko območje obstaja precejšnja negotovost o prisotnosti občutljivega morskega ekosistema, ga je treba obravnavati kot občutljiv morski ekosistem, dokler ni dovolj dokazov o nasprotnem. Sprememba 17 Predlog uredbe Člen 7, odstavek 3 Besedilo, ki ga predlaga Komisija Sprememba 3.  Ribiško plovilo pristojnim organom takoj prijavi vsak odkrit občutljivi morski ekosistem, pri čemer predloži natančne podatke o lastnostih, lokaciji in času ter vseh ostalih zadevnih okoliščinah odkritja takšnega ekosistema. 3.  Ribiško plovilo pristojnim organom, ki o tem čim prej poročajo Komisiji in državam članicam, takoj prijavi vsako tovrstno odkritje, pri čemer predloži natančne podatke o lastnostih, lokaciji in času ter vseh ostalih zadevnih okoliščinah odkritja takšnega ekosistema. Sprememba 18 Predlog uredbe Člen 7, odstavek 3 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Sprememba 3a.  Nepredvidena odkritja se vnesejo v spletni elektronski sistem za kartiranje, da se ustvari stalna zbirka podatkov o občutljivih morskih ekosistemih. Sprememba 19 Predlog uredbe Člen 8, odstavek 1 1.  Na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov o obstoju ali verjetnem obstoju občutljivega morskega ekosistema na območju, kjer lovijo ribiška plovila, države članice določijo območja, v katerih je ribolov s pridnenim orodjem prepovedan. Države članice začnejo takoj izvajati prepoved za svoja plovila in Komisiji predložijo poročilo v skladu s členom 13. 1.  Na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov o obstoju ali verjetnem obstoju občutljivega morskega ekosistema na območju, kjer lovijo ribiška plovila, države članice določijo območja, v katerih je ribolov s pridnenim orodjem prepovedan. Države članice začnejo takoj izvajati prepoved za svoja plovila in Komisijo takoj obvestijo o zadevni prepovedi. Komisija te informacije čim hitreje posreduje drugim državam članicam. Sprememba 21 Predlog uredbe Člen 11 Za ribiška plovila Skupnosti iz člena 1(1), ki so namenjena ribolovu na globokomorske staleže, veljajo tudi zahteve iz Uredbe (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002. Za ribiška plovila Skupnosti iz člena 1(1), ki so namenjena ribolovu na globokomorske staleže, veljajo tudi zahteve iz členov 3, 5, 7 in 9 Uredbe (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002. Sprememba 22 Predlog uredbe Člen 12, naslov Opazovalci Znanstveni opazovalci Sprememba 23 Predlog uredbe Člen 12, odstavek 1 1.  Vsaka država članica pošlje znanstvene opazovalce na plovila, za katera se izda posebno ribolovno dovoljenje iz člena 3(1). Opazovalci spremljajo ribolovne dejavnosti plovila ves čas izvajanja ribolovnega načrta iz člena 4(1). 1.  Plovila, ki predstavljajo reprezentativne vzorce plovil, za katera so države članice izdale posebno ribolovno dovoljenje iz člena 3(1), sprejmejo na krov znanstvenega opazovalca. Skupno število znanstvenih opazovalcev določi Komisija na predlog znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo glede na območje in vrsto ribolova. Število znanstvenih opazovalcev na krovu je sorazmerno s številom plovil vsake države članice, ki so dobila posebno ribolovno dovoljenje. Komisija spremlja ustrezno kroženje znanstvenih opazovalcev med različnimi plovili po vsakem ribolovnem obdobju. Znanstveni opazovalci spremljajo ribolovne dejavnosti plovila ves čas izvajanja ribolovnega načrta iz člena 4(1), zlasti pa izvajajo dejavnosti iz odstavka 2 tega člena. Sprememba 24 Predlog uredbe Člen 12, odstavek 3 a (novo) 3a.  Znanstveni opazovalec je neodvisen od plovila ali od podjetja, ki ga opazuje. Nima nobenega finančnega ali drugega interesa na tem plovilu ali v tem podjetju. Ni vpisan v kazensko evidenco zaradi hujših kaznivih dejanj, raven njegovega znanja o globokomorskih ribolovnih metodah ter ciljnih vrstah in ekosistemih pa je zadovoljiva. Sprememba 25 Predlog uredbe Člen 13, odstavek 1, točka (a a) (novo) (aa) vplive ribolovnih dejavnosti v skladu s členom 4(2); Sprememba 26 Predlog uredbe Člen 13, odstavek 2 2.  Komisija podatke iz odstavka 1, ki so vključeni v poročilo, takoj posreduje ustreznim znanstvenim organom. 2.  Komisija podatke iz odstavka 1, ki so vključeni v poročilo, takoj posreduje ustreznim znanstvenim organom in državam članicam, ki zahtevajo te podatke. Sprememba 27 Predlog uredbe Člen 14, naslov Spremljanje izvajanja Pregled uredbe Sprememba 28 Predlog uredbe Člen 14 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe do 30. junija 2010. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi sprememb k tej uredbi. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe do 30. junija 2009. Temu poročilu se po potrebi priložijo predlogi sprememb k tej uredbi. Sprememba 29 Predlog uredbe Člen 15, odstavek 1 Ta uredba začne veljati sedmi dan op objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o izvajanju trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil ter postopkov (2007/2256(INI))

P6_TA(2008)0247 A6-0184/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 23 do 31, 95, 133 in 135 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Lizbonske pogodbe z dne 13. decembra 2007, katere ratifikacija poteka v državah članicah,

–   ob upoštevanju Konvencije o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, ki je bila podpisana dne 15. decembra 1950 v Bruslju in je začela veljati 4. novembra 1952,

–   ob upoštevanju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1994 in zlasti členov V, VIII in X Sporazuma,

–   ob upoštevanju ministrske deklaracije Svetovne trgovinske organizacije, ki je bila sprejeta dne 13. decembra 1996 v Singapurju, in zlasti točke 21 te deklaracije,

–   ob upoštevanju ministrske deklaracije Svetovne trgovinske organizacije, ki je bila sprejeta dne 14. novembra 2001 v Dohi, in zlasti točke 27 te deklaracije,

–   ob upoštevanju sklepa, ki ga je sprejel generalni svet Svetovne trgovinske organizacije dne 1. avgusta 2004, in zlasti priloge D k temu sklepu o pogojih za pogajanja na področju poenostavitve trgovine,

–   ob upoštevanju ministrske deklaracije Svetovne trgovinske organizacije, ki je bila sprejeta dne 18. decembra 2005 v Hongkongu, in zlasti točke 33 te deklaracije ter njene priloge E,

–   ob upoštevanju poročil posebne skupine in organa Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov o zadevi (WT/DS315) Evropskih skupnosti – nekatera carinska vprašanja,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča z druge obravnave dne 19. februarja 2008 v zvezi s skupnim stališčem Sveta glede sprejetja Uredbe o carinskem zakoniku Skupnosti (posodobljeni carinski zakonik)(2),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino(3),

–   ob upoštevanju predloga Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013) (KOM(2006)0201),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2005 z naslovom "Pravila o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih – Prihodnje usmeritve" (KOM(2005)0100),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. aprila 2008 z naslovom "Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije" (KOM(2008)0169),

–   ob upoštevanju osnutka Uredbe Komisije (TAXUD 2046/2007) o pravilih splošnega sistema preferencialov o poreklu, ki ga zdaj obravnava Odbor za carinski zakonik,

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov (Kjotska konvencija), kakor je bila spremenjena,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta o pristopu Evropskih skupnosti v Svetovno carinsko organizacijo in uresničevanju pravic in obveznosti, podobnih začasnemu članstvu (KOM(2007)0252),

–   ob upoštevanju končnega poročila generalnega direktorata Komisije za davke in carinsko unijo z dne 15. junija 2007 o prihodnji vlogi carine,

–   ob upoštevanju dokumentov z obravnave, ki je potekala 19. decembra 2007 v odboru Parlamenta za mednarodno trgovino v zvezi z izvajanjem trgovinske politike preko učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil in postopkov,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0184/2008),

A.   ker je carinska unija eden od zgodovinskih instrumentov, na katerih temelji gospodarsko in politično povezovanje evropske celine,

B.   ker sta koncepta carinske unije in skupne trgovinske politike neločljiva,

C.   ker uvozna in izvozna pravila in postopki Evropske unije še naprej igrajo ključno vlogo pri nemotenem delovanju notranjega trga,

D.   ker je skupna trgovinska politika v teku let doživela velike spremembe, ki so zahtevale in še zahtevajo nenehno prilagajanje uvoznih in izvoznih pravil in postopkov,

E.   ker lahko skupna trgovinska politika deluje le na podlagi učinkovitih pravil in postopkov za uvoz in izvoz blaga,

F.   ker poenostavitev in posodobitev uvoznih in izvoznih pravil in postopkov Evropski uniji in na mednarodni ravni predstavljata strateški izziv za konkurenčnost trgovine,

G.   ker specifični problemi majhnih in srednje velikih podjetij pri obvladovanju carinskih pravil in postopkov pogosto otežujejo dostop teh podjetij do mednarodne trgovine in jim onemogočajo, da bi v polni meri izkoristili priložnosti, ki jih ponuja globalizacija,

H.   ker je pravilna določitev tarifne uvrstitve, izvora in vrednosti uvoženega blaga nujna za pravilno uporabo skupne carinske tarife, tarifnih preferencialov, protidampinških in protisubvencijskih ukrepov ter cele vrste drugih instrumentov trgovinske politike,

I.   ker lahko prestroga ali prepočasna carinska pravila in postopki ovirajo mednarodno blagovno menjavo ter jih gospodarski subjekti, zlasti majhna in srednje velika podjetja, uvrščajo med glavne netarifne ovire za trgovino,

J.   ker vloga carine danes presega enostavno pobiranje carinskih dajatev, pomembno nalogo, ki pa je v zadnjih dvajsetih letih doživela velik upad, in se usmerja k uporabi netarifnih ukrepov, zlasti na področju varnosti in varovanja, boja proti ponarejanju blaga, pranja denarja in trgovine z drogami, ter k uporabi ukrepov v zvezi z zdravjem, okoljem in varstvom potrošnikov, poleg tega pa pobira DDV in trošarine ob uvozu ali uveljavlja izvzetja od plačila omenjenih dajatev pri izvozu ob spoštovanju trgovinske politike Unije,

K.   ker so bili od avgusta 2004 v okviru Svetovne trgovinske organizacije in v krogu pogajanj iz Dohe vloženi veliki napori v sklenitev zavezujočega večstranskega sporazuma o poenostavitvi trgovine in ker se mnoge države v razvoju soočajo s težavami pri financiranju ukrepov na mejah, predlaganih v teh pogajanjih,

L.   ker se države v razvoju soočajo s posebnimi težavami pri uvajanju učinkovitih carinskih sistemov, zlasti glede infrastrukture, opreme ter usposabljanja in integritete osebja,

M.   ker mora biti temeljni cilj carinskih olajšav usklajen z nič manj temeljnim ciljem učinkovitosti nadzora,

N.   ker ima zaskrbljenost zaradi varnosti oseb in blaga vse večjo vlogo pri opredelitvi ter izvajanju carinskih pravil in postopkov, zlasti pri nekaterih pomembnih trgovinskih partnerjih Unije,

O.   ker bi morali evropski standardi za varstvo potrošnikov, zlasti glede zdravja in varnosti, veljati tudi za proizvode, ki prosto krožijo znotraj notranjega trga, ne glede na njihovo poreklo,

P.   ker širša uporaba informacijske tehnologije in drugih sodobnih tehnologij pri procesiranju carinskih transakcij in preverjanju blaga omogoča veliko večjo učinkovitost in hitrost,

Q.   ker je potrebno upoštevati zahteve, povezane z interobratovalnostjo, ki jih nalaga uporaba takšne opreme, in stroške, ki jih takšna uporaba pomeni za zadevne upravne organe in gospodarske subjekte,

R.   ker Pogodba o Evropski uniji v novih temeljnih ciljih iz člena 3(5) (ki ustreza sedanjemu členu 2(5), kakor je bil spremenjen s členom 1(4) Lizbonske pogodbe) določa, da Unija v odnosih z ostalim svetom prispeva k zaščiti svojih državljanov; ker Pogodba o Evropski uniji v členu 3(2) (ki ustreza sedanjemu členu 2(2), kakor je bil spremenjen s členom 1(4) Lizbonske pogodbe) tudi določa, da Unija svojim državljanom nudi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, znotraj katerega je zagotovljeno prosto gibanje oseb skupaj z ustreznimi ukrepi, med drugim za nadzor zunanjih meja,

S.   ker je učinkovito izvajanje carinskih pravil in postopkov Unije, čeprav so opredeljeni in sprejeti na ravni Skupnosti, odvisno od delovanja nacionalnih uprav držav članic,

T.   ker ima Svetovna carinska organizacija pomembno vlogo pri spodbujanju trgovine preko mednarodnega carinskega sodelovanja,

Pomen uvoznih in izvoznih pravil in postopkov

1.   poudarja pomen učinkovitih uvoznih in izvoznih pravil in postopkov za izvajanje trgovinske politike;

2.   opozarja, da je učinkovitost vseh ukrepov trgovinske politike precej odvisna od sposobnosti Unije, da zagotovi njihovo pravilno izvajanje; to velja zlasti za različne ukrepe za zaščito trgovine in tarifne preferenciale, ki jih Unija dodeljuje svojim partnerjem; ukrep, ki ga je nemogoče ali težko izvajati na carinskem področju, je ukrep, ki ga na področju trgovine ni mogoče uporabljati, ker lahko povzroči resno izkrivljanje konkurence in veliko gospodarsko, socialno in/ali okoljsko stransko škodo;

3.   obžaluje, da se "carinska izvedljivost" nekaterih pobud trgovinske politike vedno ne ocenjuje in upošteva ustrezno; poudarja na primer težave iz leta 2005 pri izvajanju memoranduma o soglasju s Kitajsko z dne 10. junija 2005 za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil;

4.   vztraja, da je nujno boljše sodelovanje med službami Komisije, pristojnimi za trgovinsko politiko, in službami, pristojnimi za carinsko politiko, zlasti z bolj sistematičnim vključevanjem slednjih v pogajalske skupine za trgovinske sporazume;

5.   poziva Komisijo, da posebno pozornost nameni težavam, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja, zlasti z omogočanjem čim cenejšega prilagajanja njihovih informacijskih sistemov tistim sistemom, ki jih uporabljajo carinske uprave, in s poenostavljanjem pogojev za dostop do statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta;

6.   pozdravlja dejstvo, da je Evropska skupnost dne 1. julija 2007 postala polnopravna članica Svetovne carinske organizacije, kar potrjuje njeno mednarodno sposobnost v zvezi s carinsko politiko in lahko le prispeva k okrepitvi notranje kohezije; poziva Komisijo, da podpre Svetovno carinsko organizacijo;

Tarifna uvrstitev, vrednost, poreklo in gospodarski sistemi

7.   poudarja poseben pomen pravil o tarifni uvrstitvi, vrednosti in preferencialnem ali nepreferencialnem poreklu blaga;

8.   spodbuja Komisijo, naj si stalno prizadeva za izboljšanje teh pravil na ravni Skupnosti ter v večstranskem okviru Svetovne trgovinske organizacije in Svetovne carinske organizacije za doseganje preglednosti, predvidljivosti, poenostavitve in učinkovitosti;

9.   obžaluje stalne ovire pri usklajevanju pravil o nepreferencialnem poreklu na večstranski ravni, ki poteka od leta 1995 na podlagi Sporazuma o pravilih o poreklu blaga, sprejetega v urugvajskem krogu pogajanj; ocenjuje, da bi takšno usklajevanje omogočilo učinkovitejšo in pravičnejšo uporabo ukrepov za zaščito trgovine po vsem svetu ter boljšo ureditev praks na področju označevanja porekla; poziva Komisijo, da si na vse mogoče načine prizadeva za ponovno oživitev in zaključek pogajanj na podlagi načel iz Sporazuma o pravilih o poreklu blaga;

10.   upošteva prizadevanje Komisije za posodobitev in poenostavitev pravil o preferencialnem poreklu;

11.   obžaluje, da ni Parlament, da bi lahko uveljavil pravico do predhodnega pregleda, ki mu pripada v okviru postopka komitologije, močneje vključen v obravnavo osnutka uredbe o reformi pravil o izvoru splošnega sistema preferencialov, ki ga sedaj preučujejo države članice v okviru Odbora za carinski zakonik, kljub temu, da je ta reforma pomembna in politično zelo občutljiva; ugotavlja pa, da namerava Komisija to temo predstaviti pristojnemu parlamentarnemu odboru;

12.   ugotavlja odločno nasprotovanje nekaterih sektorjev industrije Skupnosti, kot so tekstilna, oblačilna in agroživilska industrija, enotni uporabi merila dodane vrednosti; poziva Komisijo in države članice, da v čim širšem obsegu upoštevajo te upravičene kritike;

13.   vendar ugotavlja, da je potrebno na splošno skrbno paziti, da preferencialov, dodeljenih državam upravičenkam, v nekaterih občutljivih sektorjih ne bodo zaradi preveč ohlapnih pravil prehitro izrabile zelo konkurenčne tretje države;

14.   obžaluje, da evropska podjetja zaradi zapletenosti malo uporabljajo postopke Skupnosti za carinsko skladiščenje ter pasivno in aktivno oplemenitenje; poziva Komisijo, naj razmisli o poenostavitvi postopkov z ekonomskim učinkom ter uvedbi prožnejših postopkov in brezpapirnega sistema;

Trgovinske olajšave

15.   poudarja zelo velik pomen pogajanj, ki potekajo od avgusta 2004 v Svetovni trgovinski organizaciji na področju poenostavitve trgovine; opozarja na znatne koristi, ki naj bi jih povzročil ambiciozen sporazum na tem področju v smislu znižanja transakcijskih stroškov, izboljšanja konkurenčnosti in mednarodne privlačnosti držav v razvoju ter pospeševanja trgovine;

16.   se zaveda, da lahko izid pogajanj o trgovinskih olajšavah za države v razvoju pomeni, da se bodo morale lotiti dragih programov, ki si jih bodo morda težko privoščile; meni, da je zato potrebno, da končni izid pogajanj med drugim razvitim državam naloži jasno zavezo, da državam v razvoju zagotovijo tehnično in finančno pomoč, da bodo te lahko financirale stroške usklajevanja, prilagajanja in izvajanja prihodnjega večstranskega okvira;

17.   poudarja izjemno sodelovanje v teh pogajanjih, ki pa niso najbolj ustrezna za morebitna medsektorska kupčevanja z drugimi subjekti v krogu pogajanj iz Dohe; meni, da bi se lahko poenostavitev trgovine ločeno sprejela in izvajala, ne da bi povzročili neuravnoteženost kroga pogajanj in povpraševanja, ter zato zahteva prekinitev enotne zaveze;

18.   podpira tudi ambiciozni načrt Komisije, da poglavje o trgovinskih olajšavah in carinskem sodelovanju vključi v vse nove sporazume o prosti trgovini, o katerih se pogaja, v skladu z njenim sporočilom z dne 4. oktobra 2006 z naslovom "Globalna Evropa: konkurenca v svetu, prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta" (KOM(2006)0567);

Nove naloge carinskih služb

19.   ponovno poudarja potrebo po tem, da se na ravni Evropske unije oblikuje načrt za boj proti ponarejanju in piratstvu; vztraja na okrepljenem sodelovanju v okviru Komisije s tem v zvezi, se pravi med službami, odgovornimi za predpise o intelektualni lastnini, trgovinsko politiko in carinsko politiko, pa tudi sodelovanju s carinskimi organi držav članic in sodelovanju med temi organi;

20.   pozdravlja kompromis, ki so ga države članice in Komisija dosegle o pogajalskem mandatu za trgovinski sporazum o boju proti ponarejanju (ACTA), ki je pomemben element svetovne trgovinske strategije Unije in ki bo zagotovil mednarodni okvir na visoki ravni za okrepitev izvajanja pravic intelektualne lastnine ter zaščito proizvajalcev pred industrijsko krajo in potrošnikov pred zdravstvenimi in varnostnimi tveganji, povezanimi s številnimi ponarejenimi izdelki;

21.   poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo uvoženo blago, namenjeno za trg Evropske unije, še posebej glede zdravja in varnosti usklajeno z evropskimi standardi za varstvo potrošnikov, da bi preprečili vstop izdelkom, ki bi lahko bili za potrošnike nevarni;

Zaskrbljujoča izguba svoboščin na račun varnosti

22.   priznava upravičenost zaskrbljenosti zaradi varnosti oseb in blaga, vendar vztraja, da je treba poiskati pravično ravnovesje med nadzorom in olajšavami, da ne bi nepotrebno ali pretirano ovirali mednarodne menjave; vendar meni, da imajo carine pri celovitem izvajanju ukrepov Skupnosti na področju zdravja, okolja in varstva potrošnikov ključno vlogo, katere pomen se z ukrepi, povezanimi s carinskimi olajšavami, ne sme zmanjšati;

23.   podpira okvir standardov SAFE (poenostavitev in varovanje trgovinske menjave), ki jih je sprejel svet Svetovne carinske organizacije leta 2005; se v celoti strinja z mnenjem Svetovne carinske organizacije, da ni sprejemljivo in koristno pregledovati vseh pošiljk in da je treba dati prednost uspešnemu obvladovanju tveganj z uporabo učinkovitih informacijskih sistemov;

24.   močno obžaluje, da je kongres Združenihn držav julija 2007 sprejel tako imenovano zakonodajo HR1 in da so Združene države enostransko uvedle zahtevo za pregled vseh zabojnikov, ki vstopajo v to državo, od leta 2012; dvomi v učinkovitost takšnega ukrepa in njegovo združljivost s pravili Svetovne trgovinske organizacije; je zaskrbljen, da bi ta ukrep v praksi lahko oviral razvoj čezatlantske trgovine;

25.   ugotavlja, da je varna trgovina izjemno pomembna v vse bolj povezanem svetovnem gospodarstvu; poziva Čezatlantski dialog zakonodajalcev (TLD) in Komisijo, naj si še naprej prizadevata, da bo ameriška zakonodaja, ki predvideva skeniranje vsega tovora, namenjenega v Združene države Amerike, spremenjena na podlagi pristopa, utemeljenega na tveganju; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava na Čezatlantskem gospodarskem svetu in v drugih organih ter Združene države prepriča, da svojo odločitev ponovno preučijo; poziva k podpori vzajemnemu priznavanju pooblaščenih gospodarskih subjektov in varnostnih standardov, ki jih je sprejela Svetovna carinska organizacija (C–TPAT, SAFE);

Pomanjkanje stalnega usklajevanja

26.   opozarja, da je bila skladnost carinskega sistema Unije s pravili Svetovne trgovinske organizacije v bistvu potrjena po pritožbi v zgoraj navedeni zadevi WT/DS315, in pozdravlja ta rezultat;

27.   kljub temu ugotavlja, da trgovinski partnerji in sami evropski gospodarski subjekti še vedno zahtevajo večjo usklajenost med nacionalnimi upravami pri izvajanju carinske zakonodaje Skupnosti;

28.   ugotavlja, da med državami članicami včasih prihaja do škodljivih razhajanj, na primer pri plačilih DDV na uvoz, pogojih dostopa do nekaterih poenostavljenih postopkov, pogostosti fizičnega preverjanja blaga in sankcijah;

29.   meni, da je treba storiti vse, da se zagotovi enaka obravnava gospodarskih subjektov na celotnem carinskem ozemlju Skupnosti, saj je to nujno za ohranjanje integritete notranjega trga, zaščito finančnih interesov Unije, ohranjanje njenih zunanjih pristojnosti – zlasti na področju trgovinske politike – in za spoštovanje njenih mednarodnih zavez;

30.   izraža podporo vsem pobudam, katerih cilj je krepitev kohezije med nacionalnimi upravami, spodbujanje sinergije, vzpostavljanje novih sistemov za komunikacijo in izmenjavo podatkov, razvoj najboljših praks ter izmenjava osebja in izkušenj z namenom omogočanja različnim upravam, da pri izvajanju zakonodaje Skupnosti delujejo, kot da bi šlo za eno samo upravo;

31.   v tem pogledu poudarja bistveni pomen instrumentov, kot so integrirana tarifa Skupnosti (TARIC), evropske zavezujoče tarifne informacije (EBTI), zavezujoče informacije o poreklu (BOI) in skupni okvir za obvladovanje tveganj; poziva Komisijo in države članice, naj te instrumente še naprej izpopolnjujejo in zagotovijo njihovo pravilno delovanje;

32.   poudarja, da je potrebno poenotiti dokazno pravo ali določiti minimalna skupna pravila ter zagotoviti enotno izvajanje carinskih predpisov Skupnosti (zlasti Uredbe (ES) št. 1383/2003(4)) s strani 27 držav članic;

33.   poziva Komisijo, naj v svoje predloge vključi natančna pravila o upravnih in kazenskih sankcijah za kršenje carinskih določb iz členov 135 in 280 Pogodbe ES, kakor sta bila spremenjena s členom 2, točki 45 in 276, Lizbonske pogodbe;

34.   obžaluje pomisleke Komisije in držav članic, da bi se na tej stopnji načrtovale nove strukture za zagotovitev enotnega izvajanja carinske zakonodaje Skupnosti; poziva Komisijo in države članice, naj resno preučijo zamisel o poenotenju carinskih storitev Evropske unije, kar bi vodilo v upravljanje carinske unije s strani Skupnosti in posledično omogočilo učinkovitejše izvajanje carinskih pravil in postopkov na celotnem carinskem ozemlju Evropske unije;

o
o   o

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetovni carinski organizaciji, Svetovni trgovinski organizaciji ter državam članicam in državam kandidatkam obeh organizacij.

(1) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0049. (3) UL L 23, 26.1.2008, str. 21. (4) UL L 196, 2.8.2003, str. 7.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0200 – C6-0164/2008 – 2008/2091(ACI))

P6_TA(2008)0248 A6-0205/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0200 - C6-0164/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1), še zlasti točke 26,

–   ob upoštevanju izida tristranskih pogovorov med Komisijo in obema vejama proračunskega organa, ki so potekali 16. aprila 2008,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0205/2008),

1.   odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.   močno priporoča Komisiji, naj v zadevah v zvezi s Solidarnostnim skladom EU predloži spremembe proračuna, katerih edini namen je uporaba sredstev tega sklada, da bi se izognila zamudi pri dodeljevanju finančne pomoči v primerih nesreč;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in zagotovi njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, vključno s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA:ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. junija 2008

o uporabi Solidarnostnega sklada EU v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(2), še zlasti točke 26,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(3),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker:

Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije ("Sklad"), da bi pokazala svojo solidarnost prebivalstvu območij, ki so jih prizadele nesreče.

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 dopušča uporabo Sklada do letne zgornje meje v višini 1 milijarde EUR.

Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se Sklad lahko uporabi.

Grčija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki so jo avgusta 2007 povzročili gozdni požari.

Slovenija je predložila vlogo za uporabo sklada v zvezi z nesrečo, ki so jo septembra 2007 povzročile poplave –

STA SKLENILA:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008 se iz Solidarnostnega sklada Evropske unije zagotovi vsota 98 023 212 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. junij 2008

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8). (2) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8). (3) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov (prenovitev) (KOM(2007)0264 – C6-0147/2007 – 2007/0097(COD))

P6_TA(2008)0249 A6-0037/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0264),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 71 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0147/2007),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(1),

–   ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 20. novembra 2007 v skladu s členom 80a(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 80a in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0037/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen in prilagojen glede na priporočila posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava ta predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. junija 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov in spremembah Uredbe (ES) št. 561/2006 (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov(5) in Uredbe Sveta (ES) št. 12/98 z dne 11. decembra 1997 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo nacionalni cestni prevoz oseb v državi članici(6). Zaradi jasnosti in poenostavitve bi bilo treba ta pravna akta prenoviti in strniti v eno samo uredbo.

(2)  Oblikovanje skupne prometne politike med drugim zahteva določitev enotnih pravil, ki se uporabljajo v mednarodnem cestnem prevozu potnikov, in pogojev, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo nacionalne prevoze v državi članici.

(3)  Da se zagotovi skladen okvir za mednarodni avtobusni prevoz potnikov v celotni Skupnosti, bi se morala ta uredba uporabljati za vse mednarodne prevoze na ozemlju Skupnosti. Prevoze iz držav članic v tretje države še vedno v veliki meri urejajo dvostranski sporazumi med državami članicami in navedenimi tretjimi državami. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za tisti del vožnje na ozemlju države članice, kjer potniki vstopajo na avtobus ali iz njega izstopajo, dokler se ne sklenejo potrebni sporazumi med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami. Uporabljati pa bi se morala na ozemlju prečkane tranzitne države članice.

(4)  Prost pretok storitev predstavlja osnovno načelo enotne prometne politike in zahteva, da se prevoznikom iz vseh držav članic zagotovi dostop do mednarodnih prevoznih trgov brez diskriminacije na podlagi državne pripadnosti ali kraja ustanovitve.

(5)  Za opravljanje mednarodnih avtobusnih prevozov potnikov bi bilo treba imeti licenco Skupnosti. Od prevoznikov bi bilo treba zahtevati, da imajo v vsakem od svojih vozil overjeno verodostojno kopijo licence Skupnosti, da bi izvršnim organom omogočili učinkovito kontrolo, zlasti zunaj države članice, v kateri ima prevoznik sedež. Določiti bi bilo treba pogoje glede izdaje licenc Skupnosti, njihovega roka veljavnosti in podrobnih pravil za njihovo uporabo. Treba je tudi določiti podrobne tehnične zahteve glede oblike in drugih lastnosti licence Skupnosti ter overjenih kopij.

(6)  Za zadovoljitev povpraševanja na trgu bi bilo treba pripraviti prilagodljive predpise ob upoštevanju določenih pogojev za posebne linijske prevoze in določene občasne prevoze.

(7)   Ta uredba naj se ne bi uporabljala za prevoznike, ki imajo dostop le do svojega nacionalnega trga avtobusnih prevozov, niti za licence, ki jih prevoznikom izdajajo države članice sedeža.

(8)  Ob ohranjanju dogovorov o dovoljenju za linijske prevoze bi bilo treba spremeniti določena pravila, zlasti glede postopkov za izdajo dovoljenja.

(9)  Dovoljenje za linijske prevoze bi bilo treba odslej izdati, razen če obstajajo jasno navedeni razlogi za zavrnitev, ki jih je mogoče pripisati prosilcu. Ohraniti bi bilo treba le en razlog za zavrnitev v zvezi z zadevnim trgom, in sicer, da bi prevoz, za katerega se zahteva dovoljenje, resno ogrožal izvedljivost primerljivega prevoza, ki se izvaja v okviru obveznosti iz opravljanja javnih storitev na zadevnih direktnih odsekih.

(10)  Prevoznikom nerezidentom bi morali dovoliti opravljati nekatere nacionalne cestne prevoze potnikov ob upoštevanju posebnih značilnosti vsake oblike prevoza.

(11)  Določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(7) se uporabljajo, kadar prevozniki za zagotavljanje posebnih linijskih prevozov razporedijo delavce, ki so v delovnem razmerju pri prevoznikih iz države članice, kjer običajno delajo.

(12)  Samo linijski prevozi, ki se zagotavljajo kot del mednarodnih linijskih prevozov, brez mestnih in primestnih prevozov, bi morali biti na voljo za prevoznike nerezidente pod določenimi pogoji in zlasti ob upoštevanju veljavne zakonodaje države članice gostiteljice.

(13)  Zaželeno je, da si države članice medsebojno pomagajo za pravilno uporabo te uredbe.

(14)  Upravne postopke bi bilo treba čim bolj skrajšati, brez opustitve kontrole in kazni, ki zagotavljajo pravilno uporabo in učinkovito izvrševanje te uredbe. V ta namen bi bilo treba pojasniti in okrepiti obstoječa pravila o odvzemu licence Skupnosti. Veljavna pravila bi bilo treba prilagoditi, da bodo omogočala učinkovito sankcioniranje resnih kršitev ▌, storjenih v državah članicah, ki niso država članica sedeža. Kazni bi morale biti nediskriminatorne in sorazmerne z resnostjo kršitev. Obstajati bi morala možnost vložitve pravnega sredstva zoper vsako naloženo kazen.

(15)  Države članice bi morale v svoj nacionalni register podjetij cestnega prevoza vnesti vse resne kršitve ▌, ki so jih storili prevozniki in za katere so bile naložene kazni.

(16)  Da bi se okrepila in olajšala izmenjava informacij med državnimi organi, morajo države članice ustrezne informacije izmenjati preko nacionalnih kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu z Uredbo ║ (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika](8).

(17)  Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblasti(9).

(18)  Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti ║ pooblastila za določitev oblike nekaterih dokumentov, ki se uporabljajo za izvrševanje te uredbe, in za prilagoditev Priloge I tehničnemu napredku. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(19)  Zaradi učinkovitosti bi bilo treba običajne roke za regulativni postopek s pregledom skrajšati za sprejetje teh ukrepov.

(20)  Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe, zlasti glede učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni.

(21)  Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči║ , in ker te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(22)   Za spodbujanje avtobusnih izletov, še posebej za turiste z nižjimi dohodki, in za promocijo turizma v regijah je treba ponovno uvesti pravilo dvanajstih dni za krožne izlete z avtobusom, kot je poudaril Evropski parlament v odstavku 78 svoje resolucije z dne 29. novembra 2007 o obnovljeni turistični politiki EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem(10). Zato bi bilo treba ustrezno razširiti Uredbo (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom(11) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za avtobusni prevoz oseb v mednarodnem prometu na območju Skupnosti, ki ga opravljajo prevozniki, ustanovljeni v državi članici, za najem ali plačilo ali za lastni račun, skladno z njenimi zakoni, uporabljajo pa se vozila, ki so registrirana v taki državi članici in so po svoji konstrukciji in opremi primerna za prevoz več kot devet oseb, vključno z voznikom, in namenjena takemu prevozu, ter za gibanje takih praznih vozil v zvezi s takim prevozom.

Menjava vozila ali prekinitev prevoza, da se lahko del vožnje opravi z drugim prevoznim sredstvom, ne vpliva na uporabo te uredbe.

2.  Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno se ta uredba uporablja za del vožnje na ozemlju katere koli prečkane tranzitne države članice. Ne uporablja se za tisti del vožnje na ozemlju države članice, kjer potniki vstopajo na avtobus ali iz njega izstopajo, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.

3.  Do sklenitve sporazumov iz odstavka 2 med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ta uredba ne vpliva na določbe v zvezi s prevozom iz države članice v tretjo državo in obratno, ki so vsebovane v dvostranskih sporazumih med državami članicami in temi tretjimi državami. Vendar države članice sprejmejo te sporazume, da zagotovijo skladnost z načelom nediskriminacije med prevozniki Skupnosti.

4.  Ta uredba se uporablja za notranji cestni prevoz potnikov za najem ali plačilo, ki ga občasno opravlja prevoznik nerezident, kot je določeno v poglavju V.

Člen 2

Opredelitev pojmov

f)   "država članica gostiteljica" pomeni državo članico, v kateri prevoznik opravlja dejavnost in ki ni država članica, v kateri ima prevoznik sedež;

Člen 3

Svoboda opravljanja storitev

1.  Vsak prevoznik iz člena 1, ki opravlja prevoze za najem ali plačilo, ima v skladu s to uredbo pravico opravljati linijske avtobusne prevoze, skupaj s posebnimi linijskimi avtobusnimi prevozi in občasnimi avtobusnimi prevozi, brez diskriminacije na podlagi državljanstva ali kraja ustanovitve, če:

2.  Vsak prevoznik iz člena 1, ki opravlja prevoze za lastni račun, ima dovoljenje za opravljanje prevoznih storitev, določenih v členu 5(5), brez diskriminacije na podlagi državljanstva ali kraja ustanovitve, če:

Poglavje II

Licenca Skupnosti in dostop na tržišče

Člen 4

Licenca Skupnosti

1.  Za opravljanje mednarodnih avtobusnih prevozov potnikov se zahteva licenca Skupnosti, ki jo izdajo pristojni organi države članice sedeža.

2.  Pristojni organi države članice sedeža imetniku izdajo izvirnik licence Skupnosti, ki jo hrani prevoznik, in število overjenih verodostojnih kopij, ki ustrezajo številu vozil, uporabljenih v mednarodnem prevozu potnikov, s katerimi razpolaga imetnik licence Skupnosti in so bodisi njegova popolna last ali so mu na voljo v drugi obliki, po možnosti je zanje sklenil pogodbo o kreditnem nakupu, kupno pogodbo z obročnim odplačevanjem ali zakupno pogodbo.

Licenca Skupnosti in overjene verodostojne kopije so v obliki, ki je določena v Prilogi I.

Opremljene so z žigom ali pečatom organa izdaje ter podpisom in zaporedno številko. Zaporedne številke licence Skupnosti in overjenih verodostojnih kopij se vnese v nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza iz člena 15 Uredbe (ES) št. .../2008 [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika] kot del niza podatkov o prevozniku.

Komisija prilagodi Prilogo I tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

3.  Licenca Skupnosti se izda na ime prevoznika in ni prenosljiva. Overjena verodostojna kopija licence Skupnosti se hrani v vozilu in se pokaže na zahtevo vsakega pooblaščenega inšpektorja.

4.  Licenca Skupnosti se izda za obdobje petih let, ki se lahko podaljša.

Licence Skupnosti in overjene verodostojne kopije, ki so bile izdane pred datumom začetka uporabe te uredbe, ostanejo v veljavi do datuma izteka njihove veljavnosti.

5.  Ob predložitvi vloge za izdajo licence in potem vsaj vsakih pet let pristojni organi države članice sedeža preverijo, ali prevoznik izpolnjuje oziroma še naprej izpolnjuje pogoje iz člena 3(1).

6.  Kadar pogoji iz člena 3(1) niso izpolnjeni, pristojni organi države članice sedeža zavrnejo izdajo ali podaljšanje licence Skupnosti ali licenco odvzamejo z obrazloženo odločbo.

7.  Države članice zagotovijo prosilcu za licenco ali imetniku licence Skupnosti pravico do pritožbe zoper odločbo pristojnih organov države članice sedeža o zavrnitvi ali odvzemu te licence.

8.  Države članice lahko odločijo, da velja licenca Skupnosti tudi za domače prevoze.

Člen 5

Dostop na tržišče

1.  Linijske prevoze lahko uporabljajo vsi, vendar pod pogojem obvezne rezervacije, kadar je primerno.

Zanje se zahteva dovoljenje v skladu z določbami poglavja III.

Prilagajanje pogojem za opravljanje prevoza ne vpliva na rednost linijskega prevoza.

Organizacija vzporednih ali občasnih prevozov, ki so namenjeni istim ljudem kot obstoječi linijski prevozi, neustavljanje na določenih postajališčih in ustavljanje na dodatnih postajališčih pri obstoječih linijskih prevozih se ureja z enakimi predpisi kot obstoječi linijski prevozi.

2.  Posebni linijski prevozi se izvajajo pod pogoji iz odstavka 1. Vključujejo:

Dejstvo, da se posebni prevoz spreminja glede na potrebe uporabnikov, ne vpliva na razvrstitev prevoza pod linijski prevoz.

Za posebne linijske prevoze se dovoljenje ne zahteva, če jih ureja pogodba, sklenjena med organizatorjem in prevoznikom.

3.  Za občasne prevoze se dovoljenje ne zahteva.

Vendar se za organizacijo vzporednih ali začasnih prevozov, ki so primerljivi z obstoječimi linijskimi prevozi in so na voljo isti skupini javnosti kot linijski prevozi, zahteva dovoljenje v skladu s postopkom, določenim v poglavju III.

Občasni prevozi ostajajo občasni prevozi izključno zato, ker se opravljajo v določenih časovnih presledkih.

Občasne prevoze lahko opravlja skupina prevoznikov, ki dela v imenu istega izvajalca, potujoči pa lahko na progi na ozemlju ene od držav članic dobijo zvezo z drugim prevoznikom iz iste skupine.

Komisija določi postopke sporočanja imen takih prevoznikov in krajev z zvezami na poti pristojnim organom zadevne države članice. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe║ z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

4.  Za prazne vožnje z vozili v zvezi s prevozi iz tretjega pododstavka odstavka 2 in odstavka 3 se dovoljenje prav tako ne zahteva.

5.  Prevozi za lastni račun so izvzeti iz vsakega sistema dovoljenj, vendar za te prevoze velja sistem potrdil.

Potrdila izdajajo pristojni organi države članice, v kateri je vozilo registrirano, in veljajo za celotno vožnjo, vključno s tranzitom.

Komisija določi obliko potrdil. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe║ z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

Poglavje III

Linijski prevozi, za katere se zahteva dovoljenje

Člen 6

Vrsta dovoljenja

1.  Dovoljenja se izdajo na ime prevoznika. Ta jih ne more prenesti na tretje osebe. Vendar lahko prevoznik, ki ima dovoljenje, s soglasjem organa iz člena 7(1)║ prevoz opravi prek podizvajalca. V tem primeru mora biti v dovoljenju navedeno ime podjetja in njegova vloga podizvajalca. Podizvajalec ║ izpolnjuje pogoje iz člena 3(1).

Podjetjem, ki so se povezala, da bi opravljala linijski prevoz, se dovoljenje izda v imenu vseh podjetij. Prejme ga podjetje, ki upravlja prevoz, vsa ostala podjetja pa prejmejo kopije. V dovoljenju so navedena imena vseh prevoznikov.

2.  Obdobje veljavnosti dovoljenja ni daljše od petih let. To obdobje se lahko skrajša bodisi na prošnjo prosilca ali z medsebojnim soglasjem pristojnih organov držav članic, na katerih ozemlju potniki vstopajo ali izstopajo.

3.  V dovoljenjih je opredeljeno naslednje:

4.  Komisija določi obliko dovoljenj. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

5.  Dovoljenja omogočajo njihovemu(-im) imetniku(-om) opravljanje linijskih prevozov na ozemljih vseh držav članic, prek katerih potekajo prevozne poti.

6.  Izvajalec linijskega prevoza lahko uporablja dodatna vozila, da je kos začasnim in izrednim okoliščinam. O razlogih za tovrstne začasne in izredne okoliščine obvesti državo članico, na ozemlju katere je odhodni kraj.

7.  Države članice lahko iz postopka odobritve izvzamejo redne čezmejne linijske prevoze, ki ne presegajo razdalje 50 km od meje. O tem obvestijo Komisijo in sosednje države.

Člen 7

Predložitev vloge za dovoljenje

1.  Vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje linijskih prevozov se predložijo pristojnim organom države članice, na ozemlju katere je odhodni kraj.

2.  Komisija določi obliko vlog. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe║ z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

3.  Osebe, ki zaprosijo za dovoljenje, predložijo vse dodatne podatke, za katere menijo, da so primerni, ali tiste, ki jih zahteva organ, ki izdaja dovoljenje, zlasti vozni red, ki omogoča spremljanje skladnosti z zakonodajo Skupnosti o časih vožnje in počitka, ter kopijo licence Skupnosti za mednarodni cestni prevoz potnikov za najem ali plačilo, predvideno v členu 4.

Člen 8

Postopek za izdajo dovoljenja

1.  Dovoljenja se izdajo v soglasju z organi vseh držav članic, na ozemljih katerih potniki vstopajo ali izstopajo. Organ, ki izdaja dovoljenja, pošlje tem organom, in tudi pristojnim organom držav članic, katerih ozemlja se prečkajo, ne da bi potniki vstopali ali izstopali, kopijo vloge skupaj s kopijami vsake druge koristne dokumentacije in svojo presojo o tem.

2.  Pristojni organi držav članic, od katerih se je zahtevalo soglasje, v dveh mesecih obvestijo organ, ki izdaja dovoljenje, o odločitvi glede vloge. Ta časovni rok se računa od datuma sprejetja zahteve za soglasje, ki je navedeno v potrdilu o prejemu. Če organ, ki izdaja dovoljenje, ne prejme odgovora v dveh mesecih, se šteje, da organi, s katerimi so potekala posvetovanja, soglašajo, in organ, ki izdaja dovoljenja, lahko dovoljenje odobri.

3.  Organ, ki izdaja dovoljenja, ║ o vlogi odloči v treh mesecih od dneva, ko prevoznik vlogo predloži.

4.  Dovoljenje se ne izda v naslednjih primerih:

▌

Dejstvo, da prevoznik ponudi nižje cene od tistih, ki jih ponujajo drugi cestni prevozniki, ali dejstvo, da zadevno prometno povezavo že opravljajo drugi cestni prevozniki, samo po sebi še ne opravičuje zavrnitve vloge.

5.  Organ, ki izdaja dovoljenje, in pristojni organi vseh držav članic, vpleteni v postopek za dosego soglasja iz odstavka 1, lahko zavrnejo vloge samo na podlagi razlogov iz te uredbe.

6.  Po končanem postopku, določenem v odstavkih 1 do 5, organ, ki izdaja dovoljenja, dovoljenje odobri ali uradno zavrne vlogo.

V odločitvah o zavrnitvi vloge se navedejo razlogi, na katerih zavrnitev temelji. Države članice zagotovijo prevoznim podjetjem možnost, da se pritožijo, če je njihova vloga zavrnjena.

Organ, ki izdaja dovoljenja, obvesti vse organe iz odstavka 1 o svoji odločitvi, tako da jim pošlje kopijo dovoljenja.

7.  Če postopek za dosego soglasja iz odstavka 1 ne omogoča organu, ki izdaja dovoljenja, odločitve o vlogi, se lahko zadeva predloži Komisiji v enem mesecu, računano od datuma, ko ena ali več držav članic, s katerimi so potekala posvetovanja v skladu z odstavkom 1, sporoči negativno odločitev.

8.  Potem, ko se je posvetovala z zadevnimi državami članicami, Komisija v desetih tednih po prejemu obvestila od organa, ki izdaja dovoljenje, sprejme odločbo, ki začne veljati trideset dni po dnevu uradnega obvestila zadevni državi članici.

9.  Odločba Komisije velja, dokler države članice ne dosežejo medsebojnega soglasja.

Člen 9

Podaljšanje in sprememba dovoljenja

Člen 8 se smiselno uporablja pri vlogah za podaljšanje dovoljenj ali za spremembo pogojev, pod katerimi je treba opravljati prevoze, za katere se zahteva dovoljenje.

Pri manjših spremembah prevoznih pogojev, zlasti pri prilagajanju časovnih presledkov voznin in voznih redov, organ, ki izdaja dovoljenja, o spremembi samo obvesti ostale zadevne države članice.

Zadevne države članice lahko soglašajo, da organ, ki izdaja dovoljenja, sam odloča o spremembah, pod katerimi se prevoz opravlja.

Člen 10

Potek dovoljenja

1.  Brez poseganja v določbe Uredbe (ES) št. 1370/2007 dovoljenje za linijski prevoz poteče po preteku obdobja veljavnosti ali tri mesece potem, ko organ, ki izdaja dovoljenja, prejme od imetnika dovoljenja obvestilo o njegovi nameri, da bo prenehal opravljati prevoz. V takem obvestilu se navedejo ustrezni razlogi.

2.  Če ni več povpraševanja po prevozu, je čas obvestila iz odstavka 1 en mesec.

3.  Organ, ki izdaja dovoljenja, obvesti pristojne organe drugih zadevnih držav članic, da je dovoljenje poteklo.

4.  Imetnik dovoljenja obvesti uporabnike zadevnega prevoza o odvzemu prevoza en mesec vnaprej z ustreznim obvestilom.

Člen 11

Obveznosti prevoznikov

1.  Razen v primeru višje sile prevoznik, ki opravlja linijske prevoze, do poteka veljavnosti dovoljenja sprejme vse ukrepe, da zagotovi prevozno storitev, ki izpolnjuje standarde glede stalnosti, rednosti in zmogljivosti ter izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa pristojni organ v skladu s členom 6(3).

2.  Prevoznik objavi prevozno pot, postajališča avtobusa, vozni red, voznine in pogoje prevoza na tak način, da so ti podatki vsem uporabnikom takoj na voljo.

3.  Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1370/2007 se zadevnim državam članicam omogoči, da z medsebojnim dogovorom in v soglasju z imetnikom dovoljenja spremenijo pogoje obratovanja, ki urejajo linijske prevoze.

Poglavje IV

Občasni prevozi in drugi prevozi, izvzeti iz obveznosti pridobitve dovoljenja

Člen 12

Kontrolni dokumenti

1.  Občasni prevozi se opravljajo s potniško spremnico, razen prevozov iz drugega pododstavka člena 5(3).

2.  Prevoznik, ki opravlja občasne prevoze, izpolni potniško spremnico pred vsako vožnjo.

3.  Potniška spremnica vsebuje vsaj naslednje podatke:

4.  Komisija določi obliko potniške spremnice in način njene uporabe. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe║ z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

Komisija in države članice se obvežejo, da bodo sprejele potrebne ukrepe, s katerimi bodo določbe o potniški spremnici iz drugih konvencij s tretjimi državami najpozneje do 1. januarja 2010 uskladile z določbami te uredbe.

5.  Knjige potniških spremnic na učinkovit in uporabniku prijazen način priskrbijo pristojni organi države članice, v kateri je podjetje ustanovljeno, ali telesa, ki jih ti organi imenujejo.

6.  Komisija določi obliko knjige potniških spremnic in način njene uporabe. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe║ z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

7.  Pri posebnih linijskih prevozih iz tretjega pododstavka člena 5(2) pogodba ali overjena verodostojna kopija pogodbe služi kot kontrolni dokument.

Člen 13

Lokalni izleti

V okviru mednarodnega občasnega prevoza lahko prevoznik opravlja občasne prevoze (lokalne izlete) v državi članici, ki ni država, v kateri je ustanovljen.

Taki prevozi so namenjeni ▌ potnikom, ki so se prej peljali z istim prevoznikom v okviru enega od mednarodnih prevozov iz prvega odstavka, in jih je treba izvajati z istim vozilom ali drugim vozilom istega prevoznika ali skupine prevoznikov.

Poglavje V

Kabotaža

Člen 14

Načelo

1.  Vsak prevoznik, ki opravlja cestne prevoze potnikov za najem ali plačilo in je imetnik licence Skupnosti, lahko pod pogoji, ki jih določa to poglavje, in brez diskriminacije glede na njegovo državljanstvo ali kraj, kjer ima sedež, opravlja kabotažo, kakor je določeno v členu 15.

2.  Overjena verodostojna kopija licence Skupnosti se hrani v vozilu in se na zahtevo predloži pooblaščenemu inšpektorju.

Člen 15

Dovoljena kabotaža

Člen 16

Pravila, ki se uporabljajo za kabotažo

1.  Pri izvajanju kabotaže iz člena 15 je treba, razen če zakonodaja Skupnosti ne določa drugače, upoštevati zakone in druge predpise, ki veljajo v državi članici gostiteljici za naslednja področja:

Mase in dimenzije iz točke (b) prvega pododstavka lahko po potrebi presegajo tiste, ki se uporabljajo v državi članici, kjer ima prevoznik svoj sedež, vendar pod nobenim pogojem ne smejo presegati omejitev za nacionalni promet, ki jih je določila država članica gostiteljica, ali tehničnih značilnosti, navedenih v dokazilih iz člena 6(1) Direktive 96/53/ES.

2.  Če ni v zakonodaji Skupnosti določeno drugače, se za kabotažo, ki tvori del prevozov iz člena 15(c), upošteva zakone in druge predpise, ki veljajo v državi članici gostiteljici za dovoljenja, razpisne postopke, proge, ki jih je treba izvrševati, in rednost, neprekinjenost in pogostost prevozov kakor tudi za načrte potovanj.

3.  Obvezni tehnični standardi o konstrukciji in opremi za vozila, ki opravljajo kabotažo, so enaki kot za vozila, ki izvajajo mednarodne prevoze.

4.  Države članice uporabljajo nacionalne zakone in druge predpise iz odstavkov 1 in 2 za prevoznike-nerezidente pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za njihove lastne državljane, da se prepreči vsaka diskriminacija na podlagi državljanstva ali kraja sedeža.

Člen 17

Kontrolni dokumenti za kabotažo

1.  Kabotaža v obliki občasnih prevozov se izvaja s potniško spremnico, navedeno v členu 12, ki mora biti v vozilu in se na zahtevo predloži pooblaščenemu inšpektorju.

2.  Naslednji podatki se vpišejo v potniško spremnico:

3.  Potniške spremnice se dobijo v knjigah, navedenih v členu 12, ki jih overi pristojni organ ali pristojna agencija v državi članici sedeža.

4.  Pri posebnih linijskih prevozih služi kot kontrolni dokument pogodba, sklenjena med prevoznikom in organizatorjem prevoza, ali overjena verodostojna kopija pogodbe.

Vendar se potniška spremnica izpolnjuje v obliki mesečnega poročila.

5.  Uporabljene potniške spremnice se vrnejo pristojnemu organu ali pristojni agenciji v državi članici sedeža v skladu s postopki, ki jih bosta določila ta organ ali pristojna agencija.

Člen 18

Zaščitni ukrepi

1.   Ob resnih motnjah nacionalnega trga prevozov na določenem geografskem območju, do katerih pride zaradi kabotaže ali jih kabotaža še zaostri, lahko vsaka država članica posreduje zadevo Komisiji, da bi bili sprejeti zaščitni ukrepi, in ji zagotovi potrebne podatke ter jo obvesti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti glede prevoznikov rezidentov.

2.   Za namene odstavka 1:

3.   Komisija pregleda stanje in po posvetovanju z odborom iz člena 27 v enem mesecu po prejemu ustrezne prošnje države članice odloči, ali so zaščitni ukrepi nujni, in jih sprejme, če so potrebni. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, ostanejo v veljavi največ šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja. Komisija nemudoma obvesti države članice in Svet o vseh odločitvah, sprejetih v skladu s tem odstavkom.

4.   Če se Komisija odloči za sprejetje zaščitnih ukrepov, ki zadevajo eno ali več držav članic, se od pristojnih organov zahteva sprejetje ukrepov, ki imajo enakovredno področje uporabe, v zvezi s prevozniki rezidenti in o teh ukrepih obvestijo Komisijo. Ti ukrepi se začnejo uporabljati najpozneje z dnem, ko se začnejo uporabljati zaščitni ukrepi, ki jih sprejme Komisija.

5.   Vsaka država članica lahko v tridesetih dneh od prejema odločitve Komisije iz odstavka 3 le-to predloži Svetu. Svet lahko v tridesetih dneh po datumu predložitve države članice ali, v primeru predložitve s strani več držav članic, po datumu prve predložitve s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.

Za odločitev Sveta veljajo časovne omejitve iz odstavka 3. Pristojni organi zadevnih držav članic sprejmejo ukrepe z enakim področjem uporabe za prevoznike rezidente in o tem obvestijo Komisijo. Če Svet v roku iz prvega pododstavku, ne sprejme odločitve, postane odločitev Komisije dokončna.

6.   Če Komisija meni, da je treba podaljšati rok veljavnosti za ukrepe iz odstavka 3, poda predlog Svetu, ki o tem odloča s kvalificirano večino.

Poglavje VI

Kontrole in Kazni

Člen 19

Vozovnice

1.  Prevozniki, ki upravljajo linijski prevoz, izključno posebne linijske prevoze, izdajajo vozovnice, bodisi posamične ali skupne, na katerih je navedeno naslednje:

2.  Vozovnico iz odstavka 1 je treba na zahtevo pokazati pooblaščenemu inšpektorju.

Člen 20

Pregledi na cesti in v podjetjih

1.  Dovoljenje ali kontrolni dokument mora biti med vožnjo v vozilu in se pokaže na zahtevo pooblaščenega inšpektorja.

2.  Prevozniki, ki upravljajo avtobuse v mednarodnem potniškem prometu, morajo dovoliti, da se opravijo vsi pregledi, ki so namenjeni zagotovitvi, da se prevozi opravljajo pravilno, zlasti glede časov vožnje in počitka. V smislu izvajanja te uredbe imajo pooblaščeni inšpektorji pravico, da:

Člen 21

Vzajemna pomoč

Države članice si medsebojno pomagajo pri uporabi te uredbe. Informacije si izmenjujejo preko nacionalnih kontaktnih točk, vzpostavljenih na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. .../2008 [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika].

Člen 22

Odvzem licenc Skupnosti in dovoljenj

1.  Pristojni organi države članice, v kateri je prevoznik ustanovljen, odvzame licenco Skupnosti iz člena 4, če:

2.  Organ, ki izdaja dovoljenja, dovoljenje odvzame, če imetnik ne izpolnjuje več pogojev na podlagi katerih je bilo dovoljenje po tej uredbi izdano, zlasti kadar država članica, v kateri je bil prevoznik ustanovljen, tako zahteva. Organ nemudoma obvesti pristojne organe zadevne države članice.

Člen 23

Sankcioniranje kršitev s strani države članice sedeža

1.  V primeru hude kršitve ▌ zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu, storjene ali ugotovljene v kateri koli državi članici, zlasti glede pravil, ki se uporabljajo za vozila, čas vožnje in počitka voznikov in izvajanje vzporednih ali začasnih prevozov brez dovoljenja, iz četrtega pododstavka člena 5(1), lahko pristojni organi države članice sedeža prevozniku, ki je kršil predpise, izrečejo opomin in lahko med drugim naložijo naslednje upravne kazni:

Te kazni se določijo ob upoštevanju resnosti kršitve, ki jo stori imetnik licence Skupnosti, in ob upoštevanju skupnega števila overjenih verodostojnih kopij, s katerimi razpolaga glede na njegove mednarodne prevozne storitve.

2.  Pristojni organi držav članic prepovedo prevozniku opravljati mednarodne potniške prevoze po tej uredbi na njihovem ozemlju, če je hudo kršil zakonodajo Skupnosti o cestnem prometu in je bila izdana dokončna odločba, pri čemer so bila izčrpana vsa pravna sredstva, ki jih ima na voljo prevoznik, zlasti glede pravil, ki se uporabljajo za vozila, čas vožnje in počitek voznikov. Nemudoma obvestijo pristojne organe zadevne države članice.

3.  Če je v primeru iz člena 23(1) ugotovljena resna kršitev, pristojni organi države članice sedeža odločijo, kakšna kazen se naloži zadevnemu prevozniku ║. Pristojnim organom države članice, v kateri so bile ugotovljene kršitve, čim prej in najkasneje v treh mesecih od prejema obvestila o kršitvi sporočijo, katere od kazni iz odstavkov 1 in 2 tega člena so bile naložene. Če teh kazni ni bilo mogoče naložiti, navedejo razloge.

4.  Pristojni organi upoštevajo že naložene kazni v državi članici, v kateri so bile ugotovljene kršitve in zagotovijo, da so kazni, ki so bile zadevnemu prevozniku že izrečene, kot celota sorazmerne s kršitvijo ali s kršitvami, zaradi katerih so bile takšne kazni naložene.

Kazen, ki jo naložijo pristojni organi države članice sedeža, lahko v primeru iz člena 24(1) po posvetovanju s pristojnimi organi države članice gostiteljice vključuje odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika.

5.  Pristojni organi države članice sedeža prevoznika lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo zoper zadevnega prevoznika sprožijo tudi postopek pred pristojnim nacionalnim sodiščem. Pristojne organe države članice gostiteljice obvestijo o odločitvah, sprejetih v ta namen.

6.  Države članice prevoznikom zagotovijo pravico do pravnega sredstva zoper vsako upravno kazen, ki jim je bila naložena v skladu s tem členom.

Člen 24

Sankcioniranje kršitev s strani države članice gostiteljice

1.  Če pristojni organi države članice ugotovijo resno kršitev ▌ te uredbe ali zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu, ki jo je mogoče pripisati prevozniku nerezidentu, država članica, na ozemlju katere je kršitev ugotovljena, pristojnim organom države članice sedeža čim prej, vendar najkasneje v enem mesecu od prejema obvestila o kršitvi, predloži naslednje informacije:

Pristojni organi države članice gostiteljice lahko od pristojnih organov države članice sedeža zahtevajo naložitev upravnih kazni v skladu s členom 23.

2.  Brez poseganja v kazenski pregon lahko država članica gostiteljica predpiše kazni za prevoznike nerezidente, ki so med kabotažo kršili to uredbo ali predpise Skupnosti ali nacionalne predpise o prevozih na njenem ozemlju. Kazni se odmerijo na nediskriminatorni podlagi in so lahko med drugim v obliki opozorila in/ali, ob resnih kršitvah ▌, začasne prepovedi opravljanja kabotaže na območju države članice gostiteljice, kjer je bila kršitev storjena, in/ali denarnih kazni.

3.  Države članice prevoznikom zagotovijo pravico do pravnega sredstva zoper vsako upravno kazen, ki jim je bila naložena v skladu s tem členom.

Člen 25

Vnos v nacionalni register

Država članica zagotovi, da se resne kršitve ▌ zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu, ki so jih storili prevozniki s sedežem na njenem ozemlju in za katere so bile naložene kazni, ter naložene kazni vnesejo v nacionalni register podjetij cestnega prevoza, ki je bil vzpostavljen v skladu z Uredbo (ES) št. .../2008 [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika]. Vnosi v register, ki zadevajo začasni ali trajni odvzem licence Skupnosti, se v zbirki podatkov hranijo najmanj dve leti.

Poglavje VII

Izvajanje

Člen 26

Sporazumi med državami članicami

1.  Države članice lahko sklepajo dvostranske in večstranske sporazume o nadaljnji liberalizaciji prevozov, ki jih vključuje ta uredba, zlasti glede sistema dovoljenj in poenostavitve ali odprave kontrolnih dokumentov.

2.  Države članice obvestijo Komisijo o vseh sporazumih, sklenjenih na podlagi odstavka 1.

Člen 27

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu(16).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok, določen v členu 5a(3)(c), (4)(b) in ║(e) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

Člen 28

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustreznih ukrepih najpozneje do ...(17) in v najkrajšem možnem času tudi o vsaki njeni nadaljnji spremembi.

Države članice zagotovijo, da se vsi taki ukrepi uporabljajo brez diskriminacije glede državljanstva ali kraja sedeža prevoznika.

Člen 29

Poročanje

1.  Države članice do 31. januarja vsako leto sporočijo Komisiji število dovoljenj za opravljanje linijskih prevozov, ki so bila izdana v predhodnem letu, in skupno število dovoljenj za opravljanje linijskih prevozov, ki so bila veljavna ob koncu tega obdobja poročanja. Ti podatki se predložijo ločeno za vsako namembno državo linijskega prevoza. Države članice Komisiji sporočijo tudi podatke o kabotaži v obliki posebnih linijskih prevozov in občasnih prevozov, ki so jih v obdobju poročanja opravili prevozniki rezidenti.

2.  Do 31. januarja vsako leto pristojni organi v državi članici gostiteljici pošljejo Komisiji statistične podatke o številu izdanih dovoljenj za kabotažo v obliki linijskih prevozov iz člena 15(c).

3.  Komisija določi obliko tabele, ki se bo uporabljala za sporočanje statističnih podatkov iz odstavka 2. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2).

4.  Države članice vsako leto najpozneje do 31. januarja obvestijo Komisijo o številu prevoznikov, ki so imeli licenco Skupnosti na dan 31. decembra prejšnjega leta, ter o številu overjenih verodostojnih kopij, ki ustrezajo številu vozil, ki so bila na ta datum udeležena v prometu.

Člen 30

Sprememba Uredbe (ES) št. 561/2006

V člen 8 Uredbe (ES) št. 561/2006 se vstavi naslednji odstavek:"

6a.  Z odstopanjem od odstavka 6 in pod naslednjimi pogoji voznik, ki občasno opravlja mednarodne storitve prevoza, kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov]*, lahko preloži tedenski čas počitka za do 12 zaporednih 24-urnih obdobij po predhodnem rednem tedenskem času počitka, če:

Poglavje VIII

Končne določbe

Člen 31

Razveljavitve

Uredbi (EGS) št. 684/92 in (ES) št. 12/98 se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 32

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

EVROPSKA SKUPNOST

(a)

(Svetlo modra barva, format DIN A4, sintetični papir, 150 g/m2 ali več )

(Prva stran licence)

(Besedilo v uradnem(-ih) jeziku(-ih) ali v enem od uradnih jezikov države članice, ki izdaja licenco)

LICENCA št. …

overjenA verodostojnA kopijA ŠT.

za mednarodni avtobusni prevoz potnikov za najem ali plačilo ter za kabotažo

Imetnik te licence(2) …………………………………………………………………………………………………

………………………………………………………………………………………………………………………

………………………………………………………………………………………………………………………

je pooblaščen za opravljanje mednarodnega cestnega prevoza potnikov za najem ali plačilo na ozemlju Skupnosti v skladu s pogoji, ki so določeni z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne... [o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov](3), in v skladu s splošnimi pogoji te licence.

Pripombe: …………………………………………………………………………………………………….……..

……………………………………………………………………………………………………………………….

Ta licenca velja od ………………………………..…….. do …………….…………………………………….….

Izdana v ………………………………………………… dne ………………………………………………….(4)

______________

(1) Razločevalni znaki držav članic so: (B) Belgija, (BG) Bolgarija, (CZ) Češka, (DK) Danska, (D) Nemčija, (EST) Estonija, (GR) Grčija, (E) Španija, (F) Francija, (IRL) Irska, (I) Italija, (CY) Ciper, (LV) Latvija, (LT) Litva, (L) Luksemburg, (H) Madžarska, (MT) Malta, (NL) Nizozemska, (A) Avstrija, (PL) Poljska, (P) Portugalska, (RO) Romunija, (SLO) Slovenija, (SK) Slovaška, (FIN) Finska, (S) Švedska, (UK) Združeno kraljestvo.

(2) Polno ime prevoznika ali naziv in polni naslov podjetja prevoznika.

(3) UL L

(4) Podpis in žig pristojnega organa ali telesa, ki izdaja licenco.

Splošne določbe

1.  Ta licenca je izdana v skladu z Uredbo ║ (ES) št. .…/2008 [o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov].

2.  To licenco je izdal pristojni organ države članice, v kateri je prevoznik za najem ali plačilo ustanovljen, ki:

3.  Ta licenca dovoljuje mednarodni avtobusni prevoz potnikov za najem ali plačilo na vseh prometnih povezavah za vožnje na ozemlju Skupnosti:

Pri prevozu iz države članice v drugo državo in obratno se uporablja Uredba (ES) št. …/2008 [o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov] za del vožnje na ozemlju prečkane tranzitne države članice. Ne uporablja se za tisti del vožnje na ozemlju države članice, v kateri potniki vstopajo ali izstopajo, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno drugo državo.

4.  Ta licenca je osebna in neprenosljiva.

5.  To licenco lahko pristojni organi države članice, ki jo je izdal, odvzame, zlasti kadar:

Te kazni so določene v skladu z obliko kršitve, ki jo stori imetnik licence Skupnosti, in v skladu s celotnim številom overjenih verodostojnih kopij, ki jih ima na voljo za svoje mednarodne prevozne storitve.

6.  Izvirnik licence mora hraniti prevoznik. Overjeno verodostojno kopijo licence je treba hraniti v vozilu, s katerim se opravlja mednarodni prevoz.

7.  To licenco je treba predložiti na zahtevo inšpektorja.

8.  Imetnik licence mora na ozemlju vsake države članice ravnati v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v tej državi, zlasti v zvezi s prevozom in prometom.

9.   "Linijski prevozi" pomenijo prevoze, s katerimi se opravlja prevoz potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih progah, potniki pa vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajališčih. Na voljo so vsem, vendar se zanje po potrebi zahteva obvezna rezervacija.

Na rednost linijskih prevozov ne vpliva prilagajanje pogojem za opravljanje prevozov.

Za linijske prevoze se zahteva dovoljenje.

"Posebni linijski prevozi" pomenijo linijske prevoze, s katerimi se opravlja prevoz določenih vrst potnikov, vendar brez drugih potnikov, v določenih časovnih presledkih na določenih progah, potniki pa vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajališčih.

Dejstvo, da se lahko posebni linijski prevoz razlikuje v skladu s potrebami uporabnikov, ne vpliva na uvrstitev prevoza med linijske prevoze.

Za posebne linijske prevoze se ne zahteva dovoljenje, če jih zajema pogodba med organizatorjem in prevoznikom.

Za organizacijo vzporednega ali začasnega prevoza, namenjenega isti skupini javnosti kot linijski prevozi, se zahteva dovoljenje.

"Občasni prevozi" pomenijo prevoze, ki ne spadajo pod definicijo linijskih prevozov, vključno s posebnimi linijskimi prevozi, in katerih glavna značilnost je, da se z njimi prevažajo skupine, sestavljene na pobudo stranke ali samega prevoznika. Za organizacijo vzporednih ali začasnih prevozov, ki so primerljivi z obstoječimi linijskimi prevozi in namenjeni isti javnosti kot linijski prevozi, se zahteva dovoljenje v skladu s postopkom, določenim v poglavju III Uredbe (ES) št. .../2008 [o skupnih pravilih za dostop do trga avtobusnih prevozov]. Ti prevozi ne prenehajo biti občasni prevozi samo zaradi tega, ker se opravljajo v določenih časovnih presledkih.

Za občasne prevoze se ne zahteva dovoljenje.

PRILOGA II

Korelacijska tabela

(1) UL C 77, 28.3.2002, str. 1. (2) UL C 10, 15.1.2008, str. 44. (3) UL C ... (4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008. (5) UL L 74, 20.3.1992, str. 1.║ (6) UL L 4, 8.1.1998, str. 4. (7) UL L 18, 21.1.1997, str. 1. (8) UL L ... (9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.║ (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0575. (11) UL L 102, 11.4.2006, str. 1. (12) UL L 57, 2.3.1992, str. 27. ║ (13) UL L 235, 17.9.1996, str. 59. (14) UL L 226, 10.9.2003, str. 4. (15) UL L 315, 3.12.2007, str. 1. (16) UL L 370, 31.12.1985, str. 8. (17) * 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe št. 11 o odpravi diskriminacije pri prevozninah in pogojih za prevoz po členu 79(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil (KOM(2007)0090 – C6-0211/2007 – 2007/0037B(COD))

P6_TA(2008)0250 A6-0143/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0090),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6–0211/2007),

–   ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 5. julija 2007, da pooblasti Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbor za promet in turizem, da na podlagi zgoraj omenjenega predloga Komisije pripravita vsak svoje zakonodajno poročilo,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6–0143/2008),

1.   odobri predlog Komisije glede higiene živil, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. junija 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi ▌ Uredbe (ES) št. 852/2004 ║ o higieni živil

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti ▌ člena 95 in člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Politike Skupnosti o boljši pravni ureditvi, zlasti sporočil Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom "Strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji"║ in ║ "Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji" ║, poudarjajo pomen zmanjševanja upravnih obremenitev, ki jih za podjetja določa obstoječa zakonodaja, kot bistveni element za izboljšanje njihove konkurenčnosti in za doseganje ciljev lizbonske agende.

▌

(2)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil(4) zahteva, da vsi nosilci živilske dejavnosti vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopek, ki temelji na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP).

(3)  Izkušnje so pokazale, da se higiena živil pri nekaterih nosilcih živilskih dejavnostih lahko zagotavlja s pravilnim izvajanjem zahtev za higieno živil, določenih v Uredbi (ES) št. 852/2004, ne da bi se za to uporabljal sistem HACCP. Zadevni nosilci dejavnosti so zlasti mali nosilci dejavnosti, ki svoje izdelke pretežno prodajajo neposredno končnemu potrošniku, kot so pekarne, mesnice, špecerijske trgovine, stojnice na tržnici, restavracije in bari, ki so mikropodjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij(5).

(4)  Zato je primerno za navedene nosilce dejavnosti določiti oprostitev zahtev iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, pri čemer se razume, da morajo izpolnjevati vse druge zahteve iz navedene uredbe.

▌

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: ▌

Člen 1

(1)   V Uredbi (ES) št. 852/2004 se doda naslednja uvodna izjava:"

(15a)  Pomembno je, da pristojni organi omogočijo izvajanje prožnosti iz te uredbe, zlasti iz člena 5(2)(g) in (5), predvsem v zvezi z mikropodjetji v skladu z opredelitvijo iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij*.

_____________

* UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(2)  V členu 5(3) Uredbe (ES) št. 852/2004 se doda naslednji stavek:"

Nosilci živilske dejavnosti so lahko brez poseganja v druge zahteve te uredbe oproščeni zahteve, da uvedejo, izvajajo in vzdržujejo stalen postopek ali postopke, ki temeljijo na načelih HACCP. Ta oprostitev bo veljala samo za podjetja, posebno mikropodjetja, v smislu Priporočila ║ 2003/361/ES ║, katerih dejavnosti pretežno obsegajo neposredno prodajo živil končnemu potrošniku, in pod pogojem, da pristojni organ na podlagi redne analize tveganj meni, da tveganja, ki bi jih bilo treba preprečiti, odpraviti ali zmanjšati na sprejemljivo raven, ne obstajajo ali da so ugotovljena tveganja v zadostni meri in redno nadzorovana z izvajanjem splošnih in posebnih zahtev v zvezi s higieno živil, določenih v členu 4(2) do (6) te uredbe.

Ko pristojni organ zahteva dokaze o izpolnjevanju zahtev iz člena 4(2) do (6), ustrezno upošteva naravo in velikost nosilca živilske dejavnosti.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ║,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 175, 27.7.2007, str. 37. (2) UL C […], […], str. […]. (3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008. (4) UL L 139, 30.4.2004, str. 1; popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3. (5) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/22/ES o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (KOM(2007)0292 – C6-0154/2007 – 2007/0102(COD))

P6_TA(2008)0251 A6-0067/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0292),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 152(4)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0154/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0067/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 5. junija 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 96/22/ES o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz prve obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2008/97/ES.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o predlogu Uredbe Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spremembi uredb (ES) št. 552/97, (ES) št. 1933/2006 in uredb Komisije (ES) št. 964/2007 in (ES) št. 1100/2006 (KOM(2007)0857 – C6-0051/2008 – 2007/0289(CNS))

P6_TA(2008)0252 A6-0200/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0857),

–   ob upoštevanju člena 133 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0051/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A6-0200/2008),

1.   odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, ali namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Od samega začetka je splošni sistem preferencialov (GSP) eden ključnih instrumentov trgovinske in razvojne politike EU za pomoč državam v razvoju pri odpravljanju revščine, tako da jim z mednarodno trgovino pomaga ustvariti dohodek in prispevek k njihovemu trajnostnemu razvoju s spodbujanjem industrijskega razvoja in diverzifikacijo gospodarstva. Sprememba 2 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 2 a (novo) (2a)  Glavni cilj razvojne politike Evropske unije in torej sheme splošnega sistema preferencialov – z večjo diverzifikacijo gospodarstev držav v razvoju in njihovim večjim vključevanjem v svetovno trgovino – je prispevati k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, izkoreninjenju revščine, spodbujanju trajnostnega razvoja in dobremu upravljanju v državah v razvoju. Sprememba 3 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)  Da se poveča stopnja izkoriščenosti in učinkovitosti splošnega sistema preferencialov in državam v razvoju omogoči izkoriščanje prednosti mednarodne trgovine in preferencialnih režimov, mora Evropska unija tem državam in zlasti najmanj razvitim državam poskušati pomagati z ustrezno tehnično pomočjo. Sprememba 4 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 8 a (novo) (8a)  Treba je nuditi podporo v obliki tehnične pomoči za izvajanje konvencij iz posebnega spodbujevalnega režima z trajnostni razvoj in dobro upravljanje. Sprememba 5 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Države v razvoju, ki izpolnijo merila za upravičenost do posebnega spodbujevalnega režima za spodbujanje trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja po 31. oktobru 2008, bi morale uživati ugodnosti dodatnih tarifnih preferencialov, takoj ko izpolnijo ta merila. Komisija naj o novih zahtevkih odloča vsako leto. Sprememba 38 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 15 (15)  Carinske dajatve za neobčutljive izdelke morajo biti še naprej opuščene, medtem ko mora za dajatve za občutljive izdelke veljati znižanje carin, da bi zagotovili zadovoljivo stopnjo izkoriščenosti in hkrati upoštevali položaj zadevnih industrij Skupnosti. (15)  Carinske dajatve za neobčutljive izdelke morajo biti še naprej opuščene, medtem ko morajo biti dajatve za občutljive izdelke določene na način, ki bi zagotovil zadovoljivo stopnjo izkoriščenosti in hkrati upošteval položaj zadevnih industrij Skupnosti. Sprememba 6 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 15 a (novo) (15a)  Da se prepreči izguba preferencialov, mora Komisija v novi uredbi premisliti o prenosu izdelkov, ki so razvrščeni kot "občutljivi", v kategorijo "neobčutljivih". Sprememba 7 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 19 (19)  Zaradi skladnosti s trgovinsko politiko Skupnosti država upravičenka ne sme istočasno uživati ugodnosti sheme in sporazuma o prosti trgovini, če slednji zajema najmanj vse preferenciale, ki jih ta shema določa za zadevno državo. (19)  Zaradi skladnosti s trgovinsko politiko Skupnosti država upravičenka ne sme istočasno uživati ugodnosti sheme in sporazuma o prosti trgovini, če slednji zajema, učinkovito izvaja in, kjer je potrebno, konsolidira najmanj vse preferenciale, ki jih ta shema določa za zadevno državo. Sprememba 8 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  Pravila o poreklu je treba prilagoditi tako, da upoštevajo medregionalno in globalno kumulacijo ter možnost, da je država upravičena do preferencialnega obravnavanja GSP, GSP+ in pobude "Vse razen orožja" (EBA), čeprav ni končna destinacija izvoza, pri čemer je proizvodom v tej državi dodana znatna dodana vrednost. V okviru tega pregleda je treba ukiniti tudi zahtevo za dvojno spremembo določenih izdelkov. Sprememba 9 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 21 b (novo) (21b)  Prednostna naloga Komisije bi morala biti, da si znotraj Svetovne trgovinske organizacije prizadeva za dosego sporazuma, ki bi uskladil pravila o poreklu, v skladu s katerimi države v razvoju in najmanj razvite države uživajo preferencialno obravnavo. Sprememba 37 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 21 c (novo) (21c)  Komisija se je v skladu s členom 37(6) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU obvezala, da bo raziskala vse druge možnosti, da bi lahko države, ki ne spadajo med najmanj razvite države in niso podpisale sporazuma o partnerstvu, izkoristile trgovinski okvir, ki omogoča trgovinske preferenciale, ki so vsaj enakovredni preferencialom iz sporazuma iz Cotonouja. Sprememba 10 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 3 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Na osnovi najnovejših primerljivih in prilagojenih podatkov, ki so na voljo v času sprejetja te uredbe, Komisija ugotovi, katere države upravičenke izpolnjujejo merila, določena v odstavku 1. Sprememba 11 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 3 – odstavek 1 b (novo) 1b.  Komisija vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije seznam držav upravičenk, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1. Sprememba 12 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 3 – odstavek 2 2.   Če država upravičenka uživa ugodnosti preferencialnega trgovinskega sporazuma s Skupnostjo, v katerem so zajeti najmanj vsi preferenciali, ki jih za zadevno državo določa ta shema, se izloči iz seznama držav upravičenk. 2.   Kadar država upravičenka uživa ugodnosti preferencialnega trgovinskega sporazuma s Skupnostjo, ima izvajanje trgovinskega sporazuma prednost pred izvajanjem te sheme, če sporazum učinkovito izvaja in, kjer je to primerno, konsolidira vsaj vse preferenciale, ki jih za zadevno državo določa ta shema. Trgovinski sporazum s Skupnostjo ne izključuje upravičenosti do posebnih spodbujevalnih dogovorov iz členov od 7 do 10. Sprememba 13 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 3 – odstavek 3 3.   Komisija uradno obvesti državo upravičenko o njeni izločitvi s seznama držav upravičenk. 3.   Kadar se državo upravičenko odstrani s seznama držav upravičenk, Komisija obvesti zadevno državo in Evropski parlament. Sprememba 14 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 3 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Da se izboljša učinek sheme, Komisija zagotovi državam v razvoju in zlasti najmanj razvitim državam ustrezno tehnično pomoč za izgradnjo institucionalne in regulativne zmogljivosti, ki je potrebna, da se izkoristijo ugodnosti mednarodne trgovine in splošnega sistema preferencialov. Sprememba 15 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 5 – odstavek 2 2.  Za namene režimov iz člena 1(2) so pravila o poreklu, ki so povezana z opredelitvijo pojma izdelki s poreklom, postopki in metode s tem povezanega upravnega sodelovanja, določeni v Uredbi (EGS) št. 2454/93. 2.  Za namene režimov iz člena 1(2) so pravila o poreklu, ki so povezana z opredelitvijo pojma izdelki s poreklom, postopki in metode s tem povezanega upravnega sodelovanja, določeni v Uredbi (EGS) št. 2454/93. Oblika, vsebina in postopki sistema pravil o poreklu se redno pregledujejo, da se oceni njihov vpliv na stopnje izkoriščenosti splošnega sistema preferencialov in da bolje služijo spodbujanju gospodarskega razvoja. Sprememba 16 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 5 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Komisija v okviru Svetovne trgovinske organizacije daje prednost usklajevanju pravil o poreklu, ki uvajajo preferencialno obravnavo za države v razvoju in najmanj razvite države. Sprememba 17 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 7 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Tehnična pomoč upravičenim državam v razvoju omogoča tudi boljše izpolnjevanje zahtev v zvezi z ratifikacijo in učinkovitim izvajanjem iz novega posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje. Sprememba 18 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 8 – odstavek 3 3.  Komisija spremlja stanje ratifikacij in dejanskega izvajanja konvencij, navedenih v Prilogi III. Pred iztekom obdobja uporabe te uredbe in še pravočasno za razpravo o naslednji uredbi Komisija predloži Svetu poročilo o stanju ratifikacij takih konvencij, vključno s priporočili, ki jih pripravijo organi za spremljanje. 3.  Komisija spremlja stanje ratifikacij in dejanskega izvajanja konvencij, navedenih v Prilogi III. Pred iztekom obdobja uporabe te uredbe in še pravočasno za razpravo o naslednji uredbi Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o stanju ratifikacij in izvajanja takih konvencij, v vsaki državi, ki uživa ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima. Kadar je potrebno, Komisija vključi priporočila, ki jih pripravijo organi za spremljanje, o tem, ali so v posamezni državi potrebni dodatni ukrepi za učinkovito izvajanje konvencij. V svojem poročilu bo Komisija prav tako ocenila učinkovitost posebnega spodbujevalnega režima in izpolnjevanje njegovih ciljev ter revizijo Priloge III, kadar je potrebno. Sprememba 19 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 9 – odstavek 1 – točka a a) država ali ozemlje, navedeno v Prilogi I, je zanj zaprosilo do 31. oktobra 2008 in a) država ali ozemlje, navedeno v Prilogi I, je zanj zaprosilo do 31. oktobra 2008 ali vsako leto v primeru držav ali ozemelj, ki izpolnijo pogoje iz člena 8(1) in (2) po tem datumu, in Sprememba 20 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 10 – odstavek 1 1.  Komisija obravnava zahtevek, ki so mu priložene informacije iz člena 9(2). Pri obravnavi zahtevka Komisija upošteva ugotovitve ustreznih mednarodnih organizacij in agencij. Državi prosilki lahko zastavi vsa vprašanja, ki se ji zdijo pomembna, pridobljene informacije pa lahko preveri pri državi prosilki ali katerem koli drugem ustreznem viru. 1.  Komisija obravnava zahtevek, ki so mu priložene informacije iz člena 9(2). Pri obravnavi zahtevka Komisija upošteva ugotovitve ustreznih mednarodnih organizacij in agencij. Državi prosilki lahko zastavi vsa vprašanja, ki se ji zdijo pomembna, pridobljene informacije pa preveri pri državi prosilki ali katerem koli drugem ustreznem viru, vključno z Evropskim parlamentom in predstavniki civilne družbe, tudi socialnimi partnerji. Sprememba 21 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 10 – odstavek 3 3.  Komisija uradno obvesti državo prosilko o sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 2. Kadar se državi dodeli posebni spodbujevalni režim, se ji sporoči datum, s katerim navedeni sklep začne veljati. Komisija do 15. decembra 2008 v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo s seznamom držav, ki so upravičene do ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje. 3.  Komisija uradno obvesti državo prosilko o sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 2. Kadar se državi dodeli posebni spodbujevalni režim, se ji sporoči datum, s katerim navedeni sklep začne veljati. Komisija do 15. decembra 2008 v Uradnem listu Evropske unije, ki se posodobi vsako leto, objavi obvestilo s seznamom držav, ki so upravičene do ugodnosti posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje. Sprememba 22 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 10 – odstavek 4 4.   Če Komisija državi prosilki ne dodeli posebnega spodbujevalnega režima, na zahtevo te države poda obrazložitev. 4.   Kadar Komisija državi prosilki ne dodeli posebnega spodbujevalnega režima, navede razloge za to in o tem obvesti državo prosilko in Evropski parlament. Sprememba 23 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 17 – odstavek -1 (novo) -1.  Komisija redno kontrolira, ali države upravičenke izvajajo svoje zaveze in da ni razlogov za začasni preklic preferencialnega režima, ki so navedeni v členu 15(1) in (2) ter členu 16(1) in (2). Objavi letno poročilo o začasnih preklicih in ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Sprememba 24 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 17 – odstavek 1 1.  Če Komisija ali država članica prejme informacije, ki bi lahko upravičile začasen preklic, in če Komisija ali država članica meni, da obstajajo zadostni razlogi za preiskavo, obvesti Odbor in zahteva posvetovanja. Posvetovanja se opravijo v roku enega meseca. 1.  Če Evropski parlament, Komisija ali država članica prejme informacije, ki bi lahko upravičile začasen preklic, in če Evropski parlament, Komisija ali država članica meni, da obstajajo zadostni razlogi za preiskavo, obvesti odbor in Evropski parlament ter zahteva posvetovanja. Posvetovanja se opravijo v roku enega meseca. Sprememba 25 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 17, odstavek 2 2.  Po posvetovanjih lahko Komisija v roku enega meseca in v skladu s postopkom iz člena 27(5) sklene, da bo začela preiskavo. 2.  Po posvetovanjih lahko Komisija v roku enega meseca in v skladu s postopkom iz člena 27(5) sklene, da bo začela preiskavo. Ob upoštevanju razlogov iz člena 15(1)(a) Komisija avtomatsko sproži preiskavo v vsakem primeru, ko odbor ILO o uporabi standardov nameni "poseben odstavek" državi upravičenki, ki ne izpolnjuje temeljnih delovnih standardov. Sprememba 26 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 18 – odstavek 3 3.  Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne, vključno z razpoložljivimi ocenami, pripombami, sklepi, priporočili in zaključki ustreznih nadzornih organov ZN, ILO in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Ti se uporabijo kot izhodišče za preiskavo o upravičenosti začasnega preklica zaradi razloga iz člena 15(1)(a). Komisija lahko preveri prejete informacije pri zadevnih gospodarskih subjektih in državi upravičenki. 3.  Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne, vključno z razpoložljivimi ocenami, pripombami, sklepi, priporočili in zaključki drugih evropskih institucij ter ustreznih nadzornih organov ZN, ILO in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Ti se uporabijo kot izhodišče za preiskavo o upravičenosti začasnega preklica zaradi razloga iz člena 15(1)(a). Komisija lahko preveri prejete informacije pri zadevnih gospodarskih subjektih, predstavnikih civilne družbe (vključno s socialnimi partnerji) in državi upravičenki. Sprememba 27 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 19 – odstavek 1 1.  Komisija predloži poročilo o svojih ugotovitvah odboru. 1.  Komisija predloži poročilo o svojih ugotovitvah odboru in Evropskemu parlamentu. Sprememba 28 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 19 – odstavek 4 4.  Če Komisija meni, da je začasni preklic potreben, predloži ustrezen predlog Svetu, ki v roku dveh mesecev odloči s kvalificirano večino. V primerih iz odstavka 3 predloži Komisija svoj predlog ob izteku roka iz navedenega odstavka. 4.  Če Komisija meni, da je začasni preklic potreben, po obvestilu Evropskega parlamenta predloži ustrezen predlog Svetu, ki v roku dveh mesecev odloči s kvalificirano večino. V primerih iz odstavka 3 predloži Komisija svoj predlog ob izteku roka iz navedenega odstavka. Sprememba 29 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 20, odstavek 7 7.  Kadar izvedba preiskave zaradi izjemnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ni možna, lahko Komisija, potem ko je obvestila odbor, sprejme kakršen koli nujno potreben preventivni ukrep. 7.  Kadar izvedba preiskave zaradi izjemnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ni možna, lahko Komisija, potem ko je obvestila odbor in Evropski parlament, sprejme kakršen koli nujno potreben preventivni ukrep. Sprememba 30 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 21 Če uvoz izdelkov iz Priloge I k Pogodbi povzroča ali grozi, da bo povzročil resne motnje na trgih Skupnosti, zlasti v eni ali več najbolj oddaljenih regijah, ali v regulativnih mehanizmih teh trgov, lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z upravljalnim odborom za ustrezno skupno tržno ureditev začasno odloži uporabo preferencialnih režimov za zadevne izdelke. Če uvoz izdelkov iz Priloge I k Pogodbi povzroča ali grozi, da bo povzročil resne motnje na trgih Skupnosti, zlasti v eni ali več najbolj oddaljenih regijah, ali v regulativnih mehanizmih teh trgov, lahko Komisija na zahtevo države članice ali Evropskega parlamenta ali na lastno pobudo in po posvetovanju z upravljalnim odborom za ustrezno skupno tržno ureditev začasno odloži uporabo preferencialnih režimov za zadevne izdelke. Sprememba 31 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 22 – odstavek 1 1.  Komisija nemudoma in še pred začetkom veljavnosti obvesti zadevno državo upravičenko o vsakem sklepu v skladu s členom 20 ali 21. Komisija o tem sklepu uradno obvesti tudi Svet in države članice. 1.  Komisija nemudoma in še pred začetkom veljavnosti obvesti zadevno državo upravičenko o vsakem sklepu v skladu s členom 20 ali 21. Komisija o tem sklepu uradno obvesti tudi Evropski parlament, Svet in države članice. Sprememba 32 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 22 – odstavek 2 2.  Vsaka država članica lahko v roku enega meseca sklep, sprejet v skladu z členom 20 ali 21, predloži Svetu. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko v roku enega meseca sprejme drugačen sklep. 2.  Vsaka država članica ali Evropski parlament lahko v roku enega meseca sklep, sprejet v skladu z členom 20 ali 21, predloži Svetu. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko v roku enega meseca sprejme drugačen sklep. Kjer je to ustrezno, Svet obvesti državo prosilko in Evropski parlament o sprejeti odločitvi. Sprememba 33 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 25 – točka e (e) za oblikovanje seznama držav upravičenk najpozneje do 15. decembra 2008 v skladu s členom 10. (e) za oblikovanje seznama držav upravičenk, ki se posodobi vsako leto, najpozneje do 15. decembra 2008 v skladu s členom 10. Sprememba 34 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 26 a (novo) Člen 26a 1.  Komisija bo Evropski parlament redno obveščala o: (a) trgovinskih statistikah med Evropsko unijo in državami upravičenkami GSP; (b) stanju ratifikacij in izvajanja konvencij iz Priloge III, pri čemer ima vsaka država koristi od posebnega spodbujevalnega režima. Po potrebi Komisija vključi priporočila o dodatnih ukrepih za učinkovito izvajanje dogovorov, ki jih morajo sprejeti posamezne države; (c) ustreznih informacijah glede napredka pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti v najmanj razvitih državah. 2.  Komisija pripravi študijo o presoji vplivov sistema GSP za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2009. Študija se pošlje odboru, Evropskemu parlamentu ter Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru do 1. marca 2010. 3.  Komisija bo po posvetovanju z odborom določila vsebino študije o presoji vplivov iz odstavka 2, ki bo vključevala opombe držav upravičenk in bo v vsakem primeru zajemala vsaj naslednje točke: – temeljito statistično analizo stopenj izkoriščenosti splošnega sistema preferencialov za vsako državo in oddelek, vključno s primerjavo s podatki iz prejšnjih let; – vrednotenje vplivov stopnjevanja, ki so povezani z družbo in trgovino, na države, za katere se uporablja stopnjevanje; – predhodno oceno vplivov na države, ki bodo verjetno predmet stopnjevanja v naslednji uredbi; – analizo možnih vplivov razširitve sistema preferencialov s povečanjem preferencialne marže, odobrene za občutljive izdelke, in/ali s prenosom "občutljivih" izdelkov v kategorijo "neobčutljivih"; – vrednotenje prispevka te uredbe k doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti v zvezi z najmanj razvitimi državami. 4.  Komisija predloži posebno poročilo Evropskemu parlamentu ob zaključku razvojne agende iz Dohe o učinku pogajanj na shemo, ki je določena v tej uredbi, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi učinkovitost splošnega sistema preferencialov. Sprememba 39 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 27 - odstavek 3 3.  Odbor na podlagi poročila Komisije, ki zajema obdobje od 1. januarja 2009, preuči učinke sheme. To poročilo zajema vse preferencialne režime iz člena 1(2) in se predloži pravočasno za razpravo o naslednji uredbi. 3.  Odbor na podlagi poročila Komisije, ki zajema obdobje od 1. januarja 2006, preuči učinke sheme. To poročilo vsebuje študijo o presoji vpliva, ki zajema vsaj naslednje točke: – primerjalno študijo stopenj izkoriščenosti splošnega sistema preferencialov v skladu s to uredbo in v skladu s predhodnimi uredbami, da se določijo pozitivna in negativna gibanja, – oceno učinkov razčlenitve kazalnikov revščine v prizadetih državah, – primerjalno študijo prednostnega obravnavanja, ki ga omogočajo splošni sistem preferencialov in sporazumi o gospodarskem partnerstvu. Poročilo zajema vse preferencialne režime iz člena 1(2) in se predloži pravočasno za razpravo o naslednji uredbi. Sprememba 36 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 29 – odstavek 2 a (novo) 2a.  Komisija do 1. junija 2010 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predlog o revidirani uredbi, ki zajema obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2014. V novem predlogu se ustrezno upoštevajo rezultati študije o presoji vpliva iz člena 26a(2).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o razmerah v Gruziji

P6_TA(2008)0253 RC-B6-0278/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji, zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2006(1) in 29. novembra 2007(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(3) ter svojih resolucij z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz(4) in o pristopu k regionalni politiki za Črno morje(5),

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani(6), ki je začel veljati 1. julija 1999,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike, ki ga je dne 14. novembra 2006 sprejel Svet za sodelovanje med EU in Gruzijo,

–   ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN št. 1808(2008) z dne 15. aprila 2008, ki je podprla ozemeljsko celovitost Gruzije in do 15. oktobra 2008 podaljšala mandat opazovalne misije ZN v Gruziji (UNOMIG),

–   ob upoštevanju priporočil, ki jih je dne 28.-30. aprila 2008 sprejel odbor za parlamentarno sodelovanje med EU in Gruzijo,

–   ob upoštevanju izjav slovenskega predsedstva Sveta v imenu EU z dne 18. aprila in 2. maja 2008 o zaostrovanju napetosti med Gruzijo in Rusijo,

–   ob upoštevanju izjave predhodnih in sklepnih ugotovitev z dne 22. maja 2008 mednarodne misije za spremljanje parlamentarnih volitev v Gruziji,

–   ob upoštevanju ugotovitev preiskave UNOMIG z dne 26. maja 2008 o incidentu ob sestrelitvi gruzijskega zrakoplova brez pilota,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v zvezi z Gruzijo z dne 26. maja 2008,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je Evropska unija še vedno zavezana nadaljnjemu razvijanju in poglabljanju odnosov z Gruzijo ter podpira nujne politične in gospodarske reforme, ukrepe za vzpostavitev trdnih in uspešnih demokratičnih institucij ter učinkovita in neodvisna sodna in druga prizadevanja za odpravo korupcije, s čimer bo Gruzija postala mirna in uspešna država, ki bo lahko pripomogla k stabilnosti v svoji regiji in drugih predelih Evrope,

B.   ker je bilo ruskim ministrstvom in drugim državnim agencijam s predsedniškim odlokom naročeno, naj vzpostavijo uradne vezi z agencijami v gruzijskih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, ki se želita odcepiti,

C.   ker je Ruska federacija preklicala sklep sveta voditeljev Skupnosti neodvisnih držav z dne 19. januarja 1996, ki državam podpisnicam prepoveduje kakršno koli vojaško sodelovanje s separatistično vlado Abhazije,

D.   ker je Rusija maja 2008 pod okriljem mirovne misije, ki jo je odobrila Skupnost neodvisnih držav, enostransko razporedila dodatne enote in v Abhazijo napotila težko artilerijo ter izjavila, da vzdolž upravne meje namerava uvesti 15 novih kontrolnih točk; ker so ruski predstavniki napovedali, da se bo ruski bataljon, ki je nameščen v Južni Osetiji, morda številčno povečal,

E.   ker je bilo 20. aprila 2008 nad Abhazijo sestreljen gruzijski izvidniški brezpilotni zrakoplov; ker je nedavno poročilo opazovalne misije ZN v Gruziji pokazalo, da je navedeni izvidniški brezpilotni zrakoplov sestrelilo rusko letalo; ker je v poročilu tudi zapisano, da bi Gruzija morala prenehati pošiljati izvidniške brezpilotne zrakoplove čez Abhazijo,

F.   ker od oktobra 2007 ni prišlo do uradnih srečanj na visoki ravni med gruzijskimi in abhaškimi predstavniki pod okriljem Združenih narodov ; ker je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili za rešitev konflikta v Abhaziji podal nove predloge, ki vključujejo široko politično zastopanost v gruzijski vladi, dodelitev pravice veta za vse bistvene predpise, ki se nanašajo na Abhazijo, in oblikovanje mednarodnih zagotovil za večji federalizem, neomejeno avtonomijo in varnost,

G.   ker je Gruzija naredila uradne korake za revizijo sedanje oblike vzdrževanja miru ali menjave ruskega kontingenta za vzdrževanje miru, ki je zdaj razporejen v Abhaziji,

H.   ker je generalna skupščina ZN 15. maja 2008 sprejela resolucijo A/RES/62/249 o tem, da se beguncem in notranje razseljenim osebam in njihovim potomcem ne glede na narodnost prizna pravica do tega, da se vrnejo v Abhazijo; ker je v resoluciji še poudarjeno, da je treba ohraniti premoženjske pravice beguncev in razseljenih oseb, vključno z žrtvami domnevnega etničnega čiščenja,

I.   ker so oblasti v Tbilisiju v znak protesta ob ruski odločitvi, da okrepi sodelovanje s samooklicanima republikama Abhazijo in Južno Osetijo, prekinile dvostranske pogovore z Moskvo o ruskem vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO); ker še vedno velja ruska prepoved uvoza gruzijskega vina in kmetijskih proizvodov,

J.   ker je bil v Gruziji 5. januarja 2008 izveden vsesplošen plebiscit; ker med vrhom Nata v Bukarešti od dne 2. do 4. aprila 2008 Gruziji ni bil ponujen akcijski načrt za članstvo, pač pa je bila dana zgolj politična zaveza za morebitno članstvo,

K.   ker so zaradi dejstva, da Rusija daje državljanstvo prebivalcem Abhazije in Južne Osetije in jim omogoča, da uporabljajo določbe sporazuma o vizumskih olajšavah med EU in Rusijo, državljani Gruzije v vse bolj neugodnem položaju, saj podoben sporazum med Gruzijo in EU še ni sklenjen,

L.   ker je kljub prizadevanjem, da bi se volitve v Gruziji izvedle v skladu z mednarodnimi standardi, mednarodna misija za spremljanje parlamentarnih volitev v Gruziji 21. maja 2008 ugotovila nekaj težav, ki jih bo treba odpraviti v ustreznem času,

1.   izraža globoko zaskrbljenost ob stopnjevanju razmer v Abhaziji in poziva vse strani, naj se vzdržijo dejanj, ki bi dodatno poslabšala razmere; poziva k obnovljenim mednarodnim prizadevanjem, da bi ponovno privabili vse strani k dialogu in začeli mirovni proces, ki bi prinesel trajne in celostne dogovore;

2.   izraža globoko neodobravanje ruske najave vzpostavitve uradnih stikov s separatističnimi oblastmi Južne Osetije in Abhazije; v zvezi s tem obžaluje odločitev ruskega obrambnega ministrstva z dne 31. maja 2008 v skladu s predsedniškim dekretom, da pošlje svoje enote v Abhazijo za obnovitev železniške in cestne infrastrukture v tej regiji, ki se želi odcepiti;

3.   ponovno izraža popolno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije znotraj mednarodno priznanih mej in poziva Rusijo, naj prekliče svojo odločitev, ki spodkopava mednarodna prizadevanja za mir, v katerih sama prav tako sodeluje;

4.   podpira prizadevanja za umiritev razmer prek pogovorov med visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), predsednikom Sakašvilijem in ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Viktorovičem Lavrovom; poziva posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz, naj razišče možnosti za lažji dialog med vsemi vpletenimi stranmi in poskuša do neke mere obnoviti medsebojno zaupanje;

5.   poziva Rusko federacijo, naj takoj umakne dodatne sile, ki jih je namestila v Abhaziji; meni, da je treba ponovno pregledati sedanjo obliko mirovnih misij, saj so ruske enote izgubile svojo nevtralno in nepristransko vlogo, ter poziva k dejavnejšemu evropskemu vključevanju pri reševanju teh trajnih sporov, da se omogoči napredek pri mirovnem procesu;

6.   poziva Svet, naj razmisli o možni okrepitvi mednarodne navzočnosti na konfliktnem območju z napotitvijo misije na meji v okviru evropske varnostne in obrambne politike (EVOP), ki bi izhajala iz pozitivnih izkušenj misije Evropske unije za pomoč na mejah (EUBAM) na območju Pridnestrja na meji med Moldavijo in Ukrajino, ter predlaga, da bi države članice prevzele dejavnejšo vlogo v misiji UNOMIG; poziva ZN, naj poveča pooblastila in sredstva UNOMIG;

7.   poziva varnostni svet ZN, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter druge mednarodne organizacije, naj podprejo predloge gruzijske vlade za nova alternativna pogajanja ter oblike ohranjanja miru, med njimi postopno ustanavljanje resnično neodvisnih mednarodnih mirovnih sil;

8.   zato Svet in Komisijo poziva, naj vprašanje Abhazije in Južne Osetije odločno izpostavita v pogovorih s sogovorniki na bližnjem srečanju na vrhu med EU in Rusijo ter med pogajanji o novem sporazumu o okrepljenem sodelovanju, in poziva ruske oblasti, naj se ne zoperstavijo morebitni misiji EVOP v tej regiji z navzočnostjo EU v civilnih in vojaških operacijah za ohranjanje miru;

9.   se zavzema, da bi ZN izvedla preiskavo, s katero bi preverila, ali vsi udeleženci na konfliktnem območju dosledno upoštevajo vse ustrezne resolucije varnostnega sveta ZN in ali se na tem območju nahaja težko orožje;

10.   je seznanjen z rezultati parlamentarnih volitev z dne 21. maja 2008 in ugotovitvami mednarodne misije za opazovanje volitev, ki izjavlja, da je bil volilni dan na splošno miren in pozitivno ocenjen in da je bil od januarskih predsedniških volitev dosežen znaten napredek;

11.   vendar poudarja, da si je treba dodatno prizadevati za tesno sodelovanje z mednarodno skupnostjo pri obravnavi in reševanju vseh težav, ki so se pojavile med volilnim postopkom in ki jih je povzročilo nedosledno in nepopolno izvajaje standardov OVSE in Sveta Evrope, ter za izboljšanje in krepitev gruzijskih demokratičnih dosežkov; poziva gruzijske oblasti, naj vse pritožbe na volilni postopek obravnavajo pregledno ter ga še izboljšajo, tako da se bo povečalo zaupanje vanj;

12.   poziva politične sile Gruzije, naj spoštujejo pravno državo in se zavežejo konstruktivnemu dialogu in kompromisu ter se vzdržijo nadaljnje polarizacije gruzijske družbe; priznava, da pomanjkanje zaupanja med vlado in opozicijskimi strankami ovira nadaljnji demokratični razvoj, in pričakuje, da si bodo vse politične sile prizadevale za demokratično politično kulturo, kjer bodo politične razprave potekale v parlamentu in se bodo spoštovali politični nasprotniki, namen konstruktivnega dialoga pa bosta podpora in krepitev šibkih demokratičnih institucij v Gruziji;

13.   podpira prizadevanja Gruzije, da bi v okviru okrepljene evropske sosedske politike pospešila proces vključevanja v Evropsko unijo;

14.   poziva Svet in Komisijo, naj pospešita začetek pogajanj o vizumski ureditvi med EU in Gruzijo, da bi se sporazumi o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu sklenili v dogledni prihodnosti in ne bi državljani Gruzije v primerjavi z imetniki ruskih potnih listov v separatističnih regijah bili prikrajšani;

15.   pozdravlja sklepe Sveta z dne 18. februarja 2008 o evropski sosedski politiki, ki govorijo o potrebi po začetku pogajanj o poglobljenih in celovitih sporazumih o prosti trgovini, kjer je to mogoče; poziva Komisijo, naj si prizadeva za hiter dogovor z Gruzijo o njenih ambicijah in naj zagotovi, da ji bodo države članice podelile pogajalski mandat; upa, da bo med francoskim predsedovanjem na tem področju dosežen nadaljnji napredek;

16.   pozdravlja ustanovitev pododbora EU-Gruzija za pravico, svobodo in varnost z namenom, da se pospeši dvostranski dialog in izvajanje akcijskega načrta evropske sosedske politike;

17.   upa, da bo Gruzija v celoti izrabila dodatne finančne možnosti, ki ji jih nudi Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF), zlasti pri infrastrukturnih in energetskih projektih ter pri projektih za varstvo okolja, vendar poziva Komisijo, naj večjo pozornost posveti področjem izobraževanja, krepitve demokracije in sociale;

18.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, predsedniku in parlamentu Gruzije, OVSE, Svetu Evrope in predsedniku ter parlamentu Ruske federacije.

(1) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 429. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0572. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0016. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0017. (6) UL L 205, 4.8.1999, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), predloženem Evropskemu parlamentu ob uporabi točke G, točka 43, Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 – 2006 (2007/2219(INI))

P6_TA(2008)0254 A6-0189/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), predloženega Evropskemu parlamentu ob uporabi točke G, točka 43, Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 – 2006,

–   ob upoštevanju člena 21 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju Pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Lizbonska pogodba), podpisane 13. decembra 2007 v Lizboni, in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašene 12. decembra 2007,

–   ob upoštevanju Evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju zgoraj navedenega Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 14. decembra 2007 in njegovih pozivov k hitremu zaključku nacionalnih postopkov ratifikacije, da bi Lizbonska pogodba začela veljati 1. januarja 2009,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. decembra 2005 o finančni perspektivi 2007–2013,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o Lizbonski pogodbi(2), vključno z mnenjem parlamentarnega Odbora za zunanje zadeve z dne 22. januarja 2008 o tej resoluciji,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropske unije – 2005(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o izvajanju evropske varnostne strategije v okviru EVOP(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2006 o novih finančnih instrumentih za razvoj v zvezi s cilji novega tisočletja(5),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. maja in 14. novembra 2007 o vrhu EU-Rusija(6) ter resolucije z dne 19. junija 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Rusijo(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu ter o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(8) in svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o čezatlantskih odnosih(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o razmerah na Bližnjem vzhodu(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o vrhu EU/Kitajska - dialog o človekovih pravicah EU/Kitajska(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o stanju odnosov med EU in Afriko(12) ter resolucije z dne 10. maja 2007 o Afriškem rogu: regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj(13),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o reformah v arabskem svetu: kakšno strategijo potrebuje Evropska unija?(14),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko(15),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2006(16) ter sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 10. marca 2008 o Afganistanu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2005 o pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja 2005 ‐ Jedrsko orožje v Severni Koreji in Iranu(17), ki pojasnjuje, da bo EU v svojih odnosih s korejskim polotokom sledila načelu, po katerem ne bo prispevala finančne pomoči brez ustreznega sodelovanja (ang. No Say, No Pay),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o Iranu(18),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o osnutku Odločbe Komisije o vzpostavitvi posebnega ukrepa za Irak za leto 2007(19),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 z naslovom "Naproti skupni zunanji politiki na področju energetike"(20),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o omejevanju globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija – pot do konference o podnebnih spremembah na Baliju in naprej (COP 13 in COP/MOP 3) in resolucije z dne 29. novembra 2007 o trgovini in podnebnih spremembah(21), pa tudi sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 13. in 14. marca 2008 o podnebnih spremembah in energiji ter dokumenta, ki sta ga predstavila visoki predstavnik EU in Evropska komisija, v zvezi s podnebnimi spremembami in mednarodno varnostjo(22),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2007 o boju proti terorizmu(23),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. aprila 2007 o letnem poročilu o človekovih pravicah po svetu za leto 2006 in politiki EU na tem področju(24) ter resolucije z dne 6. septembra 2007 o poteku dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah s tretjimi državami(25),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 13. decembra 2006 o institucionalnih vidikih zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic(26),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2006 o sporočilu Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih 2006–2007(27) ter resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(28),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje(29),

–   ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 25. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo(30),

–   ob upoštevanju člena 112(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0189/2008),

A.   ker je jasna opredelitev interesov Unije nujna za uresničevanje ciljev zunanjega delovanja Unije in zlasti njene zunanje politike,

B.   ker je v Evropski uniji potrebna večja politična enotnost, da bi se SZVP, ki jo poganjajo vrednote, okrepila in postala učinkovita, saj sicer obstaja nevarnost, da bi se zmanjšala verodostojnost Evropske unije kot globalnega akterja, kot se je zgodilo v primeru odnosa EU do Kitajske, Rusije, Iraka, Afganistana, Kube in varne oskrbe z energijo; ker se pričakuje, da bosta Lizbonska pogodba in okrepljena vloga visokega predstavnika pospešili bolj v prihodnost usmerjeno in dolgoročnejšo strategijo zunanje politike in vzpostavitev celovitega pristopa, ki zahteva podporo vseh držav članic,

C.   ker Lizbonska pogodba jasno izboljšuje veljavno ureditev SZVP, s čimer veča mednarodni ugled Unije in izboljšuje njeno učinkovitost; ker so kljub temu potrebna nadaljnja prizadevanja za poenostavitev postopkov sprejemanja odločitev v zvezi z zunanjo politiko, pri čemer bi se odpravila pravica veta in uvedlo glasovanje s kvalificirano večino,

D.   ker je treba zaradi pritiska kriz in konfliktov zunaj meja EU ter potrebe po reševanju novih zaskrbljujočih izzivov, ki so jih povzročile hitre podnebne spremembe, razširiti okvir SZVP,

E.   ker je treba SZVP ter prihodnji skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP), da bosta verodostojni, dodeliti sredstva, ki so v skladu z njunimi ambicijami in posebnimi cilji, in ker je treba v zvezi s tem bistveno povečati ta sredstva med vmesnim pregledom finančne perspektive leta 2009 in iz drugih finančnih virov,

Načela

1.   meni, da je SZVP, vključno z evropsko varnostno in obrambno politiko (EVOP), od vsega začetka pomagala krepiti evropsko identiteto in vlogo EU kot globalnega akterja;

2.   vseeno meni, da vloga EU v svetu ni sorazmerna z njenimi možnostmi in pričakovanjem evropske javnosti, ker države članice niso pripravljene sprejeti nujnih in neobhodnih reform za izboljšanje učinkovitosti, usklajenosti in odgovornosti njene zunanje politike;

3.   meni, da mora EU kot skupnost, ki temeljni na vrednotah, ohranjati svoje visoke standarde pri zunanjih odnosih, da bi bila verodostojen globalni akter, ter da je zato treba SZVP podkrepiti z vrednotami, ki jih podpirajo Evropska unija in njene države članice, predvsem demokracijo, pravno državo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot ključnimi cilji SZVP;

4.   v zvezi s tem poudarja, da lahko velika energetska odvisnost EU od nedemokratičnih držav resno ogrozi doslednost, odločnost in trajnost njene skupne zunanje politike;

5.   je trdno prepričan, da Evropska unija lahko vpliva ter vodi pristno, učinkovito in verodostojno SZVP le, če jasno opredeli skupne cilje, si zagotovi ustrezne instrumente, tako da poskrbi za skladnost ciljev in sredstev, izraža enotno stališče ter uživa veliko demokratično legitimnost na podlagi parlamentarnega nadzora; hkrati meni, da je mogoče ključne cilje SZVP doseči le, če je Parlament enoten, in v zvezi s tem spodbuja jasnejšo razmejitev pristojnosti med njegovimi specializiranimi organi, ki obravnavajo SZVP s tematskega in geografskega vidika;

6.   poziva države članice, naj se pred sprejetjem strateških odločitev na področju zunanje politike zavežejo k posvetovanju s svojimi partnerji iz EU in z visokim predstavnikom, zlasti kar zadeva večstranske organizacije, da bi bila njihova stališča glede strateških odločitev vsaj dosledna, usklajena in združljiva ter ne bi vplivala na skladnost in povezanost zunanjih ukrepov EU ali ogrožala verodostojnosti EU kot globalnega akterja v razmerju do tretjih držav;

Letno poročilo 2006 o SZVP in odnosih med institucijami EU

7.   upošteva letno poročilo Sveta o SZVP za leto 2006;

8.   ob priznavanju napredka v strukturi poročila, zlasti kar zadeva večjo vključenost v prihodnost usmerjenega načrtovanja in opis dejavnosti, opravljenih v preteklem letu, pričakuje od Sveta, da pri naslednjem letnem poročilu upošteva ustrezne resolucije in/ali priporočila, ki jih sprejme Parlament;

9.   meni, da bi moral Parlament bolj sistematično sprejemati stališča o vsaki zaporedni stopnji odločanja o SZVP in EVOP; priporoča, da skupna stališča in skupni ukrepi, kjer je to primerno in da bi se povečala njihova demokratična legitimnost, upoštevajo in vsebujejo sklicevanja na ta stališča, ki jih sprejme Parlament;

10.   priznava, da je bil dosežen znaten napredek pri odnosih med Svetom in Parlamentom, predvsem z vzpostavitvijo novih in prilagodljivejših komunikacijskih kanalov; vseeno meni, da mora Parlament sprejeti odločnejše stališče v zvezi z zadevnimi vprašanji, ki jih je treba sistematično obravnavati v Svetu; poudarja, da je bil napredek dosežen tudi s poglobljenimi stiki med institucijami, vključno z redno izmenjavo mnenj z visokim predstavnikom in pogostejšimi nastopi posebnega predstavnika EU in drugih višjih uradnikov v Parlamentu; vseeno meni, da je mogoče doseči dodaten napredek, zlasti v zvezi s časovno razporeditvijo takšnih nastopov, ki morajo izražati tudi program Parlamenta in njegovih pristojnih organov;

11.   pozdravlja vedno večje priznanje, da sta legitimnost in skladnost SZVP/EVOP v velikem obsegu odvisni od večje pripravljenosti visokega predstavnika in njegovih služb za sodelovanje s Parlamentom ter od pripravljenosti predsedstva Sveta, da sodeluje s Parlamentom;

Prednostne naloge Parlamenta, povezane z nekaterimi horizontalnimi vidiki za leto 2008

12.   predlaga, naj se leta 2008 prednostno obravnava omejeno število tem, ki so bolj povezane z vprašanji evropskih državljanov in njihovimi pričakovanji v zvezi z vlogo, ki bi jo morala imeti EU v mednarodnih zadevah;

13.   poziva Svet in Komisijo, naj skupaj in hitreje obravnavata vprašanja, ki trenutno povzročajo zaskrbljenost v Evropi, kot so terorizem, organiziran kriminal, izboljšanje varnosti prek sodelovanja in razvoja, varnost oskrbe z energijo, podnebne spremembe, trajnostni razvoj, izboljšanje stabilnosti v sosednjih regijah, krizno upravljanje, preprečevanje in reševanje konfliktov, neširjenje orožja za množično uničevanje, obvladovanje preseljevanja ter človekove pravice in državljanske svoboščine; pozdravlja poročilo Komisije in visokega predstavnika Evropskemu svetu o podnebnih spremembah in mednarodni varnosti; poziva Svet, naj preuči poročilo in predloži priporočila za ustrezno nadgradnjo; poudarja pomen zunanje razsežnosti kot temeljnega kamna za oblikovanje evropskega območja svobode, varnosti in pravice;

14.   poziva visokega predstavnika, naj oceni dosežen napredek in morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju evropske varnostne strategije od leta 2003 ter vključi predloge za izboljšanje in dopolnjevanje evropske varnostne strategije; meni, da bi moralo spoštovanje mednarodnega prava, učinkovitega multilateralizma, varnosti ljudi, pravice državljanov do zaščite po vsem svetu, preprečevanja konfliktov, razoroževanja in vloge mednarodnih institucij postati vodilno načelo zunanjepolitičnega delovanja EU; meni, da bi morala takšna ocena predstavljati podlago za širšo javno politično razpravo; poudarja, da bi bilo treba vsako prihodnjo oceno evropske varnostne strategije pripraviti ob tesnem posvetovanju z vsemi institucijami EU, tudi z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti; meni, da bi bilo treba evropsko varnostno strategijo revidirati tako, da bila vključena poglobljena analiza sedanjega poslanstva in prihodnje usmeritve Nata ter razmerja med Natom in Evropsko unijo na strateški in operativni ravni, pa tudi analiza varnostnih posledic prihodnjih širitev Nata; poziva Evropski svet, da prvič oblikuje skladno stališče o politiki odnosov med EU in Natom, kar bo ponovno oživilo čezatlantske odnose ter podprlo hiter razvoj EVOP, kot predvideva Lizbonska pogodba;

15.   poziva Svet, da razmisli o vzpostavitvi ustreznih struktur in postopkov ter izboljšanju delovanja obstoječih, da bi EU pridobila sposobnost hitrega odzivanja v kriznih razmerah; poziva tudi k razvoju pravnega okvira, ki opredeljuje pravico do posredovanja in obveznost zaščite v kriznih razmerah, vključno s postopki odločanja in ustrezno odgovornostjo v takšnih razmerah;

16.   meni, da se bo še povečevala pomembnost zunanjepolitične razsežnosti zanesljive oskrbe z energijo, vključno z odvisnostjo Unije od energije in drugih strateških surovin iz nestabilnih ali nedemokratičnih držav in regij; priporoča obsežno povečanje raznovrstnosti energetskih virov in energetskih prometnih poti ter večjo energetsko učinkovitost in solidarnost pri politiki zanesljive oskrbe z energijo med državami članicami EU; obžaluje, da države članice neusklajeno podpisujejo dvostranske energetske sporazume, ki ogrožajo interese in sprožajo dvome o strateških projektih EU kot celote in drugih držav članic; v zvezi s tem poudarja strateški pomen plinovoda Nabucco za zanesljivo oskrbo Evropske unije z energijo ter poziva Komisijo in Svet, naj si na vse mogoče načine prizadevata za čim prejšnjo uspešno izvedbo tega projekta; ponovno poziva k ustanovitvi službenega mesta visokega uradnika za zunanjo energetsko politiko, ki bo podrejen visokemu predstavniku/podpredsedniku Komisije, ki bo imel v prihodnje dvojno vlogo, in bo odgovoren za usklajevanje dejavnosti Unije na tem področju; obžaluje, da se Svet in Komisija nista odzvala na zgoraj navedeno resolucijo Parlamenta z dne 26. septembra 2007;

17.   obžaluje neustrezen napredek na poti k skupni evropski zunanji politiki na področju energije in dvostransko delovanje nekaterih držav članic, kar znatno omejuje pogajalsko moč Evropske unije kot celote in njena prizadevanja za skupno zunanjo energetsko politiko; ponavlja svoje stališče, da mora takšna politika temeljiti na solidarnosti ter učinkovitem in ustrezno medsebojno povezanem notranjem trgu, ki ima vsa potrebna sredstva, da se zoperstavi monopolnemu in politično utemeljenemu netržnemu vedenju, ki lahko ogrozi varnost oskrbe z energijo v Skupnosti; zato pozdravlja in odločno podpira vključitev klavzule o tretjih državah v tretji energetski paket;

18.   ponavlja, da je terorizem – kot sredstvo ki ga uporabljajo nedemokratične države ali teroristične organizacije – ena od poglavitnih groženj za varnost EU, in pozdravlja prizadevanje koordinatorja EU za boj proti terorizmu, da bi okrepil izvajanje protiteroristične strategije EU; opozarja, da je treba boj proti terorizmu voditi ob ustreznem spoštovanju univerzalnih vrednot demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njihovi zaščiti, v tesnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji in v skladu s strategijo, ki so jo določili Združeni narodi; meni, da mora biti uspešen boj proti terorizmu osrednja prednostna naloga v odnosih med EU in tretjimi državami;

19.   ponavlja pomen urejenega upravljanja migracij; zato meni, da je bistveno zagotoviti sodelovanje držav izvora in tranzitnih držav ter to sodelovanje spodbujati z izvajanjem politike pozitivnega pogojevanja; poudarja potrebo po preprečevanju nezakonitega priseljevanja in boju proti skupinam, ki s tem trgujejo;

20.   ponavlja, da je krepitev globalnega upravljanja, mednarodnih ustanov in vrednot mednarodnega prava, še naprej ključni interes za zunanje delovanje Unije; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo Združenih narodov pri podpori učinkovitega multilateralizma ter poudarja, da mora biti Unija enotna pri pozivanju svojih partnerjev k prizadevanju za razvoj in utrjevanje demokracije, človekovih pravic ter pravne države kot splošnih temeljev uspešnega in varnega sveta; ponovno potrjuje svojo zavezanost razvojnim ciljem tisočletja ZN, zlasti svetovnemu boju proti revščini;

21.   meni, da je treba pri prizadevanju za globalno upravljanje nameniti posebno pozornost vlogi državnih premoženjskih skladov in podobnih državnih gospodarskih subjektov, ki jih je treba spodbujati k čim bolj preglednemu in odgovornemu delovanju;

22.   meni, da je pomembno, da si EU bolj prizadeva za okrepitev in utrditev svojih politik za globalno podporo demokraciji; zato meni, da je bistveno postaviti takšno podporo v središče SZVP ter zagotoviti usklajenost ukrepov institucij EU in držav članic;

23.   zaradi zagotavljanja skladnosti in učinkovitosti zunanje politike EU vztraja, da je treba učinkovito izvajati klavzule o človekovih pravicah ter določbe o neširjenju orožja in boju proti terorizmu ter v sporazume s tretjimi državami vključiti klavzulo o varnosti oskrbe z energijo;

24.   poudarja potrebo po nadaljnjem spodbujanju k izvajanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje na mednarodni ravni, dejavnemu prizadevanju za ohranjanje sedanjega sistema za nadzor nad orožjem in razoroževanje, zlasti za začetek veljavnosti Pogodbe o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov ter dosledno izvajanje in celovito spremljanje Konvencije o prepovedi kemičnega orožja, mednarodne prepovedi uporabe kasetnega streliva ter splošnega izvajanja Ottavske konvencije o prepovedi pehotnih min, poleg tega pa še potrebo po večjemu poudarjanju pobud za nadzor nad trgovanjem z orožjem malega kalibra ter drugih pobud in vprašanj v zvezi z razorožitvijo in neširjenjem, krepitvi večstranskih pogodb o neširjenju in zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje strategije Evropske unije o neširjenju orožja za množično uničevanje; poziva EU in države članice, naj prevzamejo pozitivno in učinkovito vlogo pri odpravljanju sedanjega zastoja na ženevski konferenci o razoroževanju ter sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se bodo pogajanja sklenila z nediskriminatorno, večstransko, mednarodno in dejansko preverljivo pogodbo, ki bo prepovedovala proizvodnjo cepljivih snovi za izdelavo jedrskega orožja;

Prednostne naloge Parlamenta na geografskih območjih za leto 2008

25.   meni, da proces širitve Unije, ki temelji na členu 49 Pogodbe EU, ostaja bistvena zunanjepolitična prednostna naloga in da bi moral temeljiti na zmogljivosti Unije, da vključi nove države članice (ob upoštevanju vpliva širitve na njene institucije, finančne vire in sposobnost za uresničevanje političnih ciljev);

26.   meni, da bi morala biti stabilnost na Zahodnem Balkanu najpomembnejša prednostna naloga EU za leto 2008 v skladu s stališčem Sveta iz letnega poročila za leto 2006; zato največji pomen pripisuje podvajanju prizadevanj za približevanje Zahodnega Balkana k EU, vključno z uvedbo režima potovanj brez vizumov, krepitvijo regionalnega sodelovanja na področjih, kot so trgovina, promet in energetika, ter s sodelovanjem držav Zahodnega Balkana v programih Skupnosti; meni, da bi večji poudarek na gospodarskih in družbenih vprašanjih, ki jih to vključuje, pospešil in podprl priprave teh držav za pristop k EU v skladu s solunsko agendo; poudarja, da je vključitev civilne družbe v pristopni proces pomembna;

27.   meni, da bi bilo treba poglobiti dialog s Srbijo in sprejeti oprijemljive ukrepe, da se ponovno potrdi evropska perspektiva države; meni, da je podpis stabilizacijskega in pridružitvenega sporazuma konkreten korak na poti k prihodnjemu pristopu Srbije k EU; spodbuja vsebinsko pomoč, izvajanje vzajemno sprejetih zavez in ukrepov sodelovanja, vključno s časovnim načrtom za liberalizacijo vizumov; poudarja, da je treba poseben poudarek nameniti krepitvi vezi z vsemi demokratičnimi silami in s civilno družbo na področjih skupnega interesa; meni, da bi morala EU oblikovati primerne politike in začeti ustrezne procese, da se prepreči osamitev Srbije;

28.   se sklicuje na sklepe Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z zasedanja dne 18. februarja 2008, v katerih Svet navaja sprejetje resolucije o neodvisnosti Kosova z dne 17. februarja 2008 s strani skupščine Kosova ter v katerih Svet navaja tudi, da se bodo države članice glede svojih odnosov s Kosovom odločile v skladu z nacionalno prakso in mednarodnim pravom;

29.   meni, da mora misija Evropske unije za utrditev pravne države na Kosovu (EULEX) varovati interese narodnih manjšin, kot je določeno v Ahtisaarijevem načrtu, da se ohrani večnarodnostni značaj ozemlja, okrepi samozavest v narodnostnih skupnostih, zaščititi kulturna, verska in zgodovinska dediščina, utrdi pravna država ter spodbudi gospodarski razvoj; poudarja, da bo lokalna odgovornost za ta prizadevanja zagotovila uspešno tranzicijo ter trajnostni družbeni, politični in gospodarski razvoj na Kosovu; izraža svojo zaskrbljenost glede zastoja v pogajanjih o prenosu odgovornosti z Začasne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) na EULEX; poziva države članice, naj usklajeno delujejo v Združenih narodih, da bi zagotovile priznanje misije EULEX kot dela mednarodne civilne navzočnosti na Kosovu v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN 1244 (1999);

30.   poudarja, da mora EU še naprej natančno spremljati položaj manjšin v vseh državah Zahodnega Balkana, da zagotovi učinkovito varstvo vseh manjšinskih skupin in njihovih pravic, ter da je treba na tem področju dosegati nadaljnji stalni napredek v skladu z evropskimi standardi; meni, da je treba leto medkulturnega dialoga 2008 izkoristiti za spodbujanje medsebojnega razumevanja in izobraževanja, da se strpnost vtisne v zavest ljudi;

31.   poleg tega poudarja, da je treba krepitev evropske sosedske politike obravnavati kot ključni cilj za leto 2008 ter da je treba pri tem uporabiti bolj raznolik pristop do sosednjih držav, ki bo ustrezno upošteval njihova pričakovanja in strateške interese Unije; meni, da mora ta prenovljena politika bolje in širše uporabljati razpoložljive instrumente Skupnosti;

32.   ponavlja, da je trajnost nerešenih sporov v državah evropske sosedske politike resen izziv za varnost zunanjih meja EU in učinkovito izvajanje evropske sosedske politike; poudarja, da so po širitvi leta 2007 meje EU še bližje tem območjem sporov; zato poziva k bolj dejavnemu in celovitemu sodelovanju EU pri stalnem prizadevanju za rešitev teh sporov, zlasti spora na pridnestrskem območju Republike Moldavije, v skladu z mednarodnim pravom in načelom ozemeljske celovitosti, ter tudi k večjemu vključevanju EU v obvladovanje sporov;

33.   meni, da bi se morala Unija osredotočiti na razvoj gospodarskega sodelovanja, politične stabilnosti in demokracije na treh ključnih območjih regionalnega sodelovanja, to so Sredozemlje, Baltsko morje in Črno morje, in sicer z uporabo struktur za sodelovanje na teh območjih, z utrjevanjem sinergij med institucionalnimi in regionalnimi politikami ter tako, da državam v teh regijah pomaga pri njihovih procesih povezovanja; pozdravlja namero, ki jo je izrazil Evropski svet 13. in 14. marca 2007, da se okrepi barcelonski proces; ponovno poudarja pomen doseganja oprijemljivih rezultatov v evro-sredozemski regiji, kjer bi bilo treba spodbujati spoštovanje človekovih pravic ter gospodarski in družbeni razvoj v državah na južni obali Sredozemskega morja in kjer bi bilo treba več pozornosti posvetiti energetskim in okoljskim izzivom;

34.   ponovno poudarja, da sta črnomorska in baltska regija strateško pomembni za Unijo ter da si zato zaslužita bolj usklajen pristop, podoben tistemu v regiji Sredozemskega morja; poziva Svet in Komisijo, naj spodbujata regionalno sodelovanje s Črnim morjem in z Baltskim morjem; meni, da bi enako pozornost in ravnotežje med temi tremi bistvenimi regijami najbolje zagotovili z oblikovanjem novih organizacijskih struktur v regijah Črnega morja in Baltskega morja, pa tudi s krepitvijo odnosov z obstoječimi večstranskimi skupščinami, kakršna je parlamentarna skupščina črnomorskega gospodarskega sodelovanja;

35.   poudarja potrebo po krepitvi čezatlantskega zavezništva in poglobitvi stikov z Združenimi državami Amerike, med drugim z naprednejšim in celovitejšim sporazumom o čezatlantskem partnerstvu, pri čemer bi bilo treba v celoti izkoristiti potencial tega sporazuma, ki bi moral vključevati posvetovanje in sodelovanje pri skupnih interesih, pa tudi preprečevanje konfliktov, mednarodni pravni red, mir in razoroževanje, trajnostni razvoj in boj proti revščini; pozdravlja oblikovanje čezatlantskega gospodarskega sveta; poudarja pomen parlamentarne razsežnosti v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, pa tudi potrebo po vzpostavitvi bolj poglobljenega dialoga s kongresom ZDA o prihodnosti odnosov med EU in ZDA, prihodnosti Nata in reformi Združenih narodov;

36.   meni, da je v letu 2008 izjemno pomembno, da Unija revidira svoje odnose z Rusijo; meni, da bi morali ti odnosi temeljiti na uravnoteženemu partnerstvu, ki bi se odzivalo na svetovne izzive, kot so neširjenje orožja za množično uničevanje, regionalna varnost in zanesljiva oskrba z energijo, ter bi spodbujalo utrjevanje demokracije, varstvo človekovih pravic, prosto trgovino in predvsem spoštovanje pravne države; opozarja, da mora pristno partnerstvo temeljiti na enaki obravnavi vseh držav članic, pa tudi na dobrih odnosih s sosednjimi državami, preglednosti in odgovornosti; prosi države članice,naj usklajujejo odnose z Rusko federacijo na temelju skupnih interesov Unije; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da ti skupni interesi niso zgolj poudarjeni z mandatom za kakršen koli prihodnji sporazum, temveč da se v njem določi tudi mehanizem za spremljanje njegovega izvajanja;

37.   poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta s prizadevanji v okviru bližnjevzhodne četverice in na terenu, da bi spodbudila pogajanja med Izraelci in Palestinci za celovito, trajno in pravično mirovno rešitev na podlagi dveh držav, ki sta varni in sposobni preživeti, v skladu z zavezami iz agende iz Annapolisa; meni, da mora Unija čim bolj povečati svoje finančne, trgovinske in politične vzvode na obeh straneh, da bo dosegla to mirno rešitev, ter da mora Unija na ustreznih forumih imeti vlogo, sorazmerno s svojim finančnim in političnim prispevkom;

38.   meni, da je režim neširjenja jedrskega orožja v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja resno ogrožen, ter poziva Svet in zlasti državi članici, ki imata jedrsko orožje, naj predložijo evropsko pobudo o izpolnjevanju obveznosti o razorožitvi iz člena VI Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja zlasti glede na pregledno konferenco o tej pogodbi leta 2010; odločno nasprotuje proizvodnji in razširjanju orožja za množično uničevanje, kar se lahko uresniči v vedno več državah zaradi nezmožnosti jasnega ločevanja uporabe jedrske tehnologije za energetske namene in njene uporabe za proizvodnjo orožja; v zvezi s tem navaja zlasti negotovost glede ciljev jedrskega programa Irana; poziva Iran, naj bo dejavno pregleden v svojih odnosih z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo in naj poskuša ponovno pridobiti zaupanje mednarodne skupnosti; poziva članice varnostnega sveta ZN, naj vprašanje Irana ponovno predložijo Mednarodni agenciji za jedrsko energijo in začnejo pogajanja brez predpogojev; poziva države članice EU, da prepovejo ves izvoz jedrske tehnologije v katero koli državo, ki ni ratificirala dodatnih protokolov k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja;

39.   meni, da bi EU lahko prispevala h krepitvi zaupanja do držav, s katerimi nima pogodbenih vezi ali pa so te vezi omejene, s spodbujanjem medosebnih stikov, kot so partnerstva med mesti ali programi Erasmus Mundus;

40.   pričakuje hitro in celovito izvajanje strategije za Srednjo Azijo;

41.   ponavlja, da mora spodbujanje mednarodne solidarnosti, stabilnosti, miru ter demokratičnega človekovega in gospodarskega razvoja, pravne države in boja proti drogam v letu 2008 ostati med prednostnimi nalogami politike EU do Afganistana; poudarja, da je treba v Afganistanu ponovno vzpostaviti varnost, ki je ni mogoče doseči le z vojaškimi sredstvi; poudarja, da je v zvezi s tem bistvena okrepitev policijskih sil, da se vzpostavi pravna država in poveča razvojno prizadevanje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je proizvodnja drog postopno povečala, zato je Afganistan ponovno postal največji svetovni proizvajalec; pozdravlja namestitev policijske misije EU v Afganistanu (EUPOL Afganistan) in poziva države članice EU, da ji zagotovijo izkušeno in dobro pripravljeno osebje ter jo sčasoma povečajo; je zaskrbljen, da nezadostna usklajenost, tako v mednarodni skupnosti (zlasti med EU in Natom) kot v odnosih z afganistanskimi oblastmi, resno ovira učinkovitost dejavnosti na terenu; poziva vse akterje, da si prizadevajo za izboljšanje tega položaja; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje Kaia Eideja za posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za Afganistan;

42.   priporoča, da se politični in gospodarski odnosi s Kitajsko v letu 2008 poglobijo, pod pogojem, da se doseže znaten napredek na področju demokracije in človekovih pravic ter da Kitajska upošteva resno zaskrbljenost EU zaradi njenega ravnanja v Tibetu, pri čemer se v zvezi s temi vprašanji ohranja konstruktiven dialog z oblastmi, zlasti med pripravami na olimpijske igre v Pekingu; poziva Kitajsko, da razvije celovit in v prihodnost usmerjen pristop k obnovi države, ki krepi spoštovanje različnih narodov in kulturnih tradicij; v zvezi s tem obžaluje, da ni bilo znatnih rezultatov na področju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko;

43.   priporoča poglobitev političnih in gospodarskih odnosov z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v letu 2008 na podlagi velikega napredka na področju demokracije in človekovih pravic; priznava rastoč pomen organizacije ASEAN v vlogi sile za regionalno stabilnost in blaginjo; verjame, da imata EU in ASEAN veliko možnosti za večje sodelovanje, ki delno temelji na napredku organizacije ASEAN pri regionalnem povezovanju ter na področju demokracije in človekovih pravic; ostaja izjemno zaskrbljen zaradi razmer v Burmi;

44.   poudarja, da je treba leta 2008 še naprej zelo spremljati sklepe, sprejete na vrhu EU-Afrika, ki je potekal decembra 2007 v Lizboni; v zvezi s tem pozdravlja imenovanje posebnega predstavnika EU/vodje delegacije Evropske komisije za Afriško unijo, ki bo imel dvojno vlogo in imel sedež v Adis Abebi; v zvezi s tem meni, da si mora Unija v sodelovanju z Združenimi narodi čim bolj prizadevati za okrepitev zmogljivosti Afriške unije za vzpostavljanje in ohranjanje miru; v zvezi s tem pozdravlja misije EU za izvajanje reform varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo in Republiki Gvineja Bissau ter poziva k usklajeni uporabi instrumentov SZVP in Skupnosti, kot je Instrument za stabilnost;

45.   pričakuje, da sta se na petem vrhu med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, ki je potekal maja 2008 v Limi, določila poglobitev vsebine naznanjenega dvoregionalnega združenja, vključno z ustanovitvijo solidarnostnega dvoregionalnega sklada, ki ga je predlagal Parlament, ter pravočasen zaključek pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU z Mercosurjem, Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko do konca leta 2008;

46.   opozarja na svoje številne resolucije in poročila, ki zadevajo različna interesna geografska območja, ker vsebujejo pomembne prispevke k razpravi o načinu razvijanja politike EU v odnosu do teh geografskih območij;

47.   priporoča, da Unija okrepi politični dialog s tretjimi državami in regijami, predvsem z glavnimi partnericami; v zvezi s tem ponovno poudarja pomembno vlogo parlamentarne diplomacije kot dopolnilnega orodja v odnosih Unije s tretjimi državami in regijami, predvsem prek treh glavnih večstranskih medparlamentarnih skupščin (Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, Evro-sredozemske parlamentarne skupščine (EuroMed) in Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat)); se zavezuje, da bo do leta 2009 ustanovil Parlamentarno skupščino evropske sosedske politike za vzhod (Euro-Nest), da se okrepi parlamentarna razsežnost političnega partnerstva med Evropskim parlamentom in državami, ki sodelujejo pri evropski sosedski politiki na vzhodu;

48.   ponovno poziva države članice, ki so tudi članice varnostnega sveta ZN, naj v okviru tega organa izboljšajo usklajenost, da bi izboljšale učinkovitost delovanja Unije na svetovni ravni, in naj si dolgoročno prizadevajo, da EU zagotovijo sedež v varnostnem svetu v okviru velike reforme sistema ZN; poziva stalne članice Varnostnega sveta ZN, ki so države članice EU, k tesnejšemu sodelovanju z državami članicami EU, ki niso stalne članice;

Učinkovitost, skladnost in prepoznavnost SZVP

49.   pozdravlja izboljšave, dosežene na podlagi lizbonske pogodbe v zvezi z zunanjim delovanjem, SZVP, in EVOP, ki bo postala SVOP; meni, da nova pogodba bistveno krepi zunanje delovanje Unije in njeno vlogo v mednarodnih odnosih ter veča njeno prepoznavnost in ugled, obenem pa krepi njeno sposobnost uspešnega delovanja na svetovni ravni;

50.   upa, da bodo vse države članice hitro ratificirale Lizbonsko pogodbo, da bo lahko pravočasno začela veljati; čestita tistim državam članicam, ki so že ratificirale Lizbonsko pogodbo;

51.   pozdravlja izboljšave institucionalnega okvira Unije na področju SZVP, zlasti:

52.   pozdravlja razširitev področja zunanjega delovanja Unije, vključno z zagotovitvijo nove pravne podlage in instrumentov, ki vplivajo na področja, povezana s SZVP, kot so izrecna pravna podlaga za evropsko sosedsko politiko, določitev enotne pravne osebe za Unijo, nujna finančna pomoč za tretje države, humanitarna pomoč, sankcije proti nedržavnim subjektom, vesoljska politika, varnost oskrbe z energijo, boj proti podnebnim spremembam, preprečevanje mednarodnega terorizma in varovanje osebnih podatkov;

53.   poudarja pomen zagotavljanja usklajenosti politik na področju zunanjega delovanja Unije, zlasti med SZVP in SVOP ter med razvojnimi in trgovinskimi politikami; v tem smislu poudarja pomembno vlogo, ki bi jo morala imeti visoki predstavnik in Evropska služba za zunanjepolitično delovanje pri zagotavljanju usklajenosti politike;

54.   opozarja, da določitev pravne osebe za Unijo postavlja vprašanje njenega statusa v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi; meni, da mora biti prihodnji status Unije v Združenih narodih sorazmeren z njenim finančnim in političnim prispevkom;

Lizbonska pogodba in njen vpliv na odnose med Svetom, Parlamentom in Komisijo pri vprašanjih SZVP/SVOP ter na parlamentarni nadzor nad SZVP/SVOP

55.   meni, da je čim tesnejše sodelovanje med predsednikom Evropskega sveta, predsednikom Komisije, visokim predstavnikom in predsedstvom po načelu rotacije nujno za zagotovitev, da njihove različne funkcije prispevajo k skladnosti in učinkovitosti SZVP;

56.   poziva Svet, da se konkretno odzove na želje in skrbi, ki so bile izražene v uradnih sporočilih Parlamenta, zlasti v zvezi z reševanjem primerov kršitev človekovih pravic ter kršitev v zvezi z demokracijo in pravno državo;

57.   poziva Svet, naj preveri učinkovitost svoje politike sankcij proti nekaterim nesprejemljivim režimom, kot sta Mugabejev režim v Zimbabveju in vojaška hunta v Burmi, ter naj sprejme ukrepe za njeno izboljšanje, vključno s potrebnimi mehanizmi za dosledno upoštevanje in izvajanje te politike;

58.   poziva prihodnjega visokega predstavnika/podpredsednika Komisije, da izhaja iz izkušenj rednih nastopov visokega predstavnika in komisarja za zunanje odnose pred Parlamentom na plenarnih zasedanjih in pred njegovim Odborom za zunanje zadeve ter iz prakse neuradnih srečanj, da uvede redna, sistematična in samostojna posvetovanja s Parlamentom in njegovimi pristojnimi organi ter da vključi Parlament v postopek sprejemanja odločitev za izboljšanje preglednosti in odgovornosti glavnih odločitev v zvezi s SZVP; poudarja, da bo legitimnost prihodnjega urada visokega predstavnika/podpredsednika Komisije izhajala neposredno iz Parlamenta;

59.   nadalje poudarja, da je treba ponovno obravnavati tudi odnose med Svetom in Parlamentom, da se upoštevajo glavne reforme prihodnje SVOP in okrepljenih nadzornih pristojnosti Parlamenta po prenosu preostalih pristojnosti Zahodnoevropske unije na EU; v zvezi s tem pozdravlja določbe za tesnejše sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

60.   zahteva, da se z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sklene medinstitucionalni sporazum med Parlamentom in Svetom, ki bo določal njune delovne odnose na področju zunanjepolitičnega delovanja, vključno z izmenjavo zaupnih informacij; zahteva, da se okvirni sporazum med Komisijo in Parlamentom dopolni tako, da se upoštevajo določbe Lizbonske pogodbe;

61.   zahteva, da prihodnji visoki predstavnik/podpredsednik Komisije funkcijo nastopi skupaj z novo Komisijo 1. novembra 2009, da se poišče začasna rešitev za obdobje med začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe in 1. novembrom 2009 ter da se Evropski svet – ob soglasju predsednika Komisije – v celoti posvetuje s Parlamentom glede imenovanja prvega visokega predstavnika/podpredsednika Komisije ter glede drugih začasnih imenovanj; v zvezi s tem meni, da je treba uvesti ad hoc postopek predstavitve ob imenovanju visokega predstavnika/podpredsednika Komisije pred Odborom za zunanje zadeve v vlogi glavnega odbora;

62.   poudarja pomemben vpliv, ki ga bo imela ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje na zunanjepolitične odnose EU; poudarja potrebo po preglednosti in po demokratičnem vložku v ta postopek; se sklicuje na svojo pravico, da se z njim posvetuje o ustanovitvi Evropske službe za zunanjepolitično delovanje v skladu s členom 27(3) Pogodbe EU, kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo; zahteva polno vključitev v pripravljalno delo v zvezi s tem; se sklicuje na tekoče poročilo o tej zadevi; upa, da bo ustanovitev Evropske službe za zunanjepolitično delovanje zagotovila večjo jasnost v zvezi z merili za posebne predstavnike EU, njihovim imenovanjem in ocenjevanjem, vključno z opredelitvijo in namenom njihovih nalog, trajanjem njihovega mandata ter njihovim usklajevanjem in dopolnjevanjem z delegacijami Evropske komisije;

63.   poziva prihodnjega visokega predstavnika/podpredsednika Komisije ter Svet in Komisijo, da okrepijo sodelovanje z obstoječimi večstranskimi parlamentarnimi skupščinami (Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU, EuroMed, EuroLat in Euro-Nest, ko bo ustanovljena), na katerih se poslanci Unije srečujejo z nekaterimi najpomembnejšimi partnerji, saj to jasno zagotavlja dodano vrednost pri skladnosti in učinkovitosti zunanjega delovanja Unije;

64.   meni, da je parlamentarni nadzor ključen za evropsko varnostno in obrambno politiko; zato poziva politični in varnostni odbor, naj skupaj s Parlamentom vzpostavi mehanizem v zvezi z zaupnimi informacijami o novih krizah ali mednarodnih dogodkih, povezanih z varnostjo, ki bo primerljiv z obstoječimi mehanizmi v več nacionalnih parlamentih držav članic in bo – glede na stopnjo zaupnosti – vključeval tako zaprte seje odborov kot srečanja med političnim in varnostnim odborom ter imenovanimi člani ustreznih odborov in pododborov;

65.   meni, da je treba predsedniku Odbora za zunanje zadeve zagotoviti, da se udeleži neuradnih srečanj ministrov za zunanje zadeve držav članic (srečanj Gymnich) po zgledu že ustaljene prakse za neuradna zasedanja Sveta na drugih področjih politike;

66.   poudarja, da je treba zagotoviti demokratično odgovornost in preglednost dejavnosti Evropske obrambne agencije;

Financiranje SZVP/SVOP glede na Lizbonsko pogodbo

67.   z zadovoljstvom ugotavlja z Lizbonsko pogodbo skladno krepitev proračunskih pooblastil Parlamenta nad celotno porabo EU, vključno z Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, s čimer je Parlament enakovreden Svetu, odpravo razlikovanja med obveznimi in neobveznimi izdatki ter določitev večletnega finančnega okvira kot pravno zavezujočega;

68.   obžaluje nepotrebno zapletenost ureditve za hitro financiranje dejavnosti SVOP zunaj proračuna EU; vztraja, da se mora celotno zunanje delovanje Unije (vključno s tistim v okviru prihodnje SVOP, vendar brez vseh vojaških izdatkov) v prihodnosti financirati iz skupnega proračuna EU;

69.   v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti spremljanju civilnega kriznega upravljanja, pri katerem se viri in različne pristojnosti Sveta, Komisije in držav članic združujejo, da se zagotovita optimalna učinkovitost in usklajenost;

70.   priznava koristnost skupnih posvetovalnih sestankov predsedstva Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun ter predsednika Politično-varnostnega odbora, ki jih določa zgoraj navedeni Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006; hkrati podpira zamisel, da bi bili predsedniki in/ali poročevalci parlamentarnih odborov, pristojnih za zunanjepolitične ukrepe, vključeni v dejavnosti novega usklajevalnega odbora za novi proračunski postopek, če je to potrebno v okviru letnega postopka;

71.   zahteva, da Svet v skladu z navedenim Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006, ki določa strukturirani dialog med Svetom in Parlamentom, obvesti Parlament pred sprejetjem vsakršne odločitve, ki zajema odhodke iz naslova SZVP;

72.   meni, da je skupni znesek 1 740 milijonov EUR, dodeljen SZVP za obdobje od leta 2007 do 2013, nezadosten za uresničitev ambicij in posebnih ciljev EU kot svetovnega akterja, ter hkrati priznava, da financiranje SZVP, dogovorjeno za leto 2008, v višini 285 milijonov EUR pomeni pomemben korak naprej v primerjavi s prejšnjimi dodelitvami sredstev (in povečanje za 125 milijonov EUR glede na leto 2007); poudarja, da bi morali to povečanje spremljati strožji ukrepi za parlamentarni nadzor in boljše sodelovanje Sveta;

73.   bo predložil posebne predloge o financiranju in proračunskem nadzoru Evropske službe za zunanjepolitično delovanje v okviru prihajajočega poročila o tem vprašanju;

o
o   o

74.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Nata in predsedniku Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8). (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0055. (3) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 309. (4) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 334. (5) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 396. (6) UL C 76 E, 27.3.2008, str. 95, in Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0528. (7) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0262. (8) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 226 in 235. (9) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 670. (10) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0350. (11) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0622. (12) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0483. (13) UL C 76 E, 27.3.2008, str. 106. (14) UL C 76 E, 27.3.2008, str. 100. (15) UL C 296 E, 6.12.2006, str. 123. (16) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 176. (17) UL C 320 E, 15.12.2005, str. 253. (18) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0488. (19) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0481. (20) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413. (21) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0537 in sprejeta besedila, P6_TA(2007)0576. (22) S113/08, 14. marec 2008. (23) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0612. (24) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 753. (25) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0381. (26) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 485. (27) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 480. (28) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538. (29) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0017. (30) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0482.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije in evropske vernostne in obrambne politike (2008/2003(INI))

P6_TA(2008)0255 A6-0186/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki je bila podpisana v Lizboni 13. decembra 2007,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007,

–   ob upoštevanju poročil predsedstva Sveta EU o evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP) z 18. junija in 10. decembra 2007,

–   ob upoštevanju skupnega srečanja obrambnih ministrov EU in ministrov EU za razvoj v Svetu 19. in 20. novembra 2007,

–   ob upoštevanju sklepov srečanja Sveta 19. in 20. novembra 2007 o varnosti in razvoju ter o EVOP,

–   ob upoštevanju madridskega poročila, ki ga je študijska skupina za človekovo varnost (ang. Human Security Study Group) objavila 8. novembra 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o izvajanju Evropske varnostne strategije(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o izvajanju Evropske varnostne strategije v okviru EVOP(2),

–   ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, sprejete v Lizboni 9. decembra 2007, in ob upoštevanju, da je bil 1. marca 2008 general Pierre-Michel Joana imenovan za posebnega svetovalca za afriške zmogljivosti za vzdrževanje miru,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 27. septembra 2007 o operacijah evropske varnostne in obrambne politike v Čadu in Srednjeafriški republiki(3),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0186/2008),

A.   ker je Svet leta 2007 in v začetku leta 2008 sprejel pomembne operativne odločitve na področju EVOP in glede izvajanja evropske varnostne strategije, vključno z

B.   ker je bil leta 2007 in v začetku leta 2008 dosežen nadaljnji razvoj na področju zmogljivosti EVOP in izvajanja evropske varnostne strategije, vključno s:

C.   ker je v letu 2007 in v začetku leta 2008 prišlo tudi do nenehnih primanjkljajev na področju EVOP in pri izvajanju evropske varnostne strategije, vključno s:

D.   ker bo Lizbonska pogodba uvedla večje novosti na področju EVOP,

E.   ker si je treba nenehno prizadevati za preprečevanje podvajanja in za povečanje interoperabilnosti znotraj EU in ker sta najučinkovitejša načina za to delitev in združevanje obrambnih sredstev, da se kar najbolj poveča obrambna zmogljivost Evrope,

1.   ponovno potrjuje sklepe iz prejšnjih resolucij Parlamenta, ki se nanašajo na evropsko varnostno strategijo in EVOP;

Lizbonska pogodba

2.   pozdravlja podpis Lizbonske pogodbe, ki bo vpeljala večje novosti na področju EVOP, zlasti s krepitvijo urada visokega predstavnika, oblikovanjem evropske službe za zunanjepolitično delovanje, uvedbo člena o medsebojni obrambni pomoči, solidarnostno klavzulo, stalnim strukturiranim sodelovanjem na področju obrambe ter z razširitvijo petersberških nalog; upa, da bodo vse države članice uspešno in pravočasno zaključile postopek ratifikacije; čestita državam članicam, ki so že ratificirale Lizbonsko pogodbo; poudarja, da bo Parlament izpolnjeval svoje pristojnosti v skladu z veljavno pogodbo in pozorno spremljal izvajanje vseh novosti;

3.   prosi zadevne države članice, naj preučijo možnost in možne učinke združevanja obstoječih večnacionalnih sil, kot so Eurocorps, Eurofor, Euromarfor, evropske orožniške sile, špansko-italijanske amfibijske sile, evropska zračna skupina, evropska zračna usklajevalna celica v Eindhovnu, večnacionalni usklajevalni center za ladijske prevoze v Atenah ter vse sile in strukture, pomembne za operacije EVOP, v stalno strukturirano sodelovanje, kot je predvideno v Lizbonski pogodbi;

Ocenjevanje in dopolnjevanje evropske varnostne strategije

4.   vabi visokega predstavnika, naj v beli knjigi oceni dosežen napredek in morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju evropske varnostne strategije od leta 2003, vključno z izkušnjami, pridobljenimi v operacijah EVOP; povezavo med notranjimi in zunanjimi varnostnimi vidiki (boj proti terorizmu), varovanjem meja in kritične infrastrukture, tudi zaščito pred računalniškimi napadi, varnostjo oskrbe z energijo kot izzivom, s katerim so soočena civilna, gospodarska, tehnična in diplomatska prizadevanja, nerešenimi regionalnimi spori v soseščini EU, tj. v Pridnestrju, Abhaziji, Južni Osetiji in Gorskem Karabahu, humanitarnimi in varnostnimi izzivi na afriški celini; in posledicami podnebnih sprememb in naravnih nesreč za civilno zaščito in človekovo varnosti, kakor tudi širitvijo orožja za množično uničevanje; nadalje ga poziva, naj oceni, ali so te grožnje, tveganja in izzivi neposredno pomembni za široko razumevanje evropske varnosti ali le vsebujejo varnostno razsežnost;

5.   poziva visokega predstavnika, naj v belo knjigo vključi predloge za izboljšanje in dopolnitev evropske varnostne strategije, na primer opredelitev skupnih evropskih varnostnih interesov in meril za začetek misij EVOP; nadalje ga vabi, naj opredeli nove cilje za civilne in vojaške zmogljivosti (vključno s strukturami za poveljevanje in nadzor ter prevoz vseh evropskih akterjev pri kriznem upravljanju, za namene EVOP in pomoči pri nesrečah) ter naj premisli o posledicah Lizbonske pogodbe, kar zadeva EVOP in predloge za novo partnerstvo EU-Nato;

6.   poziva visokega predstavnika, naj se v beli knjigi ukvarja tudi z vprašanjem "opozoril"; čeprav je to vprašanje s področja nacionalne suverenosti vsake države članice, meni, da jih je treba uskladiti, da se zagotovi varnost različnih sil držav članic, ki delujejo na terenu;

7.   meni, da bi morala biti takšna bela knjiga podlaga za širšo politično razpravo v javnosti, zlasti zato, ker evropska varnostna strategija opredeljuje temeljne vrednote in cilje Unije ter ponazarja, za kaj si prizadeva; poudarja, da je treba prihodnjo oceno evropske varnostne strategije izvesti ob večji demokratični odgovornosti in jo je torej treba pripraviti ob tesnem posvetovanju z vsemi institucijami EU, tudi z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

Neposreden varnostni dialog med ameriško administracijo in Kanado

8.   opozarja, da je Nato čezatlantski forum, kjer varnostna vprašanja rešujejo večina držav članic EU, ZDA in Kanada; kljub temu spodbuja Svet in visokega predstavnika, naj sprejmeta pobude za neposreden varnostni dialog s prihodnjo ameriško administracijo in kanadsko vlado na področjih, za katera je pristojna EU; predlaga, naj se takšen dialog osredotoči na konkretna vprašanja, kot sta povečanje verodostojnosti zahodnih vrednot v boju proti terorizmu ter stabilizacija in obnova;

Civilno krizno upravljanje in civilna zaščita

9.   pozdravlja novi civilni glavni cilj 2010, ki je bil postavljen 1. januarja 2008 in upošteva izkušnje, pridobljene v predhodnih civilnih misijah EVOP;

10.   pozdravlja oblikovanje civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) v okviru sekretariata Sveta, ki bodo služile kot civilni ustreznik operativnemu štabu EU in bodo zagotavljale pomoč in podporo pri načrtovanju in izvajanju civilnih misij EVOP, s čimer se bo zagotovila civilna linija poveljevanja; poziva, naj se tovrstno ravnotežje odraža v vlogi in upravni strukturi civilno-vojaške celice;

11.   poziva Svet in Komisijo, naj preuči možnosti za primernejše organizacijsko okolje, kot bi bila denimo specializirana enota znotraj Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, da se zagotovi skladnejši in izčrpen pristop k civilnemu kriznemu upravljanju ter se tako premosti institucionalne razlike in omogoči boljše usklajevanje notranjih instrumentov EU ter sodelovanje med EU in zunanjimi ter nevladnimi organizacijami;

12.   poziva Svet, naj na podlagi nezadovoljivega načrtovanja in napotitve EUPOL v Afganistan opravi takojšen pregled vidikov odločanja, financiranja in napotitve civilnih misij EVOP ter naj poda oprijemljive predloge, zasnovane tako, da se prepreči morebitna ponovitev takšnih razmer v prihodnosti;

13.   priznava prizadevanja držav članic, da dajo na razpolago osebje za civilne misije EVOP na področjih civilne zaščite, spremljanja in podpore posebnemu predstavniku EU ter podpore misijam; opaža pa nenehen primanjkljaj na področjih policije, pravne države in civilne uprave; poudarja pomen dajanja na razpolago sposobnega in visoko strokovno usposobljenega osebja za misije EVOP;

14.   pozivata Svet in Komisijo, naj ko je razmejitev med pristojnostmi dveh institucij zabrisana, povečata medsebojno sodelovanje na področju civilnih misij EVOP in mejnih misij EU; meni, da bi morala Evropska služba za zunanjepolitično delovanje iz Lizbonske pogodbe to olajšati; mani pa, da bi kljub veljavnosti Lizbonske pogodbe lahko vseeno prišlo do sporov o pristojnosti, ki bi zahtevali odločitev visokega predstavnika;

15.   poziva države članice, naj redno pregledujejo razpoložljivost osebja za civilne misije EVOP ter naj zberejo pristojne nacionalne organe, da bi določili nacionalne akcijske načrte, kar zadeva mogoči prispevek, kot v primeru Finske, vključno z oblikovanjem postopkov za zavarovanje možnosti poklicnega napredovanja udeležencev v tovrstnih misijah ter z ustreznim upoštevanjem resolucije varnostnega sveta Združenih narodov 1325 (2000) o zastopanosti žensk v mehanizmih za preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov; nadalje poziva, naj se oblikuje posebno usposabljanje, kar zadeva zaščito otrok, v skladu s smernicami EU o otrocih v oboroženih spopadih;

16.   meni, da je pomembno krepiti civilne zmogljivosti za reševanje konfliktov; zato poziva Svet in Komisijo, naj ustanovita civilne mirovne enote EU za krizno upravljanje in preprečevanje konfliktov, kot to zahteva Evropski parlament;

17.   opaža, da se ekipa za civilno odzivanje, ki je dragocen instrument, ne uporablja, in obžaluje, da so bili strokovnjaki iz te ekipe napoteni skoraj izključno posamično in ne v obliki ekipe, kot je bilo predvideno in za kar so bili usposobljeni;

18.   pozdravlja sklepe Sveta 2007/779/ES, Euratom z dne 8. novembra 2007 in o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti na področju civilne zaščite(4) 2007/162/ES, Euratom z dne 5. marca 2007 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za civilno zaščito(5), ki je zasnovan tako, da bi izboljšal mobilizacijo in usklajevanje na področju pomoči s civilno zaščito v primeru hujših izrednih razmer v EU ali zunaj nje;

Človekova varnost in varnostna razsežnost razvojne politike

19.   opozarja Svet, da je v skladu z mednarodnim pravom odgovoren zagotoviti, da je vse civilno in vojaško osebje popolnoma usposobljeno v skladu z mednarodnimi humanitarnimi standardi ter da se ustrezne smernice revidirajo in razvijajo, da se zagotovi spoštovanje lokalnega prebivalstva, kultur in enakosti spolov;

20.   opozarja na pomembnost človekovih pravic in vključevanja načela enakosti spolov ter poziva k imenovanju večjega števila kandidatk na vodilne upravne položaje v skupni zunanji in varnostni politiki in EVOP, tudi na položaje posebnih predstavnikov EU in pa v operacijah EVOP na splošno;

21.   poziva države članice, naj še naprej delujejo v smeri mednarodne prepovedi kasetnega streliva, nadalje razvijajo načine za odkrivanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, zagotavljajo finančno in tehnično pomoč prizadetim državam ter naj še naprej delujejo v smeri sklenitve sklenitvi sedanjih pogajanj o okrepitvi svetovne prepovedi protipehotnih min, svetovne prepovedi orožja z uranom ter svetovnega nadzora nad prometom s konvencionalnim orožjem; ob upoštevanju tega šteje za neprijetno, da Kodeks ravnanja EU glede trgovine z orožjem, kljub temu, da bo v letu 2008 star že deset let, še vedno ni pravno zavezujoč, ter da se zdi, da se nenadzorovan izvoz orožja iz držav članic EU neovirano nadaljuje, celo vladam v državah, v katerih EU začenja misije EVOP ali preučuje tovrstne možnosti; nadalje opaža nevarnost, da bi lahko prišlo do prometa z orožjem v EU preko tistih držav članic, ki imajo manj strog nadzor nad izvozom v tretje države in/ali z neodgovorno prožno uporabo mednarodnih uvoznih potrdil; zato poudarja, da je pomembno, da vse države članice uporabljajo najvišje standarde v zvezi z nadzorom nad izvozom orožja, da se prepreči, da bi orožje EU zaostrovalo konflikte;

22.   ponovno potrjuje svojo zaskrbljenost zaradi širjenja orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja, ki povzročata nepotrebno človeško trpljenje, prispevata k zaostrovanju oboroženih spopadov in nestabilnosti, omogočata terorizem, spodkopava trajnostni razvoj, dobro upravljanje in pravno državo ter pripomoreta k resnim kršitvam človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; meni, da mora postati ustrezna vključitev strategij nadzora in zmanjševanja orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja sestavni del mednarodnih programov, namenjenih preprečevanju sporov in vzpostavitvi miru po končanih konfliktih; poziva države članice, Svet in Komisijo, naj prepričajo vlade k sprejemu zavezujočih določb za nadzor orožja majhnega kalibra in lahko orožje (vključno s prodajo in prenosom) s pomočjo mednarodne, regionalne in nacionalne zakonodaje;

23.   poudarja, da mora Evropska unija prevzeti pobudo pri krepitvi mednarodnega režima spremljanja orožja in s tem prispevati h krepitvi učinkovitega multilateralizma znotraj mednarodnega reda; nadalje opaža ujemanje prizadevanj za vključevanje vidikov neširjenja v sosedsko politiko Evropske unije s splošnim strateškim ciljem izgradnje varnosti v sosedstvu Unije;

24.   meni, da bi morale biti razorožitev, demobilizacija in ponovna integracija sestavni del operacij EVOP, ter poziva Svet, naj v mandat operacij EVOP, kjer je to primerno, vključi uničenje ali varno shranjevanje oddanega orožja in preprečevanje nezakonite trgovine z njim, kar so pokazale izkušnje, pridobljene z mednarodno stabilizacijsko silo Nata (SFOR)/EUFOR Althea v Bosni;

25.   pozdravlja prvo skupno srečanje obrambnih ministrov in ministrov za razvoj EU 19. novembra 2007, kar je bil pomemben korak pri pregledu težav, s katerimi se srečujejo države v razvoju, in s čimer se je okrepila skladnost in doslednost kratkoročnih ukrepov EU na področju varnosti ter dolgoročnih ukrepov na področju razvoja zadevnih držav; pozdravlja tudi sklepe Sveta o varnosti in razvoju z 19. novembra 2007, zlasti poudarek, ki je bil dan na analize konfliktov in na občutljivost konfliktnih razmer, ter spodbuja Svet in Komisijo, naj izvršujeta te sklepe;

26.   meni, da je treba na 40. obletnico podpisa sporazuma o neširjenju jedrskega orožja 1. julija 2008 gledati kot na priložnost za EU, da v svoji strategiji proti razširjanju orožja za množično uničevanje podpre potrebo po jedrskem razoroževanju, ob upoštevanju pripravljalnih odborov za prihodnjo konferenco za revizijo sporazuma o neširjenju jedrskega orožja; ponovno poudarja svoje mnenje, da to vključuje potrebo po tem, da "priznane" jedrske sile dajejo pobude za razoroževanje, da postane Evropa območje brez jedrskega orožja, ter da se sklene svetovna konvencija, ki bo prepovedovala jedrsko orožje;

Diplomatska vloga EU v zvezi z iranskim jedrskim programom

27.   poudarja vodilno diplomatsko vlogo, ki jo ima EU v zvezi z iranskim jedrskim programom, ki ne vključuje le visokega predstavnika, ki nastopa v imenu EU in EU3 (Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo), temveč tudi ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki združujejo različne interese in pristope pri zasledovanju enotnega cilja; ponovno poudarja, da tveganje širitve, ki obstaja v zvezi z iranskim jedrskim programom, za EU in mednarodno skupnost ostaja vir resne zaskrbljenosti; v zvezi s tem opozarja na svojo resolucijo z dne 31. januarja 2008 o Iranu(6) in podpira resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov 1803 (2008) z dne 3. marca 2008 kot tudi ponudbo Iranu s strani EU3, ZDA, Rusije in Kitajske o miroljubni uporabi jedrske energije, političnem in gospodarskem sodelovanju, energetskem partnerstvu, kmetijstvu, okolju in infrastrukturi, civilnem letalstvu ter razvojnem sodelovanju na področjih gospodarske, socialne in humanitarne pomoči;

Transport, komunikacije in obveščevalna dejavnost

28.   obžaluje zamude pri dobavi in naraščajoče stroške letala A400M za prevoz na dolge razdalje ter pomanjkanje razpoložljivih in operativnih helikopterjev za prevoz na kratke razdalje;

29.   podpira delo Evropske obrambne agencije na področju strateškega transporta ter poziva države članice, naj storijo več, da bi zapolnile primanjkljaj; pozdravlja začasne ukrepe, kot je strateški zračni most SALIS (ang. Strategic Airlift Interim Solution), in spodbuja razvoj operativnega koncepta za zbiranje zmogljivosti;

30.   pozdravlja predlog Združenega kraljestva o delitvi podatkov o razpoložljivosti helikopterjev za misije EU, da bi se tako dosegla boljša usklajenost flot;

31.   pozdravlja francosko-nemški projekt težkega transportnega helikopterja, vendar se tudi zaveda večplastnih razlogov za pomanjkanje razpoložljivih in operativnih helikopterjev, kar je predvsem povezano z visokimi stroški ur letenja in vzdrževanja; poziva Svet, naj preuči možnosti za premostitev vrzeli v bližnji prihodnosti, bodisi s skupnim ukrepanjem ali z dajanjem podpore eni državi članici pri obnovi in nadgradnji helikopterjev ruske izgradnje ter pri ustanovitvi helikopterskih centrov za usposabljanje; ponavlja, da ena od glavnih ovir za posodobitev in preoblikovanje evropskih sil, da bodo sposobne učinkovito se spopadati z varnostnimi izzivi 21. stoletja ni raven porabe za namene obrambe, temveč pomanjkljivo sodelovanje, pomanjkanje jasne delitve dela in specializacije, podvajanje in razdrobljenost proizvodnje in javnega naročanja orožja, kar povečuje tveganje, da med vojskami ne bo medoperabilnosti; vseeno poziva države članice, naj predvidijo povečanje obrambnih odhodkov za oprijemljiv namen, da bodo lahko pridobljene helikopterje učinkovito uporabljale;

32.   poziva Svet in Komisijo, naj Parlament obveščata o sedanjih pobudah za odpravljanje vrzeli v zmogljivostih na bistvenih področjih, kot so helikopterji in enote za zdravstveno podporo, ter naj podata skupne finančne predloge za zagotovljen dostop do tovrstnih zmogljivosti, tako za humanitarne namene kot za namene EVOP;

33.   pozdravlja projekt Evropske obrambne agencije za programsko definirane zveze, ki imajo potencial za izboljšanje komunikacij med civilnimi in vojaškimi organi v primeru izrednih razmer;

34.   poziva države članice, naj prek skupnega situacijskega centra EU povečajo izmenjavo obveščevalnih podatkov; meni, da je treba upoštevati posebne ukrepe o novih grožnjah, ki jih evropska varnostna strategija ne vključuje, na primer zanesljivost oskrbe z energijo in varnostne posledice podnebnih sprememb;

Vojaške zmogljivosti

35.   meni, da so bojne skupine instrument, ki pomaga državam članicam preoblikovati njihove oborožene sile, okrepiti interoperabilnost in vzpostaviti skupno strateško kulturo na področju obrambe; ugotavlja, da bojne skupine doslej še niso bile uporabljene, med drugim zaradi ozko opredeljenih pogojev za njihovo napotitev, in obžaluje dejstvo, da sedanji koncept bojnih skupin potemtakem ni rešil težave z oblikovanjem sil za konkretne operacije; meni, da je nujno potrebna razjasnitev, da se prepreči potratno prekrivanje izgradnje vojaških struktur;

36.   se zadeva dejstva, da je ustvarjanje sil zlasti vprašanje politične volje in skupne ocene; poziva Svet, naj preuči možnosti za izboljšanje oblikovanja sil, na primer z nadaljnjim razvojem koncepta bojnih skupin, ki bi vodil k večjim skupnim stalnim skupinam EU za ukrepanje, ali prek obsežnejšega nabora razpoložljivih zmogljivosti v okviru glavnega cilja, da bi bilo mogoče hitro oblikovati sile, ki bi ustrezale okoliščinam misije;

37.   poziva, naj se v okviru operativnega centra EU oblikuje stalna načrtovalna in operativna zmogljivost za izvajanje vojaških operacij EVOP;

38.   predlaga, naj se Eurocorps kot stalne sile umestijo pod poveljstvo EU, in vabi države članice, naj k temu prispevajo;

39.   poziva k nenehnemu izboljševanju interoperabilnosti med nacionalnimi oboroženimi silami EU; obžaluje sedanjo raznovrstnost pri usposabljanju in opremi med različnimi oboroženimi silami držav članic ter poziva k uvedbi vojaškega programa "Erasmus", ki bi zajemal skupno usposabljanje za vojaške osebe, ki bi jih bilo mogoče napotiti na operacije;

40.   opozarja, da je uspeh operacij EVOP odvisen od tega, ali je vojaško osebje primerno opremljeno in je zanj ustrezno poskrbljeno; poziva Svet, naj oblikuje ustrezne skupne standarde za zdravstveno varstvo in delujoče socialno varstvo; meni, da bi takšni skupni standardi in redna izmenjava najboljših praks, ki bi jo usklajevalo na primer vojaško osebje EU, podprli posamezne države članice pri razvijanju svojih zmogljivosti in jim sčasoma pomagalo zagotoviti zmogljive sile;

41.   obžaluje, da je bila Evropska obrambna agencija ustanovljena prepozno, da bi preprečila nastanek treh različnih nacionalnih programov na področju zrakoplova brez posadke namesto enega samega evropskega, to je omogočilo nekaterim podjetjem, da sodelujejo pri več kot enem projektu in si tako večkrat prisvojijo denar davkoplačevalcev, Evropski obrambni agenciji pa ni preostalo drugega, kot da deluje za uvrstitev zrakoplovov brez posadke v reguliran zračni prostor; izjavlja, da daje prednost enotnemu evropskemu satelitskemu projektu, bodisi na obveščevalnem ali komunikacijskem področju;

42.   pozdravlja obrambni sveženj Komisije, zlasti predloga direktive na področju javnih naročil za obrambo in direktive na področju prometa z obrambno opremo znotraj Skupnosti; meni, da gre za nujne korake, s katerimi se za vojaško osebje držav in EU zagotovi kar najboljšo interoperabilno opremo;

43.   pozdravlja izjavo usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije z dne 14. maja 2007, zlasti poziva k zmanjšanju odvisnosti od neevropskih virov, ko gre za ključne obrambne tehnologije, in poudarjajo, da mora EU uživati avtonomnost in operativno suverenost;

Financiranje EVOP misij

44.   poudarja, da rastoča vloga EU, zlasti prek civilnih misij EVOP, ustvarja povpraševanje po vedno večjem proračunu za skupno zunanjo in varnostno politiko in torej zahteva večji in pravočasnejši tok informacij od Sveta, da se Parlamentu omogoči, da pripravi svoje odločitve o letnem proračunu;

45.   poziva Svet in Komisijo, naj razvijeta predloge, ki bodo omogočili, da prožne postopke javnih naročil za civilne misije EVOP – te zelo pogosto zahtevajo hitro odločanje – preučijo Parlament, Svet in Komisija ter se o njih sporazumejo; pozdravlja dejstvo, da je Komisija svoja usposabljanja o postopkih javnega naročanja in finančnih postopkih nedavno odprla za osebje z misij EVOP;

46.   obžaluje, da so določbe iz člena 28 Pogodbe EU v zvezi s hitrim financiranjem dejavnosti EVOP zunaj proračuna EU po nepotrebnem zapletene; vztraja pri celovitem izvajanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(7) ter strukturiranega dialoga med Svetom in Parlamentom, ki je predviden v tem sporazumu; dolgoročno poziva, naj se mehanizem Athena premesti v proračun za skupno zunanjo in varnostno politiko ter naj obenem ohrani svojo prožnosti;

47.   poziva, da se v okviru finančne perspektive 2007-2013 opravi vmesni pregled, kar zadeva doslednost in dopolnjevanje pri uporabi zunanjih instrumentov EU (proračun za skupno zunanjo in varnostno politiko, instrument za stabilnost, instrument za razvojno sodelovanje in instrument evropske sosedske politike) pri celi vrsti ukrepov EU za krizno upravljanje (vojaških in civilnih);

EVOP in parlamentarni nadzor

48.   poudarja, da je Evropski parlament preko svojih stikov z nacionalnimi parlamenti (konferenca predsednikov odborov za zunanje zadeve, konferenca predsednikov odborov za obrambo, parlamentarna skupščina Nata) in prek prihodnjega izvajanja protokola k Lizbonski pogodbi o vlogi nacionalnih parlamentov legitimni organ na evropski ravni, ki bi moral izvajati parlamentarno preverjanje, spremljanje in nadzor EVOP;

49.   v luči novih možnosti na področju skupne zunanje in varnostne politike ter EVOP, ki naj bi postala Skupna varnostna in obrambna politika, ki jo ponuja Lizbonska pogodba, želi spodbuditi tesnejše sodelovanje med zadevnimi odbori Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter parlamentarne skupščine Nata;

50.   poziva Politično-varnostni odbor, da skupaj s Parlamentom vzpostavi mehanizem v zvezi z zaupnimi informacijami o nastajajočih krizah ali mednarodnih dogodkih, povezanih z varnostjo, ki je primerljiv z obstoječimi mehanizmi v več nacionalnih parlamentih držav članic in bi glede na stopnjo zaupnosti vključeval tako zaprte seje odborov kot seje Politično-varnostnega odbora ter imenovanih članov zadevnih odborov in pododborov;

51.   poudarja, da bi moral Parlament še naprej pred začetkom vsake operacije EVOP (vključno z napotitvijo bojne skupine) sprejeti priporočilo ali resolucijo, in sicer ob tesnem posvetovanju z nacionalnimi parlamenti, da je stališče Evropskega parlamenta na voljo pred operacijo EVOP; meni, da bi bilo treba prilagoditi Poslovnik Parlamenta, da se zagotovi prožnost, ko Parlament ni na plenarnem zasedanju ali se zdi, da je potrebna hitra napotitev, in dovoli njegovemu pristojnemu odboru, da v imenu Parlamenta sprejme takšno priporočilo ali resolucijo;

52.   prosi Svet, naj v skupni ukrep, s katerim odobri operacijo EVOP, vključi sklicevanje na priporočilo ali resolucijo, ki jo je sprejel Parlament, in tako dokaže, da poskuša Svet za svoje zunanje ukrepe pridobiti dodatno demokratično legitimnost z odločitvami Parlamenta;

Odnosi med EU in Natom

53.   obžaluje turško nasprotovanje uresničevanju strateškega sodelovanja med EU in Natom, ki temelji na sporazumu Berlin plus in ga presega; izraža zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki jih to ima za varnost razmeščenega osebja EU, zlasti za EUPOL Afganistan in EULEX Kosovo, ter Turčijo poziva, naj čimprej umakne to nasprotovanje;

54.   meni, da bi načrti ZDA o vzpostavitvi protiraketnega ščita v Evropi trenutno lahko ogrozili mednarodna prizadevanja za razorožitev; izraža zaskrbljenost nad tem, da je Rusija opustila izvajanje svojih obveznosti po Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, kar povzroča zaskrbljenost v zvezi s strateškim ravnotežjem v Evropi; poudarja, da obe vprašanji vplivata na varnost vseh evropskih držav in zato ne bi smeli biti predmet zgolj dvostranskih razprav med ZDA in posameznimi evropskimi državami; poziva Svet in države članice, naj skupaj z Natom vzpostavijo okvir, s katerim bo v razpravo vključenih kar največ evropskih držav; poziva Svet in Natom, naj ovrednotita ocenjene bodoče jedrske grožnje določenih držav in nevarnost nove oboroževalne tekme v Evropi ter predlagata ustrezen večstranski odziv nanje;

55.   meni, da se Evropska Unija in Nato medsebojno krepita, ter poziva k tesnem sodelovanju med njima;

o
o   o

56.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, parlamentarni skupščini Nata ter generalnim sekretarjem Združeni narodov, Nata, Afriške unije, OVSE, OECD in Sveta Evrope.

(1) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 580. (2) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 334. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0419. (4) UL L 314, 1.12.2007, str. 9. (5) UL L 71, 10.3.2007, str. 9. (6) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0031. (7) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o prihajajočem vrhunskem srečanju EU-ZDA

P6_TA(2008)0256 RC-B6-0277/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti dveh resolucij z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu(1) in o čezatlantskih gospodarskih odnosih EU-ZDA(2), ter svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o čezatlantskih odnosih(3),

–   ob upoštevanju čezatlantske deklaracije o odnosih med EU in ZDA iz leta 1990 in nove čezatlantske agende iz leta 1995,

–   ob upoštevanju deklaracij EU in ZDA o boju proti terorizmu z dne 26. junija 2004 ter o krepitvi sodelovanja na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in boja proti terorizmu z dne 20. junija 2005,

–   ob upoštevanju prihajajočega vrhunskega srečanja EU-ZDA 10. junija 2008 na Brdu in izidov vrhunskega srečanja EU-ZDA z dne 30. aprila 2007 v Washingtonu DC,

–   ob upoštevanju skupnih izjav 63. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev iz oktobra 2007 ter 64. čezatlantskega dialoga zakonodajalcev iz maja 2008,

–   ob upoštevanju deklaracije vrha Severnoatlantskega sveta v Bukarešti 3. aprila 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu(4),

–   ob upoštevanju dokumenta "Spremembe podnebja in mednarodna varnost" (14. marec 2008), ki sta ga za Evropski Svet pripravila visoki predstavnik in Evropska komisija,

–   ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1803 (2008), št. 1696 (2006), št. 1737 (2006) in št. 1747 (2007) o iranskem jedrskem programu,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 16. in 17. decembra 2004 ter zlasti oddelkov z naslovom "Mednarodni red, utemeljen na učinkovitem multilateralizmu" in "Delovanje s partnerji",

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o spremembah podnebja, zlasti z dne 16. novembra 2005(5), 26. oktobra 2006(6) in 14. februarja 2007(7),

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker je partnerstvo med EU in ZDA eden izmed temeljev zunanje dejavnosti Unije in temelji na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država, in podpira trajnostna gospodarstva in trajnostni razvoj,

B.   ker imata EU in ZDA ključno vlogo v svetovnem gospodarstvu in politiki ter skupno odgovornost pri spodbujanju miru, demokracije in stabilnosti v svetu, ter pri iskanju rešitev za svetovne gospodarske izzive, zlasti za krize na finančnih trgih, trgovinske in tečajne razlike ter dolžniške krize v nekaterih od najrevnejših držav,

C.   ker so posledice sprememb podnebja, kot so ozemeljski konflikti zaradi naravnih virov, rastoče cene hrane in preseljevanje, zelo pomembna vprašanja za narode in voditelje EU; ker bo po mnenju Mednarodne agencije za energijo svetovno povpraševanje po energiji do leta 2030 naraslo za 50 % do 60 %,

D.   ker tako EU kot ZDA lahko imata in morata imeti na mednarodni ravni vodilno vlogo v boju s spremembami podnebja,

E.   ker svetovno povpraševanje po živilih narašča hitreje od oskrbe, ne nazadnje zaradi večjega povpraševanja v razvijajočih se gospodarstvih, kot sta Indija in Kitajska, zlasti po mesnih in mlečnih izdelkih ter posledično tudi po krmi; ker so po navedbah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sedanje subvencije, ki jih ZDA namenjajo za predelavo koruze v etanol, prispevale k svetovnemu dvigu cen hrane, kar je najbolj prizadelo najrevnejše države na svetu,

F.   ker v večini držav v razvoju večji del razvojnih ciljev tisočletja ne bo dosežen do zastavljenega roka leta 2015,

G.   ker v EU obstaja soglasje, da se v obdobju pred konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo leta 2010, ta pogodba oživi in okrepi,

H.   ker so se izraelski in palestinski voditelji v Annapolisu dogovorili, da bodo začeli nova pogajanja s ciljem sklenitve sporazuma pred koncem 2008; ker prizadevanja, da bi s spodbujanjem miru, demokracije in spoštovanja človekovih pravic zagotovili stabilnost na Bližnjem vzhodu, zahtevajo tesno sodelovanje med EU in ZDA, vključno v okviru četverice bližnjega vzhoda in skupaj z Arabsko ligo,

I.   ker je tesno sodelovanje med EU in ZDA na Kosovu bistvenega pomena za stabilnost in razvoj zahodnega Balkana; ker so se ZDA načeloma zavezale, da bodo sodelovale pri tej misiji EVOP/pravne države na Kosovu (EULEX) s približno 80 policisti, dvema sodnikoma in 4 do 6 tožilci;

J.   ker je v boju proti mednarodnemu terorizmu treba nujno poudariti, kako pomembno je polno spoštovanje mednarodnega prava ter pogodb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah,

K.   ker je Generalna skupščina Združenih narodov z zgodovinskim glasovanjem 18. decembra 2007 sprejela resolucijo o moratoriju za smrtno kazen, ki jo je podprlo zavezništvo med več regijami, vključno z EU; ker je globoko zaskrbljen zaradi nadaljnjega obstoja smrtne kazni v številnih zveznih državah ZDA,

L.   ker so odnosi čezatlantskega gospodarskega sodelovanja v skupnem interesu EU in ZDA ter je za krepitev čezatlantskega trga potrebno dosledno politično vodstvo; ker podpira stalno delo čezatlantskega gospodarskega sveta in upa, da bo ta postal eden od temeljev odnosov med EU in ZDA,

M.   ker je treba doseči napredek na področju svobode in demokracije v svetu in obravnavati s tem povezane izzive, kot so mednarodna varnost, izkoreninjenje revščine, spodbujanje razvoja, potreba po prizadevanjih za svetovno razorožitev, zaščita človekovih pravic, soočanje s svetovnimi zdravstvenimi tveganji, okoljska vprašanja in energetska varnost, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, ker sta čezatlantsko partnerstvo in Nato zelo pomembna za kolektivno varnost, kar je jasno opredeljeno v evropski varnostni strategiji,

N.   ker je v interesu obeh partnerjev, da se soglasno soočata s skupnimi grožnjami in izzivi na temelju obstoječih mednarodnih pogodb in učinkovitega dela mednarodnih institucij ter zlasti na osnovi sistema Združenih narodov v skladu z ustanovno listino Združenih narodov,

O.   ker je v zadnjih nekaj letih zaradi več sporazumov, ki so nastali zaradi zahtev ZDA in ki so bili sprejeti brez kakršnegakoli sodelovanja Parlamenta – zlasti sporazum o evidenci imen letalskih potnikov (PNR - Passenger Name Record), memorandum SWIFT in obstoj ameriškega sistema ATS (Automated Targeting System) – nastopilo stanje pravne negotovosti, kar zadeva potrebna čezatlantska jamstva o varstvu podatkov pri izmenjavi in prenosu podatkov med EU in ZDA za namene boja proti terorizmu,

Čezatlantski odnosi na splošno

1.   glede na prihajajoče predsedniške volitve v ZDA z veseljem pričakuje delo z novim predsednikom ZDA in upa na nov zagon zavezanosti ZDA k multilateralizmu in miru ter demokraciji po vsem svetu; meni, da je treba okrepiti partnerstvo med EU in ZDA pri občutljivih vprašanjih, kot sta svetovna izziva revščine in sprememb podnebja; se zaveda, da pri nekaterih vprašanjih, kot so Mednarodno kazensko sodišče, metode, ki se uporabljajo v boju proti terorizmu, in Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, še vedno obstajajo razlike v pristopu med obema stranema Atlantika; upa, da se bo naslednji ameriški predsednik s svojo administracijo zavzel za reševanje teh problemov;

2.   poziva EU in ZDA, naj tesneje sodelujeta pri številnih političnih izzivih, ki so v skupnem interesu, zlasti na Bližnjem vzhodu, v Iranu in Iraku, na Kosovu in zahodnem Balkanu, v Afganistanu in Afriki, ter naj sodelujeta pri oblikovanju takšnega mednarodnega okolja, ki bo podpiralo izboljšanje varnosti in položaja človekovih pravic v krajih, kot sta Burma in Zimbabve, in sicer z ohranjanjem osredotočenosti na ta vprašanja v vseh pomembnih forumih, tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov; poziva k skupnem pristopu k odnosom z drugimi večjimi geopolitičnimi akterji;

Spremembe podnebja

3.   močno spodbuja obe partnerici, da se sporazumeta o skupnem pristopu k vprašanju, kako omejiti spremembe podnebja in doseči, da bi se temperatura dvignila za največ 2 °C nad vrednosti pred industrializacijo, za kar bi vzpostavili sistem, po katerem bi razvite države in države v razvoju glede na različno odgovornost in po zmožnostih prispevale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, priznavajoč odgovornost razvitih držav, da prevzamejo vodilno vlogo; pozdravlja zavezanost glavnih kandidatov na ameriških predsedniških volitvah glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v ZDA in sklenitve mednarodnega sporazuma do leta 2009, da se preprečijo nevarne spremembe podnebja;

4.   poziva ZDA, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaključile delo z domačo zakonodajo na področju sprememb podnebja do konference Združenih narodov v Köbenhavnu decembra 2009; ZDA poziva tudi, naj vztrajajo v prizadevanjih po oblikovanju sistema trgovanja z ogljikom, ki bi ga bilo mogoče v prihodnosti povezati s sistemom EU za trgovanje z emisijami, saj bo tako za okolje kot za industrijo na splošno bolje, če bodo po svetu pojavljajoči se mehanizmi trga z ogljikom skladni in medobratovalni; zato pozdravlja določbe v osnutkih predlogov sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), da se omogoči navezovanje na druge obvezne sisteme za trgovanje z ogljikom, vključno s podnacionalnimi sistemi; v tem okviru ga opogumlja pojavljanje regionalnih sistemov trgovanja z ogljikom znotraj ZDA;

5.   pozdravlja zgoraj omenjeno poročilo visokega predstavnika in Komisije o posledicah sprememb podnebja za varnost; poziva vrhunsko srečanje EU-ZDA, naj to vprašanje obravnava kot prednostno in nadgradi uspešno konferenco na Baliju decembra 2007; poziva EU in ZDA, naj sodelujeta, da bi leta 2009 sklenili ambiciozen sporazum za obdobje po letu 2012, ki bo vključeval ukrepe na mednarodni ravni za blažitev posledic in prilagajanje; z zanimanjem pozdravlja predloge glede ustanovitve mednarodnega sklada za čisto tehnologijo, o katerih razpravlja ameriški kongres, ter poziva Komisijo, naj v dialogu z ameriško administracijo odpre to vprašanje;

Terorizem in človekove pravice

6.   je zaskrbljen, da že sam obstoj centra za pridržanje Guantánamo in praksa arbitrarnih aretacij in izrednih izročitev še naprej mečeta negativno luč na način vodenja boja proti terorizmu; poziva Svet, da izda jasno in odločno skupno izjavo, s katero poziva ameriško vlado za prenehanje prakse arbitrarnih aretacij in izrednih izročitev ter naj preostalim zapornikom sodi ali jih izpusti, jih preseli ali jim povrne škodo v skladu z mednarodno zakonodajo in standardi ter naj poda pojasnila v zvezi z obstojem tajnih zaporov izven ozemlja ZDA;

7.   obžaluje odločitev ameriške administracije o gradnji novega centra za pridržanje v Afganistanu, ki jasno potrjuje, da bodo ZDA verjetno tudi v prihodnjih letih imele zapore v tujini;

8.   ponovno poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe, da se končno izvedejo priporočila Začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA;

9.   poziva ZDA, naj nemudoma umakne vizumski režim in naj enako obravnava vse državljane držav članic EU na podlagi popolne recipročnosti; v tem okviru pozdravlja začetek pogovorov med EU in ZDA o novem nizu varnostnih zahtev ZDA, da bi vzpostavili režim brez vizumov; meni, da morajo biti pogajanja pregledna in temeljiti na načelu recipročnosti ter spoštovati določbe EU o varstvu podatkov;

10.   pozdravlja, da so ZDA priznale pristojnost Evropske skupnosti za pogajanja o tovrstnem sporazumu, in opozarja, da bi bilo treba pogajanja o zadevah, ki sodijo v pristojnost EU, kot so zadeve, povezane z varnostjo (vključno z izmenjavo podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR), izročanjem in vzajemno pravno pomočjo), voditi v okviru Sveta, z državami članicami pa le, če se te nanašajo na njihove državljane;

11.   poudarja, da je izmenjava podatkov in informacij lahko uporabno orodje v mednarodnem boju proti terorizmu in z njim povezanemu kriminalu, vendar poudarja, da mora izmenjava osebnih podatkov potekati v ustreznem pravnem okviru z jasnimi pravili in pogoji, ki zagotavlja ustrezno varstvo zasebnosti in državljanskih svoboščin posameznih državljanov, in zagotavlja mehanizme za povračilo škode, kadar je to potrebno, ter da bi morala takšna izmenjava podatkov temeljiti na obvezujočem mednarodnem sporazumu, v katerem bi Parlament in ameriški kongres sodelovala v celoti; poudarja, da bi moralo izmenjevanje podatkov biti v skladu z obstoječim sporazumom med EU in ZDA o izročitvah in vzajemni pravni pomoči in v skladu z zakonodajo ES in EU s področja varstva podatkov, ter potekati skupaj z usklajevanjem med obveščevalnimi agencijami in organi pregona, po potrebi tudi na operativni ravni, in s pravosodnim sodelovanjem prek obstoječega sporazuma med EU in ZDA o izročitvah in vzajemni pravni pomoči;

12.   poudarja pomen spoštovanja temeljnih pravic in pravne države v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o napredku pri pogajanjih o okviru za evroatlantsko sodelovanje, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov in zasebnega življenja; poziva k nujnem oblikovanju svetovnih standardov za varstvo podatkov v okviru čezatlantskega gospodarskega sveta, da se zagotovita visoka raven varstva osebnih podatkov in pravna varnost za podjetja;

13.   vlade držav članic EU in ZDA poziva, da v okviru Združenih narodov sprožijo pobudo za prenovo obstoječe prakse seznamov sankcij in za oblikovanje ustreznih postopkov za pošteno zaslišanje, navedbo razlogov, učinkovito sodno zaščito in pravna sredstva; obenem poudarja potrebo po izboljšanju postopkov za "črno listo" EU;

Širjenje jedrskega orožja, raketna obramba, nadzor nad orožjem in Nato

14.   ponovno izraža svojo popolno podporo resolucijam Varnostnega sveta Združenih narodov o Iranu, ki so bile sprejete v skladu s členom 41 iz poglavja VII ustanovne listine Združenih narodov, in poziva EU in ZDA, naj se sporazumeta o skupni strategiji, ki bi prepričala Teheran, naj spoštuje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov;

15.   pozdravlja tesno sodelovanje med EU in ZDA pri vprašanju jedrskega oboroževanja Irana, ki je 3. marca 2008 privedlo do sprejetja zgoraj omenjene resolucije št. 1803 (2008) Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero so bile Iranu naložene nove sankcije; poziva ZDA, naj po uspešnih pogajanjih s Severno Korejo neposredno sodeluje z EU pri pogajanjih z Iranom, saj ZDA lahko nudijo dodatna varnostna zagotovila, ki bi upoštevala varnostne zadržke Irana; poudarja pomen sodelovanja z ZDA, Rusijo, Kitajsko in neuvrščenimi državami, da bi preučili dopolnilne zamisli za dosego celovitega sporazuma z Iranom glede njegovih jedrskih zmogljivosti in njihove uporabe;

16.   pozdravlja nedavno pobudo držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčije (P5+1), da Iranu predstavijo nov paket pobud z namenom, prepričati Iran, da zaustavi svoj program za bogatenje urana; da bi se dosegla rešitev, poziva ZDA, da v celoti podprejo pogajanja z Iranom v okviru pravil in obveznosti v skladu s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja;

17.   poziva k krepitvi mednarodnega sistema pogodb in režimov proti širjenju orožja za množično uničevanje; poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med EU in ZDA v boju proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje v okviru mednarodnega prava ter potrebo, da obe strani podpreta vlogo, ki jo morajo na teh področjih imeti Združeni narodi; poziva Svet, da z ameriškimi sogovorniki razpravlja o tem, kako omogočiti pozitiven pristop k prihodnjemu delu odborov za pripravo pogodbe o neširjenju jedrskega orožja kot prvo priložnost za okrepitev svetovnega režima neširjenja jedrskega orožja pred konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010; poudarja, da je na tem vrhunskem srečanju treba sprožiti mnoge pobude za jedrsko razorožitev, ki bodo temeljile na "13 praktičnih ukrepih", o katerih je bil dosežen soglasen dogovor na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2000; upa, da bo ameriška administracija na tem srečanju pripravljena sprejeti skupno strategijo z EU, katere cilj je napredek pri razorožitvi, kar zadeva orožje za množično uničevanje in konvencionalno orožje; poziva EU in ZDA, naj preprečita morebitno praznino v obdobju 2009-2010, ko bo potrebno obnoviti pomembnejše sporazume o razorožitvi; upa, da se bodo ohranili zelo pomembni sporazumi, ki so bili doseženi z Rusijo v letih 1999, 2000 in 2001; ter poziva ZDA, naj ratificirajo pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) kot pomemben korak v smeri zmanjšanja operativnega pomena jedrskega orožja;

18.   poziva države članice EU in ZDA, naj sodelujejo pri iskanju svežih zamisli za začetek na novo opredeljenega in močnejšega partnerstva med EU in Natom, ki bo presegalo sporazum Berlin-Plus, glede na potrebe po večjem sodelovanju v Afganistanu; meni, da bi bilo treba prizadevanja za prilagoditev in izboljšanje evropske varnostne strategije povezati z začetno fazo razprav o novem strateškem konceptu Nata; poudarja pomen Nata, ki ostaja ključni forum za posvetovanja o varnosti med Evropo in ZDA, ter pomembnost skupne zunanje in varnostne politike EU za krepitev zmožnosti EU soočati se z obstoječimi in nastajajočimi varnostnimi grožnjami v 21. stoletju; pozdravlja dejstvo, da so ZDA na vrhunskem srečanju v Bukarešti priznale, da izgradnja trdnega zavezništva Nato zahteva veliko evropsko obrambno sposobnost; priporoča razvoj obstoječih odnosov med Natom in EU pri varnostnih vprašanjih in hkrati spoštovanje neodvisne narave obeh organizacij;

19.   meni, da načrti ZDA za postavitev protiraketnega sistema v Evropi v tem času utegnejo ovirati mednarodna prizadevanja za razorožitev; izraža zaskrbljenost zaradi odločitve Rusije, da preneha izpolnjevati svoje obveznosti v okviru Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi; poudarja, da obe vprašanji zadevata varnost narodov v Evropi in se zato o njima ne bi smelo razpravljati izključno dvostransko, med ZDA in posameznimi evropskimi državami; v zvezi s tem opozarja na izjavo vrha v Bukarešti, ki je bila podana na zadnjem srečanju Severnoatlantskega sveta 3. aprila 2008 in poziva k celoviti zasnovi raketne obrambe, ki bi bila razširjena na vsa zavezniška ozemlja; poziva Svet in države članice, naj oblikujejo okvir, zasnovan tako, da bo v razpravo o teh vprašanjih vključeval vse države članice EU in Nato;

20.   z veseljem pričakuje ponovno presojo varnostne razsežnosti odnosov med EU in ZDA v luči rezultatov Natovega strateškega pregleda, prenovitve evropske varnostne strategije in nove ameriške administracije;

Razvojno sodelovanje in cene živil

21.   poziva k povečanju nujne pomoči, da bi se odzvali na neposredno grožnjo, ki jo za najrevnejše ljudi na svetu predstavljajo višje cene hrane; vseeno priznava, da denar ni dovolj, in zato poziva Svet, Komisijo ter kongres in administracijo ZDA, naj se spoprimejo s strukturnimi problemi, kot so premajhne naložbe v kmetijstvo; poziva k usklajenemu svetovnemu pristopu EU, ZDA in večstranskih organizacij, ki bi moral vključevati pravičnejša trgovinska pravila ter večje naložbe v kmetijstvo v državah v razvoju, ki bi bile osredotočene na male proizvajalce in ženske; poziva donatorje, naj zagotovijo podporo in pomagajo financirati varnostne mreže za najbolj ranljive; poziva voditelje EU in ZDA, naj dejavno podprejo in sodelujejo z delovno skupino na visoki ravni za svetovno krizo zaradi pomanjkanja hrane, ki je bila vzpostavljena pod vodstvom generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna;

22.   pozdravlja pobudo vlade ZDA za sprostitev pomoči v hrani ter meni, da je ta pobuda prvi pomemben korak k reformi celotnega programa pomoči v hrani, ki bo v celoti upoštevala potrebo po proaktivni podpori izboljšani regionalni in lokalni varnosti oskrbe s hrano, ki jo je v preteklosti pogosto ovirala vezana pomoč ZDA v hrani;

23.   poziva Komisijo, naj opozori na dejstvo, da je treba velik del proračuna EU in ZDA za razvojno pomoč nameniti kmetijskim raziskavam, usposabljanju in izmenjavi najboljših praks za kmetovalce, da bi nadalje razvili učinkovite in trajnostne poljedelske sisteme, kot so kolobarjenje, gojenje mešanih kultur in participativno gojenje genetsko nespremenjenih rastlin in živali, prilagojeno lokalnim potrebam, da bi stabilizirali lokalno oskrbo s hrano in ustvarili dobre sisteme kmetovanja z dolgoročno nizkim energetskim vložkom;

24.   obžaluje odločitev vlade ZDA, da zmanjša svojo finančno podporo Skladu ZN za prebivalstvo (UNFPA); opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima Sklad ZN za prebivalstvo pri doseganju prostovoljnega nižanja stopenj rodnosti v manj razvitih državah; meni, da so dostopnost kontracepcije in storitev na področju reproduktivnega zdravja, krepitev vloge in položaja deklic in žensk ter podpora zdravju mater in otrok bistvene strategije za upočasnitev rasti števila prebivalstva in ohranitev trajnosti virov; zato poziva vlado ZDA, naj poveča svoje financiranje tega sklada;

25.   poziva EU in ZDA, naj razvojne cilje tisočletja postavita v središče mednarodne razvojne politike; poziva Svet, Komisijo, države članice in ZDA, naj povečajo pomoč državam v razvoju, da ohranijo svojo verodostojnost glede zavezanosti k povečanju pomoči; priznava večjo zavezanost ZDA za razvojno pomoč na splošno in zlasti pomoč Afriki, poziva predsednika ZDA, naj si v zadnjem letu svojega mandata prizadeva za ambiciozne rezultate vrhunskega srečanja G8 julija 2008 na Japonskem in vrhunskega srečanja Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja septembra 2008 v New Yorku; poziva EU, naj razvojne cilje tisočletja in letne načrte za doseganje 0,7 % uradne razvojne pomoči ohrani kot ključno točko na dnevnem redu Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008;

Mednarodni odnosi

26.   poudarja, da je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta bistvena za zagotovitev miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu; opozarja strani na zaveze, sprejete v Annapolisu, da se bodo v dobri veri pogajale z namenom, da do konca leta 2008 sklenejo mirovni sporazum, s katerim bodo rešena vsa odprta vprašanja; ponovno poudarja pomen arabske mirovne pobude ter poziva EU in ZDA, naj zagotovita plodno sodelovanje arabskih partnerjev; ponovno poziva Izrael, naj opusti vse dejavnosti v zvezi z naseljevanjem, vključno z naravno rastjo, ter podre naselbine, zgrajene po marcu 2001; ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne in politične krize v Gazi in hudih posledic, ki bi jih lahko imela; poziva k takojšnjem prenehanju izstreljevanja raket iz Gaze na izraelsko ozemlje s strani palestinskih milic; popolnoma podpira prizadevanja Egipta za ustavitev nasilja ter iskanje rešitve, ki bo omogočila ponovno odprtje vseh prehodov;

27.   pozdravlja novico, da sta Sirija in Izrael vključena v posredna mirovna pogajanja pod okriljem Turčije;

28.   pozdravlja izvolitev Michela Sulejmana za predsednika Libanona; poudarja pomembnost libanonske stabilnosti, suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti; poziva vse strani, naj v celoti izvajajo sporazum iz Dohe, ter poziva EU in ZDA, naj podpreta vsa s tem povezana prizadevanja;

29.   poudarja, da je evroatlantska in širša mednarodna varnost tesno povezana s prihodnostjo Afganistana kot mirne, demokratične države, ki spoštuje človekove pravice in kjer ne obstaja grožnja terorizma; zato pozdravlja trdno in dolgoročno obvezo Nata do Afganistana, kot je poudarjeno v "Novi strateški viziji" misije ISAF (mednarodne varnostne sile za pomoč), pa tudi celovit pristop mednarodne skupnosti, ki združuje civilna in vojaška prizadevanja, vključno s policijsko misijo EU (EUROPOL), ki je del celotne zaveze EU Afganistanu, in usklajenega pristopa EU, ki vključuje lokalno politično vodstvo, ki ga zagotavlja posebni predstavnik EU, in s prizadevanji za obnovo, ki jih med drugim vodi Komisija; poziva EU in ZDA, naj sprejmeta nujne ukrepe za povečanje, izboljšanje in boljše usklajevanje svoje razvojne pomoči za Afganistan, med drugim z usmerjanjem čim večje količine sredstev afganistanskim institucijam in izkušenim nevladnim organizacijam;

30.   poziva Svet, naj z ZDA začne dialog o Iraku, izmenja poglede EU glede njene strateške vloge v tej državi, in še naprej podpira krepitev multilateralnosti vloge, ki jo ima mednarodna skupnost v Iraku, s celovito uporabo razširjene vloge Združenih narodov v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1770 (2007);

31.   opozarja na stalno skupno zavezanost regionalni varnosti in stabilnosti na Balkanu; izreka pohvalo hitremu, nepristranskemu in učinkovitemu delovanju mednarodnih varnostnih sil Nata na Kosovu (KFOR) ob nedavnem izbruhu nasilja na Kosovu in poudarja, da mora KFOR ostati na Kosovu na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), da bi zagotovil varno okolje, vključno s svobodo gibanja za vse ljudi in za vse mednarodne misije, prisotne na Kosovu; v tem okviru poudarja, da ima EU pomembno vlogo na Kosovu; pozdravlja sprožitev misije EULEX na Kosovu in vztraja, da mora biti EULEX prisoten na celotnem kosovskem ozemlju;

32.   meni, da se morajo EU in ZDA nujno spoprijeti s kratkoročnimi varnostnimi izzivi in dolgoročnimi izzivi razvoja Kosova, da bi dosegli skupni cilj: delujočo državo, večetnično družbo z močnimi in učinkovitimi ustanovami ter spoštovanje pravne države; pozdravlja dejstvo, da bo EULEX na Kosovu prvič vključevala policiste iz ZDA; ugotavlja, da bo ameriška administracija posodila precejšnje število osebja in pogodbenikov ameriškega zunanjega ministrstva operaciji na Kosovu, krila pa bo tudi 25 % operativnih stroškov mednarodnega civilnega urada (ICO), preostanek pa naj bi krili s prispevki Evropske komisije in drugih držav;

33.   poziva k usklajenemu ukrepanju glede Kitajske, zlasti pri iskanju načinov za spodbujanje demokracije v državi, zmanjševanju napetosti v odnosih s Tajvanom in omogočanju dialoga med pekinškimi oblastmi in dalajlamo, da bi dosegli resničen napredek pri vprašanju Tibeta;

34.   poziva Svet, naj z ZDA ponovno sproži vprašanje glede Mednarodnega kazenskega sodišča kot temeljnega stebra mednarodnega prava; od prihodnje ameriške vlade pričakuje bolj konstruktiven pristop glede ratifikacije statutov Mednarodnega kazenskega sodišča in dejavnega prizadevanja za doseganje dogovora o še vedno neopredeljenem izrazu kaznivega dejanja agresije, kot je določeno v členu 5.2 Rimskega statuta za pripravo revizijske konference Mednarodnega kazenskega sodišča leta 2009;

35.   ponovno obsoja smrtno kazen; poziva vlado ZDA in vse ameriške zvezne države, naj jo odpravijo; obžaluje nedavno razsodbo ameriškega vrhovnega sodišča, ki dovoljuje smrtno injekcijo, ter tako ponovno omogoča usmrtitve;

36.   priporoča sprejetje ukrepov za krepitev čezatlantskih odnosov z ZDA prek novega sporazuma o čezatlantskem partnerstvu, ki bo nadomestil veljavno novo čezatlantsko agendo; v zvezi s tem predlaga vzpostavitev rednega revizijskega mehanizma za takšen sporazum o čezatlantskem partnerstvu, s katerim si strokovnjaki iz EU in ZDA stalno prizadevajo za izboljšanje čezatlantskega partnerstva, da v celoti izkoristijo njegove možnosti; poudarja, da bo samo večja udeležba ameriškega kongresa, Parlamenta in nacionalnih parlamentov na vseh ravneh omogočila dejansko okrepitev celotnega procesa in da je treba obstoječo medparlamentarno izmenjavo postopoma spremeniti v de facto čezatlantsko skupščino;

o
o   o

37.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.

(1) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 226. (2) UL C 298 E, 8.12.2006, str. 235. (3) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 670. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0192. (5) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 120. (6) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 439. (7) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 344.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o barcelonskem procesu – sredozemski uniji

P6_TA(2008)0257 RC-B6-0281/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju barcelonske deklaracije, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve dne 27. in 28. novembra 1995 v Barceloni, ki ustanavlja evro-sredozemsko partnerstvo,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Barcelonski proces: sredozemska unija (KOM(2008)0319),

–   ob upoštevanju načela o ustanovitvi sredozemske unije v okviru barcelonskega procesa, ki ga je Evropski svet sprejel v Bruslju dne 13. in 14. marca 2008,

–   ob upoštevanju sklepne deklaracije predsedstva evro-sredozemske parlamentarne skupščine (EMPA) in priporočil te skupščine, sprejetih na njenem četrtem plenarnem zasedanju dne 27. in 28. marca 2008 v Atenah,

–   ob upoštevanju sklepov evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve v Neaplju dne 2. in 3. decembra 2003 ter v Lizboni dne 5. in 6. novembra 2007 v Lizboni,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju sklepov evro-sredozemskega vrha ob praznovanju desete obletnice evro-sredozemskega partnerstva v Barceloni dne 27. in 28. novembra 2005,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom 'Novi zagon dejavnostim EU na področju človekovih pravic in demokratizacije v sodelovanju s sredozemskimi partnerji – strateške smernice' (KOM(2003)0294),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o politiki EU za Sredozemlje, zlasti resolucije z dne 15. marca 2007(1),

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker sta sredozemska regija in Bližnji vzhod strateškega pomena za EU in ker mora politika za Sredozemlje temeljiti na solidarnosti, dialogu, sodelovanju in izmenjavah, da bi dosegli skupne izzive in izpolnili cilj vzpostavitve območja miru, stabilnosti in skupne blaginje,

B.   ker bi bilo treba na prvem vrhu barcelonskega procesa – sredozemske unije, ki bo dne 13. julija 2008 v Parizu, zastaviti jasne smernice za krepitev večstranskih odnosov EU s sredozemskimi partnericami, vključno z izboljšanjem delovnih metod in povečanjem skupne odgovornosti,

C.   ker je treba poudariti, da je treba analizo dosežkov in pomanjkljivosti barcelonskega procesa ustrezno upoštevati, tako da bomo lahko na učinkovit način obnovili evro-sredozemske odnose in dali temu procesu nov zagon; ker je pri tem pomembno obravnavati težave pri razvijanju sodelovanja in poglabljanju evro-sredozemskega partnerstva, na primer še vedno trajajoči bližnjevzhodni konflikt ali hude politične napetosti kot na primer v Zahodni Sahari, premajhen napredek na področju demokracije in človekovih pravic ter prešibka osveščenost javnosti o tem procesu,

D.   ker je splošna ocena barcelonskega procesa, da kljub nezadostnim dosežkom v primerjavi s prvotnimi cilji kaže potencial, ki bi ga bilo treba izkoristiti,

1.   pozdravlja zgoraj navedeno sporočilo Komisije z naslovom 'Barcelonski proces: sredozemska unija', in se strinja s ciljem te nove pobude, da bi večstranskim odnosom EU z njenimi sredozemskimi partnericami dali svež politični in konkretni zagon z okrepljeno politično ravnijo teh odnosov, is sicer prek večjega deleža solastništva in delitve odgovornosti, in z razvijanjem regionalnih projektov, ki se bodo odzivali na potrebe državljanov v regiji;

2.   meni, da bi bilo treba dati barcelonskemu procesu nov zagon, da bi povečali njegovo prepoznavnost in osvetlili njegove oprijemljive koristi za državljane, zlasti za tiste z južne strani Sredozemlja;

3.   se strinja, da je treba ponovno oživiti barcelonski proces, ki bi moral ostati osrednji element sodelovanja EU s sredozemsko regijo kot edini forum, kjer vse sredozemske partnerice izmenjujejo stališča in sodelujejo v konstruktivnem dialogu; meni, da pomeni barcelonska deklaracija s svojimi cilji in področji sodelovanja mejnik v teh odnosih; upa, da bo nova pobuda gradila na dosežkih evro-sredozemskega partnerstva in procesu prinesla dodano vrednost;

4.   zato poziva tiste države, ki ne sodelujejo v tem procesu, naj sprejmejo barcelonski acquis, da bodo napredovale proti istim ciljem;

5.   odločno podpira predlagani razvoj barcelonskega procesa – sredozemske unije kot utrditev evro-sredozemskega območja, ki temelji na demokratičnih načelih in spoštovanju pravne države ter človekovih pravic, kar bi moralo voditi do močnega partnerstva v zunanji in varnostni politiki;

6.   poziva Svet in Komisijo, naj ocenita novo institucijo in pravne posledice te pomembne nove pobude, še posebej v zvezi z določbami Lizbonske pogodbe;

7.   zagotavlja, da je pripravljen sodelovati pri vzpostavljanju institucionalnega okvira za barcelonski proces – sredozemska unija; poudarja, da mora kot veja proračunske oblasti EU pri tem sodelovati, da bo lahko zagotovil, da bodo novi okvir in projekti uspešni;

8.   pozdravlja predlog Komisije za oblikovanje sopredsedstva barcelonskega procesa – sredozemske unije na ravni predsednikov držav in vlad ter zunanjih ministrov, saj ocenjuje, da bo to povečalo skupni pomen evro-sredozemskega sodelovanja; pozdravlja predlog Komisije, da bi morale naloge sopredsedstva Evropske unije opravljati pristojne institucije EU, poudarja, da bi bilo treba pri imenovanjih za sredozemsko vejo predsedstva uporabljati konsenz sredozemskih partneric in da bi morala predsedujoča država na srečanja na vrhu in na srečanja na ministrski ravni povabiti vse države, ki sodelujejo pri barcelonskem procesu – sredozemski uniji;

9.   podpira predlog Komisije, da bi v Bruslju ustanovili skupni stalni odbor predstavnikov, ki bi jih imenovali vsi sodelujoči v barcelonskem procesu – sredozemski uniji, kar bi lahko pomembno prispevalo k izboljšanju institucionalnega vodenja;

10.   meni, da bi moral biti predlagani novi sekretariat integriran v službe Komisije in bi lahko bil sestavljen iz uradnikov, ki bi jih poslali iz vseh sodelujočih držav v procesu in bi moral prinesti dodano vrednost obstoječim strukturam, tako da bi okrepil upravne zmogljivosti za podporo celotnega procesa;

11.   meni, da bi moral predlagani novi sekretariat poskrbeti, da bo novi barcelonski proces – sredozemska unija postal bolj prepoznaven na terenu, in da bi se moral odločno osredotočiti na regionalne projekte, prav tako pa bi moral biti zmožen prevzeti odgovornost za vrsto nalog za dobro vodenje projektov;

12.   vendar Svet in Komisijo poziva, naj od države, ki bo gostila sekretariat, zahtevata polno skladnost z obvezami o demokraciji in človekovih pravicah iz barcelonskega procesa;

13.   pozdravlja predlog Komisije o krepitvi odnosov s sredozemskimi partnericami EU na politični ravni s tem, da se vsaki dve leti organizirajo srečanja na vrhu v okviru barcelonskega procesa – sredozemske unije na katerih bi sprejeli politične izjave in sklepe v zvezi z glavnimi programi in projekti, ki se bodo razvijali na regionalni ravni;

14.   meni, da bi morala biti evro-sredozemska parlamentarna skupščina popolnoma udeležena pri pripravi in postopkih teh srečanj;

15.   pozdravlja predlog Komisije v zvezi z vlogo evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki bi morala postati sestavni del institucionalnega okvira barcelonskega procesa – sredozemske unije, in sicer kot njena parlamentarna razsežnost; poudarja, da je treba okrepiti demokratično legitimnost kot tudi vlogo evro-sredozemske parlamentarne skupščine, ki je edina parlamentarna skupščina, ki združuje 27 držav članic EU in vse strani, ki sodelujejo v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu; meni, da bi morala imeti evro-sredozemska parlamentarna skupščina kot posvetovalni organ pravico, da podaja predloge in ocene; v evro-sredozemski parlamentarni skupščini podpira udeležbo parlamentarnih predstavnikov držav, ki ne sodelujejo v barcelonskem procesu;

16.   ponavlja, da je treba razvoj demokracije doseči s spodbujanjem političnih reform, ter poudarja, da je verodostojnost evropske politike demokratizacije in spodbujanja človekovih pravic odvisna od močne in vidne podpore civilni družbi in demokratičnim političnim organizacijam na območju južne sredozemske obale; poziva k obsežnem sodelovanju predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev v institucionalnem okviru barcelonskega procesa – sredozemske unije;

17.   poudarja, da je eden osrednjih ciljev evro-sredozemske politike spodbujanje pravne države, spoštovanja človekovih pravic in politični pluralizem, ter glede tega meni, da evro-sredozemsko partnerstvo na področju človekovih pravic še ni prineslo pričakovanih rezultatov; zato poziva Svet in Komisijo, naj spodbujanje človekovih pravic in demokracije jasno vključita v cilje te nove pobude in še okrepita izvajanje obstoječih mehanizmov, kakršni so določba o človekovih pravicah v pridružitvenih sporazumih in oblikovanje mehanizma za izvajanje te določbe pri naslednji generaciji sporazumov, dvostranski akcijski načrti evropske sosedske politike in vzpostavljanje pododbora za človekove pravice;

18.   poudarja, da je treba obseg evro-sredozemskega sodelovanja razširiti tudi na druge države ob sredozemski obali, ter izpostavlja, da je treba popolnoma priznati celotno sredozemsko identiteto drugih držav;

19.   opozarja na pobude, ki jih je predlagala Komisija, kot so na primer morske "avtoceste", povezava z arabsko magrebsko avtocesto, odpravljanje onesnaženosti Sredozemskega morja, civilna zaščita in sredozemski načrt za sončno energijo; izraža zanimanje za možnosti, ki jih ponuja pridobivanje sončne termalne energije v severnoafriški puščavi, ter priporoča, da se na prvih srečanjih sredozemske unije da prednost razpravi o tem vprašanju; podpira tudi druge projekte kot so razsoljevanje morske vode, da se tako olajša dostop do pitne vode, kar je eden izmed najpomembnejših izzivov v mnogih državah na obalah Sredozemlja;

20.   poudarja, da morajo biti projekti v okviru barcelonskega procesa – sredozemske unije odprti za vse države članice EU in sredozemske partnerice, ki želijo sodelovati, zlasti če so zainteresirane za posebne projekte ali področja;

21.   poziva Komisijo, naj Evropski parlament in evro-sredozemsko parlamentarno skupščino redno obvešča o razvoju regionalnih projektov ter preuči predloge in ocene, ki so podane na parlamentarni ravni in so namenjene povečanju prepoznavnosti procesa, absorpcijske zmogljivosti ter dodane vrednosti za prebivalce v tej regiji;

22.   poudarja, da evro-sredozemsko partnerstvo ne more biti osredotočeno zgolj na gospodarska in trgovinska vprašanja; poudarja, da so trije barcelonski stebri tesno povezani; poudarja, da pri prvem stebru, ki naj bi prispeval k miru, stabilnosti in blaginji ter pri načrtovani listini za mir in stabilnost ni bilo doseženega bistvenega napredka; poudarja, da oblikovanje območja proste trgovine in liberalizacija trgovine nista cilja sama po sebi, temveč ju morajo spremljati krepitev regionalnega sodelovanja ter socialna in okoljska integracija;

23.   poudarja, da je treba gospodarske politike oceniti ne le z vidika pospeševanja rasti, ampak tudi z vidika ustvarjenih delovnih mest in njihovega prispevka k zmanjševanju revščine; v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati podporo EU za programe sredozemskih partnerskih držav, ki so namenjeni lažji vzpostavitvi ugodnih razmer za povečanje naložb in spodbujanju mladih pri ustanavljanju malih podjetij, tudi z lažjim dostopom do mikrokreditov; v zvezi s tem meni, da je treba okrepiti podporo Sklada za evro-sredozemske naložbe in sodelovanje (FEMIP), tudi z informacijskimi kampanjami;

24.   izpostavlja svoj predlog za oblikovanje evro-sredozemske banke za naložbe in razvoj, ki bi bila sposobna pritegniti neposredne tuje naložbe, ki jih v evro-sredozemski regiji sedaj primanjkuje, in dodaja, da bi lahko k uresničitvi tega cilja pripomoglo sodelovanje zalivskih držav, kot glavnih naložbenikov v tej regiji;

25.   ponovno opozarja, da je treba okrepiti položaj žensk v sredozemski regiji, in sicer s politikami, ki bi ženskam dale pomembno vlogo v družbi, ter s spodbujanjem enakosti spolov; poudarja, da spoštovanje tradicije in običajev ne sme ogrožati temeljnih pravic žensk;

26.   poudarja, da je treba sredozemskim partnericam EU predlagati zanimivo paleto programov za kulturno sodelovanje z boljšo uporabo programa Erasmus Mundus in avdiovizualnega programa Euromed II (2006–2008), ki bi ga bilo treba pospešiti in razširiti, ter na splošno z uporabo instrumenta evropske sosedske politike(2);

27.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav, vključenih v barcelonski proces.

(1) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 206. (2) Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o tem, kakšno prihodnost prinaša mladim kmetovalcem tekoča reforma SKP (2007/2194(INI))

P6_TA(2008)0258 A6-0182/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2001 o položaju in pričakovanjih mladih kmetovalcev v Evropski uniji(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(2),

–   ob upoštevanju Lizbonske strategije, po kateri naj bi imela EU najbolj konkurenčno in najbolj dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu do leta 2010,

–   ob upoštevanju rezultatov javne predstavitve z dne 26. februarja 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0182/2008),

A.   ker göteborška strategija postavlja cilje o konkurenčnosti in trajnosti gospodarstva EU in ker imajo lahko mladi kmetovalci bistveno vlogo pri teh ciljih,

B.   ker bi lahko bil večnamenski model kmetijstva EU zaradi številčnosti kmetij vodilo za trajnostni razvoj podeželja,

C.   ker so se z razvojem reforme skupne kmetijske politike (SKP) vrsti vidikov, povezanih z zagonom dejavnosti mladih kmetovalcev in razvojem njihovih kmetijskih dejavnosti, pridružili novi vidiki, ki pa niso porazdeljeni enakomerno po EU, kar ovira strateški pristop Skupnosti,

D.   ker ob pomanjkanju celostnih in posodobljenih statističnih podatkov o številu mladih kmetovalcev in njihovem statusu v kmetijstvu EU podatki Eurostata za leto 2003 kažejo na to, da je le 7 % kmetovalcev v EU mlajših od 35 let, in da ta odstotek pada, čeprav bo morala prihodnja proizvodnja hrane naraščati,

E.   ker je prihodnja revizija SKP (redni pregled SKP) priložnost za izboljšanje posredovanja podpore mladim kmetovalcem, priložnost ki je ne bi smeli zamuditi,

F.   ker morajo mladi kmetovalci ob izzivih energetske varnosti in varnosti oskrbe s hrano v EU, rasti in zaposlenosti na podeželju po vsej EU ter trajnostnem dolgoročnem upravljanju podeželja, delati na uspešnih kmetijah in v prijetnem okolju,

G.   ker je potreben večnamenski pristop in zlasti trdna politika podpore mladim kmetovalcem,

H.   ker je vključevanje mladih v lastništvo kmetij bistvenega pomena za podeželje, saj tamkajšnje družbeno in gospodarsko tkivo v večini primerov temelji na kmetijstvu,

I.   ker je evropska strategija za spodbujanje poslovnega izobraževanja mladih kmetovalcev nujna,

J.   ker se opaža močna dinamika pri sprejemanju odločitev, o čemer pričajo mladi kmetovalci, njihov občutek za tveganje, sposobnost pri iskanju sinergij z dopolnjevanjem, ter pri izvajanju načrtovanja z visoko stopnjo novosti, ki presegajo običajno kmetovanje,

K.   ker obnova generacij med lastniki kmetij ostaja izziv za EU kljub različnim politikam, ki so naklonjene mladim kmetovalcem, in ki so dale zagon kmetijstvu EU s spodbujanjem obnove generacij,

L.   ker se mladi kmetovalci soočajo z dodatnimi težavami na kmetijskem področju, kot so visoke cene nastanitve, visoki dolgovi, premalo zanesljivih kmetij in premalo specifičnega usposabljanja; ker kmetijska politika ustvarja vedno nove obveznosti za podjetnike glede navzkrižne skladnosti, kot so zahteve o okolju, zdravju živali, dobrem počutju živali, varnosti oskrbe s hrano in upravljanju krajine,

M.   ker mora biti mlada in dinamična kmetija bistvena prvina pri doseganju ciljev Lizbonske strategije,

N.   ker je z novo uredbo o podpori za razvoj podeželja mogoče izvesti programiranje za obdobje do 31. decembra 2013,

O.   ker je 92 % ozemlja podeželja EU, medtem ko 50 % prebivalstva živi v mestih, 50 % pa na podeželju,

P.   ker je obnova generacij potrebna za visoko kakovost hrane, varnost oskrbe s hrano v EU, kakor tudi samozadostnost EU v prihodnosti,

1.   meni, da bi moral biti eden od ciljev spremenjene SKP zagotavljanje boljše obnove generacij v kmetovanju, to pa bi bilo treba doseči predvsem z instrumenti prvega in drugega stebra, ki so namenjeni podpori trajnostnemu kmetovanju ter ob pomoči razvitih območij na podeželju;

2.   trdi, da bi je spodbujanje obnove generacij bistveno za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi vprašanji o hrani, energiji in zemljiščih, s katerimi se srečuje kmetijstvo EU; meni, da se tovrstna vprašanja ne morejo obravnavati brez močnega kmetijskega sektorja in velikega števila kmetovalcev v EU, če želimo, da se izpolnijo družbena pričakovanja;

3.   poudarja, da se je s širitvijo EU na nove države članice okrepila njena kulturna raznolikost in ponudila odlična priložnost za povečanje konkurenčnosti kmetijstva EU z osredotočanjem na nenehne inovacije, kakovost proizvodov Skupnosti in dosežke proizvajalcev na pomembnem področju varnosti oskrbe s hrano;

4.   meni, da je treba pri načrtovanju in izvajanju podpornih ukrepov za mlade kmetovalce posvetiti pozornost zlasti razmeram za mlade kmetovalce v novih državah članicah;

5.   zato poziva Komisijo, naj pripravi predloge za uvedbo oznake EU za kakovost, ki bo omogočila potrošnikom, da bodo zlahka prepoznali proizvode, ki so bili pridobljeni v skladu s strogimi standardi EU za okolje, dobro počutje živali in varnost oskrbe s hrano;

6.   v zvezi s tem opozarja, da je treba imeti za cilj kakovost ter raznolikost proizvodnje in proizvodov;

7.   meni, da je glavni dejavnik pri obnovi starostne strukture kmetijstva dostop do zemlje, ki je draga;

8.   meni, da si mora SKP v prihodnosti prizadevati za odstranitev ovir, s katerimi se soočajo mladi, ki se želijo posvetiti kmetovanju, tako da postavi obnovo generacij za svojo prednostno nalogo;

9.   nadalje poziva k okrepljenim prizadevanjem za javno predstavitev evropskega kmetijskega modela, z njegovimi visokimi standardi na področju okolja, dobrega počutja živali in varnosti oskrbe s hrano;

10.   meni, da je treba kot glavno nalogo razširjene EU zastaviti prevzem kmetij s strani mladih;

11.   opozarja na nenehne težave zaradi začetnih stroškov, vključno s prodajo kmetijske lastnine in cenami najema ter potrebo po nenehnih naložbah v kapital in človeške vire, da bi imeli tehnološke in logistične izboljšave ter na dejstvo, da tehnološke in logistične izboljšave pomenijo nakup opreme in strojev ter da so za dosego izboljšav, raziskav in dostopa do njihovih dognanj nujno potrebna finančna sredstva;

12.  poziva Komisijo, naj podpre države članice pri ustvarjanju sklada kmetijskih zemljišč na osnovi zemlje, ki se je sprostila zaradi zgodnjega upokojevanja; meni, da se mora ta podpora izvajati za skupne nakupe dragih strojev in opreme, ki jih posamezni kmetovalci redko uporabljajo;

13.   poziva k reviziji priprave podpore, ki je ostala na isti točki že od uvedbe in ne zadovoljuje več potreb kmetovalcev;

14.   poudarja prispevek cen zemljišč k težavam mladih, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo in poziva Komisijo, naj preuči občuten dvig cen zemlje, do katerega je med drugim prišlo zaradi pritiskov in špekulacij iz mest;

15.   priporoča uvedbo instrumentov pri posredovanju obdelovalne zemlje za dajanje prednosti mladim kmetovalcem, ki šele začenjajo dejavnost, pred že dejavnimi kmetovalci, ki želijo povečati posestvo, vključno z mehanizmom zgodnjega upokojevanja, pomočjo z odloženim plačilom, dogovorov pri začetku dejavnosti po fazah in najemom dela zemlje;

16.   ugotavlja, da je treba izboljšati učinkovitost politik, ki so namenjene pomoči mladim kmetovalcem pri začetku dejavnosti, in pripraviti objektivna dodatna merila za opredeljevanje vrstnega reda prejemnikov;

17.   poziva Komisijo, naj v svojem zakonodajnem predlogu o rednem pregledu SKP predlaga, da se pomoč mladim kmetovalcem, ki je predvidena v zakonodaji o razvoju podeželja, uvrsti med obvezne ukrepe, ki jih bodo države članice uvrstile v svoje načrte, in naj se ob tem povišajo vsote za podporo pri začetku dejavnosti;

18.   meni, da so podporni ukrepi za mlade kmetovalce lahko namenjeni tudi novincem, saj so ti dragocena pridobitev kmetijstva EU; zato opozarja, da je treba podporo dati novim podjetnikom pred tistimi, ki opuščajo kmetovanje; poudarja, da podporni ukrepi za prevzem kmetij ne smejo popačiti konkurence med novinci na eni strani in otroki kmetov na drugi;

19.   opozarja, da je zaradi spoštovanja ciljev teritorialne kohezije EU pomembno zlasti preprečiti dezertifikacjo na prikrajšanih kmetijskih območjih, da bi se mladim kmetovalcem olajšal začetek dejavnosti na področjih z neugodnimi naravnimi razmerami, kot so otoki in gorska območja, kjer so stroški razvoja, gradnje in dostopa višji in kjer je običajno potrebna raznolikost proizvodnje, da bi se zagotovilo preživetje;

20.   poziva Komisijo, naj preuči učinkovitost in dodano vrednost različnih nacionalnih in ukrepov EU za pomoč mladim kmetovalcem in naj o tem poroča do 1. julija 2009;

21.   ugotavlja, da veliko mladih kmetovalcev meni, da so naložbena podpora in subvencionirane obrestne mere najboljša spodbuda za njihovo dejavnost in da izboljšujejo njihovo konkurenčnost; poziva Komisijo in države članice, naj se ustrezno posvetijo podporam in subvencijam;

22.   poziva Komisijo, naj izvede študijo o učinku, ki ga imajo proizvodne pravice, shema enotnih plačil in premije na začetek dejavnosti novih kmetovalcev, ker so vsi ti instrumenti pogosto razlog za spore med generacijami, kar ovira mlade, ki želijo začeti kmetijsko dejavnost, da pridejo do njih; meni, da bi morala Komisija pripraviti potrebne zaključke glede vodenja skupne kmetijske politike, ob tem pa omogočiti mladim boljše razmere za začetek kmetijske dejavnosti;

23.   meni, da bi bilo treba zaradi boljšega upoštevanja povečanih stroškov prevzema kmetij in težav, povezanih z začetkom kmetijske dejavnosti v težavnih območjih, dvigniti prag Skupnosti s 55 000 EUR, prav tako pa bi morala biti časovna omejitev za dosego ustreznosti pravilom podaljšana s treh na pet let po začetku dejavnosti;

24.   ugotavlja, da je kmetovanje pogosto zadnja dejavnost, ki preživi na podeželju in da bi bilo treba zato uvesti podporo mladim, ki jo želijo začeti; vendar poudarja, da si treba je poleg potrebe, da bi bile kmetije sposobne preživeti, prizadevati tudi za to, da bi bilo podeželje okolje, v katerem bi si ljudje želeli živeti, kar pomeni, da bi bilo treba spodbujati enakopraven dostop do javnih storitev (pošta, šole, javni prevoz, zdravstvene storitve itd.), vzdrževati ustrezno ponudbo običajnih storitev (trgovine, otroško varstvo, negovalne ustanove za ostarele, družbena stanovanja, najem stanovanj itd.) ter družabno ponudbo, zaradi katere se ljudje ne počutijo osamljene (bari, družabni centri, športni centri itd.);

25.   poudarja, da je treba poskrbeti za ureditev, ki bo omogočala mladim kmetovalcem, da odidejo s svoje kmetije, da bi se udeležili izobraževanja, zaradi dopusta, rojstev itd.;

26.   pozdravlja določbo, ki omogoča podporo za začetek dejavnosti mladim kmetovalcem, celo delni začetek dejavnosti, ki je pogojen, ob prostovoljni predložitvi načrta dejavnosti kot instrumenta, ki bo sčasoma omogočil razvoj kmetijske in nekmetijske dejavnosti, povezane s podeželjem, na novih kmetijah;

27.   priporoča, da se kot del sheme podpor za začetek dejavnosti pripravi določba za podporo lastnikom, ki oddajajo kmetije mladim kmetovalcem in/ali za najemno podporo do desetega leta po začetku dejavnosti;

28.   opozarja na težave, ki jih imajo mladi, ki želijo začeti kmetijsko dejavnost, ob dostopu do financiranja ter na uporabno vlogo, ki jo imajo sporazumi o subvencioniranih posojilih pri omogočanju mladim kmetovalcem, da začnejo in nadaljujejo kmetijsko dejavnost brez prevelikega zadolževanja;

29.   meni, da visoka stopnja zadolženosti in visoki stroški nastanitve močno otežujejo vzpostavljanje dobre konkurenčne pozicije mladim kmetovalcem; zato poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo dodatne rešitve za te težave;

30.   meni, da je treba podpirati podjetništvo mladih kmetovalcev prek preglednih, preprostejših in manj okornih pravil, kar bi pomenilo tudi njihove nižje stroške;

31.   zato meni, da bi morale države članice in regionalne oblasti preučiti možnost za uvajanje in izboljševanje shem za pridobivanje začetnega kapitala za nove kmetovalce pod ugodnimi pogoji;

32.   hkrati obžaluje učinek preračunljivih ali strukturnih elementov, ki preprečujejo ustrezno nadomestilo za zaslužek na zemlji, delu in dobičku, kot so jamstva za dostop do posojil, visoke obrestne mere, pravne ali davčne ovire, stroški socialnega zavarovanja in upravni stroški, ter meni, da je so potrebni ustrezni politični ukrepi, da bi se presežek popačene konkurence odpravil;

33.   poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nove (davčne) ukrepe, ki bi pomagali mladim kmetovalcem nositi breme stroškov obresti, s katerimi se soočajo pri preskrbovanju svojih kmetij; poziva Komisijo, naj za to v okviru rednega pregleda SKP pripravi specifične predloge;

34.   poziva, naj bodo ukrepi v korist mladih kmetovalcev obvezni, kot del ukrepov, ki so predvideni v os 1 Uredbe (ES) št. 1698/2005 z namenom izboljšanja konkurenčnosti kmetijskega sektorja;

35.   ponovno poudarja svoje mnenje, da morajo biti ukrepi za razvoj podeželja usmerjeni neposredno na kmetovalce;

36.   meni, da mora Komisija preučiti specifično financiranje mladih kmetovalcev iz Priloge 2 in 3 razvojne politike za podeželje, na primer v zvezi z družbeno infrastrukturo in izboljšanjem stopnje zaposlenosti med mladimi na podeželju;

37.   poziva, naj se podpora za začetek dejavnosti za kmetovalce, ki se bodo imeli večstranske dejavnosti (kmetovanje in nekmetovanje) razširi, da bi se omogočila tudi mladim kmetovalcem, ki predvidevajo zgolj kmetovanje ali ki bodo dohodek s kmetij dopolnjevali z drugimi dejavnostmi na podeželju;

38.   poziva države članice, naj omogočijo dostop do podpore za začetek dejavnosti mladim, tako moškim kot ženskam, ki so v pomanjkanju glede lastnine in potrebujejo tovrstno pomoč, da prilagodijo svoje kmetije za kmetovanje ali za dopolnilen dohodek iz drugih dejavnosti, tako da lahko pridejo do vira preživetja, merljivega prek prihodka in dela;

39.   verjame, da bi morali biti mladi kmetovalci v EU sposobni medsebojne konkurence pod enotnimi pogoji znotraj EU; zato poziva, da se opravi natančna revizija in nato izvajanje člena 69 Sklepa Sveta (ES) št. 1782/2003(3), da bi se preprečilo popačenje konkurence na notranjem trgu EU;

40.   poziva, naj se politike za razvoj kmetijstva in podeželja v celoti poenotijo s cilji, ki jih je zastavila EU kot del Lizbonske strategije, tako da bo omogočeno mladim kmetovalcem, da delujejo v dinamičnem gospodarskem okolju;

41.   meni, da bi bilo treba ukrepati, v sklopu rednega pregleda skupne kmetijske politike, da bi se spodbujali bolj stabilni in zagotovljeni prihodki kmetij – kot bistven predpogoj za obnovo generacij v kmetovanju – prek uvedbe orodij inovativnega obvladovanja tveganja in kriznega upravljanja na ravni EU;

42.   meni, da je treba dati prednost zagotavljanju prave poenostavitve in večje preglednosti pri izvajanju instrumentov in ukrepov za mlade kmetovalce, ki opravljajo dejavnosti kmetovanja, tudi ko se te dopolnjujejo z drugimi nekmetovalnimi dejavnostmi, ki so povezane s podeželjem in potrebne za preživetje kmetije;

43.   poudarja, da kmetje, ki se ne uvrščajo več med mlade kmetovalce, a bodo srednjeročno nadaljevali kmetovanje, in ki se tudi soočajo z novimi izzivi, ne bi smeli biti prikrajšani;

44.   poudarja, da je treba zaradi velikega povpraševanja po "jutrišnjih upravljavcih" izobraževanje sistematično nadgrajevati, da bi se zagotovil ustrezen prenos znanja z raziskav o kmetijstvu na kmetovanje samo;

45.   v zvezi s dedovanjem meni, da je primerno predvideti boljšo zakonodajo, da bi se ohranila enotnost kmetijstva s ciljem izvajanja ekonomije obsega in ekonomije izbora; poudarja, da bi dedovanje oseb, ki niso družinski člani, moralo biti olajšano, da bi se kmetije ohranile in da bi omogočili mladim podjetnikom z ustrezno izobrazbo, da postanejo kmetovalci;

46.   meni, da je treba zgodnje upokojevanje na nacionalni ravni izvajati samo v primerih, ko bo mladi kmetovalec prevzel kmetijo; v tem primeru bi bil upokojenec upravičen do povišane pokojnine;

47.   meni, da morajo celoviti načrti za začetek dejavnosti in razvoj kmetij med drugim vsebovati posebne ukrepe za uradno priznanje mladih kmetovalcev, in tako spodbujati enakopravnost med moškimi in ženskami; v zvezi s tem meni, da je bistveno ohraniti osnovne storitve na podeželju, kot so jasli, vrtci in pomoč materam; s tem v zvezi posebej opozarja na pomen zagotavljanja informacij o statusu partnerjev, ki pomagajo kmetovalcem;

48.   poudarja, da so družbene in kulturne posebnosti in razlike bistveni dejavniki pri politiki promocije proizvodov, kot so to tudi prepoznavanje posameznega geografskega področja in odličnost pri določenih proizvodnih metodah, kot je prikazano z ugledom in uspehom kmetijskih proizvodov z zaščitenim poreklom ali z oznako;

49.   poudarja, da izobrazba v zvezi s hrano, ki jo lahko prispevajo mladi kmetovalci, spodbuja dobre prehrambene navade, kar koristi zdravju ljudi in družbe na splošno ter izrecno pozdravlja tovrstne dejavnosti, kot je na primer program Evropskega sveta mladih kmetovalcev Tellus, in mednacionalni projekti, kot je Šolarji na kmetijah (Schüler auf dem Bauernhof);

50.   poudarja potrebo po strokovnih informacijah za študije znanosti o hrani in prehranjevanju v vseh oblikah izobraževanja;

51.   meni, da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje kmetovanja in njegovih storitev za družbo poleg proizvajalnih dejavnosti zato, da bi se v to dejavnost privabilo čim več mladih, zlasti mladina iz nepodeželskega okolja;

52.   meni, da bi moralo spodbujanje kmetovanja vključevati tudi boljši stik z javnostjo, in posledično s potrošniki, glede vsebine skupne kmetijske politike v zvezi z zdravjem, zahtevami glede okolja in dobrega počutja živali, pogoji pomoči, večstranskosti, kakovosti proizvodov EU, prispevka k boju proti podnebnim spremembam, samozadostnosti glede hrane in izzivov v zvezi s hrano za svetovno prebivalstvo, za katero se ocenjuje, da bo do leta 2050 doseglo 9 milijard ljudi;

53.   poziva Skupnost, naj posodobi svoje prednostne naloge, da bi evropski potrošnik imel zagotovila glede zdravja in okoljskih standardov proizvodov, ki jih kupuje, in naj zagotovi nadomestila kmetovalcem EU, ki jih prizadene konkurenca iz tretjih držav, ki pa ne ustreza istim zdravstvenim, okoljskim in družbenim standardom;

54.   ocenjuje, da je treba mlade kmetovalce postaviti v kar najboljši položaj, da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki se ponujajo zaradi večje prožnosti pri povpraševanju po proizvodih in storitvah, povezanih s kmetijsko proizvodnjo, in zaradi odprtja trgov v porastu po vsem svetu z namenom sklenitve večstranskih pogajanj; zato meni, da je pomembno, da se Komisija pogaja s Svetovno trgovinsko organizacijo glede sporazuma, ki bi kmetovalcem omogočal, da dalje konkurirajo tretjim državam, kar bi mladim kmetovalcem zagotovilo prihodnost; meni, da je pri tem vključitev netržnih vprašanj bistvenega pomena;

55.   meni, da bi se morali biti mladi kmetovalci sposobni soočiti s tujo konkurenco pod enotnimi pogoji; zato poziva Komisijo, naj prednostno prizna netrgovinske zadeve, kot so merila za uvoz v večstranskih in dvostranskih pogajanjih;

56.   ugotavlja, da mlada generacija kmetovalcev pri srednje- in dolgoročnem načrtovanju nosi breme odgovornosti glede podnebnih sprememb, deluje v skladu z okoljem in s pridobivanjem okolju prijaznih virov energije, zlasti s proizvodnjo biomase in vodenjem obratov za pridobivanje bioplinov, dejavno prispeva k varovanju okolja in zmanjšanju emisij CO2;

57.   ugotavlja, da se mladi kmetovalci soočajo z dvojnim izzivom, to je izvajanjem ukrepov za izboljšanje dejavnosti kmetovanja in hkrati pa poskrbijo, da so te trajnostne in zadostne za preživetje, istočasno pa obnavljajo ključno vlogo kmetijstva pri obravnavanju okoljskih vidikov in s tem postajajo glavni subjekt pri reševanju podnebnih sprememb; v zvezi s tem poudarja, da morajo politike in ukrepi mladim kmetovalcem ponuditi dolgoročne in trajnostne obete in da mora biti zagotovljena finančna podpora za njihova prizadevanja, da obvarujejo okolje;

58.   opaža, da sta kmetovanje in gozdarski sektor edina primera gospodarske dejavnosti, kjer se po zaslugi fotosinteze zajema ogljikov dioksid, zato so kmetijske dejavnosti toliko bolj potrebne;

59.   poudarja pomen osredotočanja na raziskave na kmetijskem področju, kar je v skladu z reformo skupne kmetijske politike, spodbujanjem prenosa tehnologij in izboljšanjem dostopov kmetovalcev do dognanj raziskav ter do zadnjih inovacij pri pridelovalnih metodah in orodjih; meni, da morajo imeti kmetovalci EU boljši dostop do dognanj raziskav prek omrežij za izmenjavo podatkov iz raziskav in za usklajevanje raziskav na nacionalni in ravni EU;

60.   ugotavlja, da je izmenjava med znanostjo in uporabniki bistvena, zato je treba dognanja raziskav dati v prakso in tako bodo raziskave lahko zadovoljile potrebe kmetijskega sektorja;

61.   poudarja, da je v interesu EU, da gospodarsko (z izboljšanjem produktivnosti) in okoljsko (z osveževanjem znanja o "zelenih" praksah) omogoči okrepljeno podporo za vseživljenjsko izobraževanje kmetovalcev; zlasti spodbuja programe za povečanje mobilnosti med mladimi kmetovalci v EU (vključno s programom Leonardo); zlasti poudarja potrebo po določanju instrumentov, ki bi kmetovalcem omogočili, da so odsotni s svojih kmetij v času teh izobraževanj;

62.   predlaga, da se vzpostavi program za izmenjavo najboljših praks med mladimi kmetovalci;

63.   meni, da je bistveno vzpostaviti izmenjalni program za mlade kmetovalce, da bi se olajšalo zbiranje najboljših praks, in omrežje za usposabljanje, v katerem bi bile ključnega pomena informacije o vprašanjih, kot so trajnost, bioenergija, podnebne spremembe in konkurenčnost; meni, da bi to mlade kmetovalce pripravilo na naloge, ki jih čakajo ob soočanju z izzivi na področju kmetijstva in prehrane;

64. poziva k izdelavi pilotskega projekta, ki bi olajšal izvajanje programa izmenjav med mladimi kmetovalci v državah v razvoju in mladimi kmetovalci v EU, da bi se lahko neposredno seznanili z delovanjem njihovih trgov, uporabo tehnologije in načini prilagajanja na prevladujoče podnebne pogoje;

65.   predlaga, da se načini kmetovanja, ki so zakoreninjeni v posameznih geografskih območjih in kulturne tradicije v EU ohranijo, izboljšajo in spodbujajo;

66.   verjame, da je vprašanje vzdrževanja kmetijske lastnine tesno povezano z začenjanjem dejavnosti mladih kmetovalcev in da bi bilo treba pripraviti politiko, ki bi zagotavljala, da se pri podelitvi zemlje da prednost mladim kmetovalcem, ki začenjajo dejavnost; poziva Komisijo, naj poroča o kmetijski lastnini v zvezi z mladimi, ki prevzemajo kmetije;

67.   meni, da je treba priskrbeti učinkovitejšo podporo pri začenjanju podjetniških struktur z uvedbo posebnih ukrepov za tovrstne dejavnosti, kar bi znižalo stroške začetka za te mlade ljudi, hkrati pa jim bo omogočilo, da prerazporedijo svoje delo tako, da bo sposobnost preživetja kmetije kar najboljša;

68.   priporoča večjo prožnost pri začenjanju dejavnosti na kmetijah in pri postopkih prenosa lastništva s pomočjo postopnega zagona, preverjanja predhodnih strokovnih izkušenj, kadar oseba, ki začenja dejavnost nima ustrezne izobrazbe, opustitev starostne omejitve, ko kandidat predloži projekt zagona, ki ima dobre možnosti za preživetje, zlasti pri pokrajinah z neugodnimi razmerami itd.;

69.   meni, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi podprli, spremljali in svetovali mladim kmetovalcem pri začetnem zagonu, da bi se izboljšal delež uspešnih dejavnosti, hkrati pa bi se zmanjšalo število primerov ali bi jih popolnoma odpravili, da kmetovalec opusti dejavnost ali celo bankrotira;

70.   predlaga razglasitev evropskega leta dialoga med urbanimi območji in podeželjem;

71.   poziva Komisijo, naj omogoči čezmejno podporo mladim, ki želijo začeti kmetovati, tako da oblikuje zanesljivo politiko, upravne sporazume, ki odražajo dejansko stanje in ponudi kar največ pomoči pri upravljanju;

72.   poziva Komisijo, naj pripravi vmesno poročilo o razmerah mladih kmetovalcev in naj v se v doglednem času posvetuje z ustreznimi organizacijami mladih kmetovalcev;

73.   poudarja, da bi bilo treba mlade kmetovalce podpirati v letih, ki sledijo začetku njihove dejavnosti in da bi bilo treba ustanoviti poseben rezervni sklad za nepredvidljive okoliščine v času zagona, kot je škoda na pridelku zaradi vremenskih razmer ali nagla rast stroškov;

74.   poziva Komisijo, naj preuči metode za širjenje najboljših praks v inovativnih kmetijskih tehnikah in vodenju kmetij med novimi kmetovalci po vsej EU;

75.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 262, 18.9.2001, str. 153. (2) UL L 277, 21.10.2005, str. 1. (3) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU v letu 2007 (2007/2180(INI))

P6_TA(2008)0259 A6-0175/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju partnerskega sporazuma med člani skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ki je bil podpisan v Cotonouju 23. junija 2000(1) (sporazum iz Cotonouja),

–   ob upoštevanju poslovnika skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, sprejetega 3. aprila 2003(2), kakor je bil nazadnje spremenjen v Wiesbadnu (Nemčija) 28. junija 2007(3),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja(4),

–   ob upoštevanju deklaracije iz Kigalija za razvoju prijazne sporazume o gospodarskem partnerstvu(5), ki jo je skupna parlamentarna skupščina sprejela 22. novembra 2007 v Kigaliju (deklaracija iz Kigalija),

–   ob upoštevanju resolucij, ki jih je leta 2007 sprejela skupna parlamentarna skupščina:

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0175/2008),

A.   ker so udeleženci srečanj junija 2007 v Wiesbadnu in novembra 2007 Kigaliju razpravljali o napredku pri pogajanjih za sporazume o gospodarskem partnerstvu, ki so privedla do sprejetja omenjene izjave iz Kigalija o teh sporazumih,

B.   ker sta Parlament in Svet sprejela Uredbo (ES) št. 1905/2006, ki vzpostavlja tematske programe, ki bodo veljali tudi za države AKP, skupaj s programom spremljevalnih ukrepov za države AKP, ki so podpisnice protokola o sladkorju,

C.   ker se je komisar, pristojen za razvoj in humanitarno pomoč, med zasedanjem skupne parlamentarne skupščine v Wiesbadnu zavezal, da bo strateške dokumente držav in regij AKP (za obdobje 2008–2013) predložil parlamentom v demokratično preučitev, ta zaveza pa se na srečo dejansko začenja udejanjati,

D.   ker je revizija sporazuma iz Cotonouja postavila temelje za okrepljeno in učinkovitejše sodelovanje med Evropsko unijo in državami AKP, postopek ratifikacije tega sporazuma pa še ni končan,

E.   ker so v skupni parlamentarni skupščini vedno pomembnejša vprašanja skupnega interesa o človekovih pravicah, demokraciji, krhkih razmerah, politični skladnosti in učinkovitosti pomoči,

F.   ker so se razmere v Zimbabveju leta 2007 spet poslabšale, Parlament pa obžaluje, da med zasedanjem skupne parlamentarne skupščine v Wiesbadnu sicer zelo konstruktivne razprave ni bilo mogoče zaključiti s sprejetjem resolucije o tej temi; ker je obžalovanja vredno, da se zimbabvejska delegacija tega zasedanja ni udeležila,

G.   ker konflikt v Darfurju (Sudan) še vedno traja in tam nenehno prihaja do hudih kršitev človekovih pravic (zlasti ženske in deklice so nenehno izpostavljene nevarnosti spolnega nasilja in posilstva), v tem smislu pa poudarja, da sta potrebni učinkovita humanitarna pomoč in pomoč žrtvam spolnega nasilja,

H.   ker je treba upoštevati delo vseafriškega parlamenta in formalizirati njegove odnose z Evropskim parlamentom; ker je treba upoštevati zlasti skupno resolucijo Evropskega parlamenta in vseafriškega parlamenta z ozirom na vrh EU-Afrika decembra 2007 v Lizboni,

I.   ker na zasedanjih skupne parlamentarne skupščine sodeluje vedno več nedržavnih subjektov, za civilno družbo držav AKP pa je sodelovanje na srečanjih vedno večje finančno breme,

J.   ker sta nemško predsedovanje Uniji ter ruandsko vodenje zasedanj skupne parlamentarne skupščine v Wiesbadnu in Kigaliju pomenila odličen prispevek,

K.   ker je predsedstvo skupne parlamentarne skupščine leta 2007 opravilo študijska in informativna obiska:

1.   pozdravlja dejstvo, da je skupna parlamentarna skupščina leta 2007 omogočila odprt, demokratičen in poglobljen dialog o pogajanjih za sporazume o gospodarskem partnerstvu med EU in državami AKP, o čemer priča tudi sprejetje deklaracije iz Kigalija;

2.   poudarja, da se zaskrbljenost o nekaterih vidikih pogajanj, ki jo je izrazila skupna parlamentarna skupščina, nanaša tako na obliko kot na vsebino; želi spomniti, da se razprava nadaljuje tudi po sprejetju sporazumov o gospodarskem partnerstvu s karibskimi državami in začasnih sporazumov z nekaterimi državami oziroma regijami;

3.   je zaskrbljen zaradi ustanovitve novega organa v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu, namreč parlamentarnega odbora, katerega povezava s skupno parlamentarno skupščino je nejasna; poziva k izogibanju sporom glede pristojnosti ali nepotrebnim napetostim na tem področju; obenem pozdravlja to parlamentarno razsežnost, ki je bila vključena v sporazume o gospodarskem partnerstvu, ter je trdno prepričan, da bo začela skupna parlamentarna skupščina ta dialog na parlamentarni ravni izvajati nemudoma na regionalnih srečanjih;

4.   pozdravlja zavezo komisarja, pristojnega za razvoj in humanitarno pomoč, med prej omenjenim zasedanjem v Kigaliju, da bo strateške dokumente držav in regij AKP (za obdobje 2008–2013) predložil parlamentom v demokratično preučitev, in pozdravlja delo, ki so ga nekateri parlamenti držav AKP že opravili pri preučitvi teh dokumentov;

5.   v zvezi s tem opozarja, da je treba parlamente tesno vključiti v demokratični proces in nacionalne razvojne strategije; poudarja, da imajo bistveno vlogo pri oblikovanju, spremljanju in nadzorovanju razvojnih politik;

6.   poziva parlamente držav AKP, naj od svojih vlad in Komisije zahtevajo, da se jih vključi v pripravljalni postopek in oblikovanje nacionalnih strateških dokumentov, ki se nanašajo na sodelovanje med EU in njihovo državo (za obdobje 2008–2013);

7.   poziva Komisijo, naj parlamentom držav AKP priskrbi vse razpoložljive informacije in jim ponudi pomoč pri tem demokratičnem nadzoru, zlasti s podporo pri zmogljivostih;

8.   poziva parlamente, naj temeljito izvajajo parlamentarni nadzor nad izvajanjem Evropskega razvojnega sklada; poudarja poseben položaj skupne parlamentarne skupščine v tej razpravi in jo poziva, naj še naprej vztraja, da parlamenti, ki še niso ratificirali revidiranega sporazuma iz Cotonouja, to storijo, da bi bili lahko upravičeni do sredstev 10. evropskega razvojnega sklada;

9.   poziva Komisijo, naj predvidi ukrepe za zapolnitev praznine financiranja med izvajanjem 9. in 10. evropskega razvojnega sklada;

10.   ponovno izraža podporo zahtevi skupne parlamentarne skupščine, ki jo je izrazila na svojem 9. zasedanju aprila 2005, po kateri je treba ustrezen delež odobrenih proračunskih sredstev Evropskega razvojnega sklada uporabiti za politično izobraževanje in usposabljanje članov parlamenta ter političnih, gospodarskih in socialnih voditeljev v interesu trajnostne krepitve dobrega upravljanja, pravne države, demokratičnih struktur in medsebojnega sodelovanja med vlado in opozicijo v pluralističnih demokracijah, osnovanih na svobodnih volitvah;

11.   pozdravlja krepitev parlamentarne, in s tem tudi politične, narave skupne parlamentarne skupščine, ter vedno večjo zavzetost njenih članic in kakovost razprav, kar odločilno prispeva k partnerstvu AKP-EU;

12.   meni, da sta resoluciji skupne parlamentarne skupščine o razmerah v Darfurju in o razmerah v Demokratični republiki Kongo pomemben zgled tega okrepljenega dialoga;

13.   meni, da ima skupna parlamentarna skupščina kot mesto razprav med poslanci EU in AKP pozitivno vlogo v političnem dialogu ter pri iskanju splošnega in za vse strani odprtega sporazuma o miru in razvoju za prebivalce Darfurja;

14.   poziva skupno parlamentarno skupščino, naj si prizadeva za ozaveščanje mednarodne skupnosti o konfliktih v Severnem Kivuju in drugih regijah na vzhodu Demokratične republike Kongo, spodbuja politično rešitev te krize, doseženo s pogajanjem, in podpira vse ukrepe, ki temeljijo na rešitvah na podlagi pogajanj;

15.   poziva skupno parlamentarno skupščino, naj nadaljuje in poglobi dialog z vseafriškim parlamentom in parlamenti regionalnih organizacij, saj je regionalno povezovanje pomembno za mir in razvoj držav AKP;

16.   pozdravlja razpravo o razmerah v Somaliji na seji skupne parlamentarne skupščine v Kigaliju, ki kaže, da lahko skupna parlamentarna skupščina deluje kot forum za reševanje zapletenih vprašanj; vendar obžaluje, da se razmere v Somaliji niso izboljšale in je to še vedno "pozabljena kriza";

17.   obžaluje, da se pri pripravi skupne strategije EU-Afrika ni dovolj posvetovalo s skupno parlamentarno skupščino, ter upa, da se jo bo aktivno vključilo v izvajanje te strategije;

18.   pozdravlja dejstvo, da se bodo lahko leta 2008 končno začela regionalna srečanja, predvidena v sporazumu iz Cotonouja in poslovniku skupne parlamentarne skupščine; upa, da bodo omogočila resnično izmenjavo stališč o regionalnih izzivih in da bodo evropske politike prispevale k poglabljanju regionalnih vezi; poudarja, da ta srečanja potekajo v izredno ustreznem času za pogajanja, sklepanje in izvajanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu, in da mora biti to prednostna naloga; pozdravlja organizacijo prvega srečanja aprila 2008 v Windhoeku v Namibiji;

19.   spodbuja skupno parlamentarno skupščino, naj okrepi vlogo svojega odbora za politične zadeve, da bi postal resničen forum za preprečevanje in reševanje konfliktov v okviru partnerstva AKP-EU, in naj razpravlja o nujnih vprašanjih posameznih držav; pozdravlja delo, opravljeno na področju dobrega upravljanja, pa tudi v zvezi z volitvami in volilnimi postopki v državah AKP in EU, ter spodbuja napotitev skupnih misij AKP-EU za opazovanje prihodnjih volitev v vseh državah skupne parlamentarne skupščine, ki bi bile del misij EU za spremljanje volitev;

20.   z zadovoljstvom ugotavlja, da želi odbor skupne parlamentarne skupščine za gospodarski razvoj, finance in trgovino obravnavati vprašanja zanesljive oskrbe s hrano, zlasti ker v svetovnem programu za hrano bijejo plat zvona zaradi naraščanja cen, posledic podnebnih sprememb in zmanjševanja svetovnih zalog hrane;

21.   poudarja pomembnost poročila o učinkovitosti pomoči, o katerem so odločili na omenjenem zasedanju skupne parlamentarne skupščine v Kigaliju, in poziva skupno parlamentarno skupščino, naj poglobljeno razpravlja o uradni razvojni pomoči, vprašanjih financiranja in alternativnih oblikah financiranja v razvojnem sodelovanju;

22.   poudarja vlogo, ki jo ima odbor skupne parlamentarne skupščine za socialne zadeve in okolje na področju migracij kvalificiranih delavcev in zapostavljenih bolezni, in podpira njegovo odločitev, da bo preučil učinke programov strukturnega prilagajanja;

23.   z zadovoljstvom ugotavlja, da se zasedanj skupne parlamentarne skupščine vedno bolj udeležujejo nedržavni subjekti in da dogodki, ki potekajo ob teh zasedanjih, pomenijo pozitiven prispevek; poziva skupno parlamentarno skupščino, EU in države AKP, naj finančno in tehnično podpirajo udeležbo civilne družbe držav AKP pri tem delu; meni, da so bile zahteve in predlogi predsedstva skupne parlamentarne skupščine o tem septembra 2008 konstruktiven prispevek;

24.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, svetu AKP, skupni parlamentarni skupščini, parlamentom držav AKP ter vladama in parlamentoma Zvezne republike Nemčije in Republike Ruande.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES (UL L 247, 9.9.2006, str. 22). (2) UL C 231, 26.9.2003, str. 68. (3) UL C 254, 26.10.2007, str. 42. (4) UL L 378, 27.12.2006, str. 41. Popravek v UL L 163, 23.6.2007, str. 24. (5) UL C 58, 1.3.2008, str. 44. (6) UL C 254, 26.10.2007, str. 17. (7) UL C 254, 26.10.2007, str. 25. (8) UL C 254, 26.10.2007, str. 31. (9) UL C 254, 26.10.2007, str. 39. (10) UL C 58, 1.3.2008, str. 18. (11) UL C 58, 1.3.2008, str. 26. (12) UL C 58, 1.3.2008, str. 29. (13) UL C 58, 1.3.2008, str. 35. (14) UL C 58, 1.3.2008, str. 40.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o konkurenci: preiskava sektorja v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom (2007/2201(INI))

P6_TA(2008)0260 A6-0185/2008

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju sporočila Komisije o preiskavi sektorja v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom (končno poročilo) (KOM(2007)0033),

-   ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije I z dne 12. aprila 2006 o plačilnih karticah ter njenega vmesnega poročila II z dne 17. julija 2006 o tekočih računih in z njimi povezanih storitvah,

-   ob upoštevanju zelene knjige o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (KOM(2007)0226),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja" (KOM(2007)0724),

-   ob upoštevanju nedavne odločbe Komisije COMP/34.579 Europay (Eurocard-MasterCard) z dne 19. decembra 2007 o večstranskih medfranšiznih provizijah Mastercarda znotraj EGP,

-   ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)(1) (Direktiva o kapitalskih zahtevah) in Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano)(2) (Direktiva o kapitalski ustreznosti),

-   ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu(3) (Direktiva o plačilnih storitvah),

-   ob upoštevanju svojega stališča z druge obravnave dne 16. januarja 2008 glede skupnega stališča Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS(4) (osnutek Direktive o potrošniških kreditih),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev za obdobje 2005–2010 - bela knjiga(5),

-   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o nadaljnji konsolidaciji na področju industrije finančnih storitev(6),

-   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0185/2008),

A.   ker je dobro delujoči povezan finančni trg nujen za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, da bi EU postala najbolj konkurenčen in dinamičen, na znanju temelječ gospodarski prostor na svetu, ki bo sposoben trajnostne gospodarske rasti z večjim številom kakovostnejših delovnih mest,

B.   ker imajo osrednjo vlogo pri ustreznem podajanju pogojev monetarne politike na trg, zlasti malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom, banke, ki poslujejo s prebivalstvom, ,

C.   ker je treba izboljšati maloprodajne finančne storitve, da se lahko izpelje akcijski načrt za finančne storitve, ter kot tak koristi potrošnikom in prodajalcem na drobno,

D.   ker je dostop do osnovnih bančnih storitev, kot je odprtje bančnega računa, pravica vsakega državljana,

E.   ker je sektor bančnega poslovanja s prebivalstvom pomemben za gospodarstvo EU z vidika rasti in zaposlovanja, pa tudi za potrošnike ter mala in srednja podjetja,

F.   ker se potrošniška politika v Evropski uniji sooča s težavami pri usklajevanju, ohranja pa se zapletenost finančnih produktov,

G.   ker je politika konkurence Skupnosti pomembna za dokončno vzpostavitev notranjega trga in za dobro delovanje resnično enakih konkurenčnih pogojev za vse akterje,

H.   ker je raznolikost pravnih modelov in poslovnih ciljev finančnih subjektov v sektorju bančnega poslovanja s prebivalstvom (banke, hranilnice, zadružne banke itd.) bistvena opora gospodarstvu EU, ki bogati sektor, ustreza pluralistični strukturi trga in pripomore k povečanju konkurenčnosti na notranjem trgu,

I.   ker je treba doseči ravnovesje med visoko stopnjo varstva potrošnikov in ustreznim delovanjem notranjega trga,

Splošno

1.   podpira celoviti pristop, na podlagi katerega Komisija z dobro usmerjenimi preiskavami sektorja podpira politike notranjega trga; vendar obžaluje čas, ki ga je Komisija izbrala za izvedbo preiskave sektorja, in dejstvo, da se ni preverilo, kako se pogoji monetarne politike prenašajo na trg, kjer se posluje s prebivalstvom, in jo spodbuja, naj svoje delo nadaljuje po tem, ko bodo Direktiva o kapitalski ustreznosti, enotno evropsko plačilno območje (SEPA), Direktiva o plačilnih sistemih in Direktiva o potrošniških kreditih pokazali svoje učinke v praksi;

2.   obžaluje, da preiskava sektorja v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom premalo upošteva posebnosti strogo urejenega bančnega sektorja ter pomen kulture, navad in jezikov pri potrošniških izbirah ter varovanju razpoložljivih finančnih produktov; meni, da pomanjkanje mobilnosti potrošnikov v Evropski uniji pogosto narekujejo dolgoročni odnosi zaupanja, ki se pogosto vzpostavijo med banko in potrošnikom; je zaskrbljen, da ocena Komisije o tržnem združevanju temelji na premajhnem številu gospodarskih kazalcev in posledično morebiti ne bo odražala lastnosti sektorja bančnega poslovanja s prebivalstvom;

3.   opozarja, da je politika konkurence učinkovito orodje za dokončno vzpostavitev notranjega trga, vendar želja po večji konkurenci ne sme oslabiti upravljanja tveganj v bančnem sektorju ter ogroziti stabilnosti izredno pomembnega in strateškega sektorja svetovnega gospodarstva; poudarja, da je zaupanje trga in potrošnikov bistveno za nadaljnji razvoj finančnih storitev in da je spodbujanje obveščanja potrošnikov o finančnih storitvah nujno za krepitev vloge potrošnikov kot tržnih udeležencev;

4.   poudarja, da zelo razdrobljen zakonodajni okvir ovira razvoj čezmejne ponudbe bančnih storitev; zato podpira pobudo Komisije o ponovni oceni Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo(7), ki mora vključevati tudi pregled Direktive o elektronskem poslovanju(8) in Direktive o elektronskem podpisu(9), da bi jih učinkovito usposobili za doseganje njihovih navedenih ciljev;

5.   meni, da lahko tudi izvajanje zakonodaje za preprečevanje pranja denarja predstavlja oviro za mobilnost potrošnikov, na primer pri odpiranju čezmejnih tekočih računov zaradi različnih zahtev o identifikaciji in preverjanju, ki jih morajo izpolnjevati banke; poziva Komisijo, naj oceni vpliv, ki ga imajo pravila iz zakonodaje proti pranju denarja na mobilnost potrošnikov;

Mobilnost potrošnikov

6.   poziva Komisijo, naj si prizadeva za olajšanje mobilnosti potrošnikov in spremlja napredek držav članic pri omogočanju možnosti lažje zamenjave izvajalca, s čimer pa se okrepi zdravo konkurenco med izvajalci; želi, da bi se kar v največji možni meri zagotovilo nemoteno izvajanje storitev tudi po zaprtju tekočega računa ali zamenjavi ponudnika in da ne bi prišlo do dragih podvajanj storitev;

7.   poziva, da poenostavitev predpisov o finančnih storitvah in odprava ovir za mobilnost potrošnikov ne smeta voditi k nižjim standardom varstva potrošnikov v državah članicah;

8.   priporoča, naj se pri zapiranju računa obračuna le v celoti upravičene stroške, da bi se spodbujalo mobilnost in konkurenco; spodbuja bančni sektor, naj razvije najboljše prakse na področju hitrih in učinkovitih postopkov za zamenjavo bančnega računa, pri čemer je treba upoštevati trajanje postopka in z njim povezane stroške; meni, da zamenjava bančnega računa potrošnikov ne sme oškodovati; nasprotuje nepotrebnim pogodbenim povezavam, ki ovirajo mobilnost potrošnikov;

9.   poudarja, da je treba glede vezane prodaje produktov jasno razlikovati med kombinacijami produktov na eni strani, ki so koristne tako za potrošnika kot za banko ter skupne vsem vejam gospodarstva, ter med praksami, ki izhajajo iz nepoštene konkurence, na drugi strani;

10.   meni, da so osnovne finančne storitve, kot je odprtje bančnega računa, pravica, in poziva Komisijo, naj opredeli ovire za izvajanje te pravice in v zvezi s tem najboljše prakse v finančnem sektorju poslovanja s prebivalstvom;

Obveščanje in preglednost

11.   meni, da je obveščanje potrošnikov za zagotavljanje konkurenčnosti med bankami temeljnega pomena; poziva k zagotavljanju kakovostnejših in bolj čitljivih informacij in tako dostopnih za potrošnike; meni, da so v tem času za potrošnike te informacije težko dostopne in drage;

12.   priznava, da med preprečevanjem preobilice informacij in zagotavljanjem zadostnih informacij potrošnikom obstaja neskladje; daje prednost kakovosti pred količino; zato poziva Komisijo, naj potrošniške organizacije povabi k opredelitvi informacij, za katere menijo, da so bistvene pri omogočanju prave izbire potrošnikom;

13.   poziva Komisijo, naj se trudi zagotoviti, da bo sektor kot dodatek k nacionalnim določbam potrošnikom pred odprtjem njihovega računa zagotovil zgoščen izbor, ki natančno opisuje vse stroške, vključno s stroški zaprtja računa, če obstajajo, na način, ki je primerljiv za vso Evropsko unijo; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge glede tega, če sektor ne bo izpolnjeval svoje obveznosti;

14.   pozdravlja študijo Komisije o regulativnem okolju za produkte malih vlagateljev in verjame, da bo to vodilo k boljšemu razkritju stroškov, tveganj in pogojev ter tako zagotovilo uporabne čezmejne primerjave;

15.   priporoča oblikovanje enotnega standarda EU, s katerim bodo ponudniki zagotavljali informacije potrošnikom o osnovnih produktih, povezanih stroških in pogojih, kar bi omogočilo preprosto in pregledno primerjavo, česar povezani produkti zaenkrat ne omogočajo; poziva k razkritju na zahtevo nekaterih verižnih stroškov maloprodajnih finančnih produktov, da se zagotovi enake konkurenčne pogoje; priporoča sektorju, naj dela na izvedljivosti vzpostavitve iskalnika EU, ki bi omogočal preprosto in brezplačno čezmejno primerjavo storitev;

Izobraževanje potrošnikov glede bančnega poslovanja s prebivalstvom

16.   poziva k razvoju programov finančnega izobraževanja, ki so namenjeni povečevanju ozaveščenosti potrošnikov o možnostih upravljanja njihovega denarja;

17.   podpira prizadevanja Komisije in sektorja finančnih storitev za povišanje ravni znanja potrošnikov o produktih finančnih storitev in izvajanje izobraževalnih programov na tem področju, saj morajo biti informacije, ki jih ponujajo izvajalci finančnih storitev, za potrošnike razumljive in uporabne;

18.   opozarja na pomen razvoja finančnega izobraževanja kot dopolnila primernemu varstvu potrošnikov, zlasti na področju bančnega poslovanja s prebivalstvom (na primer kar zadeva posojila, hipoteke, razpršeno in varno varčevanje in naložbe); poziva države članice in bančni sektor, naj sprejmejo in usklajujejo ukrepe za povečevanje finančne pismenosti med državljani, vključno z otroki, mladimi, zaposlenimi in upokojenimi osebami, da bi izobrazili in usposobili potrošnike za iskanje boljših, cenejših in primernejših produktov in storitev, ter naj krepijo konkurenco, kakovost in inovacije v bančnem sektorju; opozarja, da lahko samozavesten vlagatelj zagotovi dodatno likvidnost na kapitalskih trgih;

19.   poziva države članice, naj premislijo o ustanovitvi institucije neodvisnih nacionalnih varuhov človekovih pravic, ki bodo odgovorni za finančne storitve;

Posojila – evidence in posredniki

20.   poudarja pomen, ki ga imajo zanesljivi podatki o kreditih in goljufijah, dostopni na pravičen in pregleden način, za banke in druge kreditne ponudnike; kljub temu vztraja, da je treba osebne podatke o potrošnikih zaščititi; poziva Komisijo, naj opredeli ovire za izmenjavo podatkov in pripravi predloge za interoperabilnost evidenc podatkov, pri čemer je treba spoštovati zasebnost potrošnikov ter njihovo pravico do dostopa in popravkov; meni, da je treba potrošnike obveščati o čezmejnih poizvedbah po njihovih podatkih o kreditih; pozdravlja namero Komisije o ustanovitvi strokovne skupine za kreditno zgodovino, ki bo Komisiji v pomoč pri pripravi ukrepov v zvezi s tem;

21.   poziva Komisijo, naj poveča delovanje na področju kreditnih posrednikov (agentov ali borznih posrednikov), da bi zagotovila varstvo potrošnikov in preprečila nepregledno prodajo, ki škoduje predvsem ranljivejšim skupinam potrošnikov; v zvezi s tem pozdravlja zavezo Komisije o objavi študije o analizi trga kreditnih posrednikov EU, ki pregleduje njegov zakonodajni okvir in preverja ali katere določbe škodujejo potrošnikom;

22.   poziva Komisijo, naj pojasni ter uskladi obveznosti kreditnih posrednikov po načelu enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila, saj se pri prodaji, upravljanju in izvrševanju sporazumov o finančnih storitvah pogosto pojavljajo težave; poudarja, da bi nediferenciran pristop "enega merila za vse" škodoval raznolikosti produktov; opozarja Komisijo, naj razlikuje med posredovanjem informacij, ki morajo biti jasne, jedrnate, čitljive in brezplačne na eni strani, ter opravljanjem svetovalnih storitev za potrošnika po meri na drugi strani;

Sodelovanje med bankami

23.   pozdravlja nadaljnje preglede sodelovanja med bankami s strani Komisije, da bi ocenila ali bi tako sodelovanje lahko imelo koristi za gospodarstvo in potrošnike ter ali bi lahko vodilo k omejevanju konkurence; vendar poudarja, da lahko sodelovanje med bankami, na primer kreditnimi institucijami, ki delujejo v decentraliziranih omrežjih, koristi gospodarstvu in potrošnikom, zato pa sta potrebna podrobna analiza in nepristranski pristop;

24.   meni, da hranilnice in zadružne banke pa tudi druge kreditne institucije veliko pripomorejo k financiranju lokalnega gospodarstva in razvoja endogenih možnosti regij ter omogočajo lažji dostop do finančnih storitev za vse potrošnike; poudarja, da so pluralistični bančni trgi in raznolikost ponudnikov pogoj za konkurenco na bančnem trgu v EU, če konkurenca ni izkrivljena in so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji za vse tržne udeležence po načelu "enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila";

25.   meni, da lahko nediskriminatorno sodelovanje med neodvisnimi kreditnimi subjekti, ki je zaradi medsebojne konkurenčnosti učinkovitejše ter zagotavlja večjo interoperatibilnost in večji izbor storitev za končne potrošnike, pripomore sektorju pri delovanju in doseganju zgoraj podanih ciljev;

Plačilni sistemi

26.   je prepričan, da bi morala SEPA in direktiva o plačilnih storitvah ponuditi rešitve za razdrobljenost in pomanjkanje konkurence, kar je pokazala preiskava sektorja v zvezi s plačilnimi infrastrukturami; opozarja, da je začela 28. januarja 2008 veljati prva faza SEPA, ter poziva k vzpostavitvi celovitih platform za obračun in poravnavo, ki bodo delovale na podlagi enakih pravil in tehničnih standardov; poudarja, da morajo biti merila za dostop do SEPA pravična in pregledna ter da je treba pri upravljanju upoštevati vse interesne skupine v sistemu, ne le finančnih institucij; opozarja tudi, da Direktiva o plačilnih storitvah določa prepoved diskriminacije pri dostopu do plačilnega sistema, razen ko je to potrebno za zaščito pred tveganji ter za varovanje finančne in poslovne stabilnosti; poudarja, da skladno z načelom nevtralnosti politik Skupnosti nobena plačilna metoda ne sme imeti prednosti pred drugo, stroški, povezani z uporabo različnih plačilnih sistemov pa morajo biti pregledni, da lahko potrošniki izberejo svojo plačilno metodo in poznajo vsa dejstva v celoti;

27.   poziva Komisijo, naj pregleda ali prenos Direktive o plačilnih sistemih zmanjšuje število ponudnikov sistemov poravnave plačil ter takoj sprejme ukrepe, če večji ponudniki razvijejo monopolni položaj, ki bi lahko zmanjšal konkurenčnost;

28.   ugotavlja, da so Komisija in večje število nacionalnih organov za konkurenco večkrat izrazili, da večstranske medfranšizne provizije same po sebi niso prepovedane v skladu s členom 81 Pogodbe ES; kljub temu ugotavlja, da je Komisija s konkurenčnim pravom Skupnosti svojo pozornost nedavno namenila skladnosti sistema večstranskih medfranšiznih provizij; priporoča, naj Komisija predlaga jasne smernice in navodila za popravilo tržnih pomanjkljivosti; opozarja Komisijo na pomen pravne varnosti za tržne udeležence in za tiste, ki na novo vstopajo na trg, pri razvoju in prenavljanju svojih storitev;

29.   meni, da je treba nujno bolje pojasniti metodologijo in pravila za upravljanje večstransko dogovorjenih medfranšiznih provizij za kartična plačila in za mehanizem izračuna medbančnih provizij za bančne avtomate in nekartična plačila; opozarja, da sta sistema neposrednih obremenitev in bančnih nakazil, kot tisti v okviru SEPA, podporni storitvi, ki ju skupaj zagotavljata ponudnika plačilnih storitev in ju skupaj zahtevata dva potrošnika, ki zaradi mrežnih učinkov ustvarjata gospodarske koristi; Komisiji predlaga, naj oblikuje in vsem interesnim skupinam posreduje merila za opredelitev tržnih subjektov pri metodologiji za izračun vseh večstransko dogovorjenih medfranšiznih provizij, ki se jim Komisija nato lahko posveti, da bo zagotovila resnično enakopravne konkurenčne pogoje in izvrševanje vseh pravil konkurence;

30.   opozarja Komisijo, da je enako pomembno osredotočiti se na provizije in cene, kot to velja za doseganje večje preglednosti v sektorju pri obveščanju potrošnikov o naravi plačilnih produktov in storitev ter njihovih pravicah, ki jih imajo kot uporabniki, in s tem spodbuja konkurenčnost na trgu;

o
o   o

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in Odboru evropskih bančnih nadzornikov.

(1) UL L 177, 30.6.2006, str. 1. (2) UL L 177, 30.6.2006, str. 201. (3) UL L 319, 5.12.2007, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0011. (5) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0338. (6) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 110. (7) UL L 271, 9.10.2002, str. 16. (8) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1). (9) Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (2007/2287(INI))

P6_TA(2008)0261 A6-0187/2008

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o maloprodajnih finančnih storitvah na enotnem trgu (KOM(2007)0226),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije o preiskavi sektorja v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v zvezi z bančnim poslovanjem s prebivalstvom (končno poročilo) (KOM(2007)0033),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije o preiskavi sektorja v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v zvezi s poslovnimi zavarovanji (končno poročilo) (KOM(2007)0556),

-   ob upoštevanju sporočila Komisije "Enotni trg za Evropo 21. stoletja" (KOM(2007)0724) in zlasti spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije o pobudah na področju maloprodajnih finančnih storitev (SEK(2007)1520),

-   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 358/2003 z dne 27. februarja 2003 o uporabi člena 81(3) Pogodbe ES za določene skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj na področju zavarovalništva(1),

-   ob upoštevanju njegovega stališča, izraženega na drugi obravnavi z dne 16. januarja 2008, v zvezi s sprejetjem direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti in o razveljavitvi Direktive Sveta št. 87/102/EGS(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2007 o evropskem pogodbenem pravu(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010) – Bela knjiga(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2006 o nadaljnji konsolidaciji na področju industrije finančnih storitev(5),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0187/2008),

A.   ker privolitev državljanov v evropsko povezovanje temelji na konkretnih koristih, ki jih prinaša; ker morajo pri tem vsi državljani dobiti pravičen delež koristi notranjega trga,

B.   ker ima bančno poslovanje s prebivalstvom odločilno vlogo pri ustreznem prenosu pogojev denarne politike na trg, zlasti za potrošnike ter mala in srednje velika podjetja (MSP),

C.   ker je evropski model ureditve v skladu z Lizbonsko pogodbo trajnostno socialno tržno gospodarstvo,

D.   ker se je integracija notranjega trga za finančne storitve za večja podjetja v zadnjih letih razveseljivo hitro razvijala, medtem ko ima notranji trg za maloprodajne storitve ter za potrošnike in MSP še vedno možnost za razvoj,

Splošne ugotovitve

1.   pozdravlja navedeno zeleno knjigo, ki pokriva bančne, zavarovalniške in pokojninske produkte, ter njene cilje, in sicer zagotovitev konkretnih koristi za potrošnike z večjo izbiro in nižjimi cenami, povečanje zaupanja potrošnikov in krepitev možnosti potrošnikov;

2.   ugotavlja, da ne le potrošniki, temveč tudi MSP manj povprašujejo po čezmejnih finančnih storitvah; poudarja, da je treba zagotoviti, da koristi notranjega trga za finančne storitve izkoristijo tudi mala podjetja; vendar poudarja, da to ne pomeni širitve zakonodaje o varstvu potrošnikov na MSP; poleg tega poudarja, da obsežna maloprodajna strategija vključuje veliko število ukrepov, eden katerih je zakonodaja o varstvu potrošnikov;

3.   ocenjuje, da bodo predvsem na strani povpraševanja finančne storitve za potrošnike in MSP zaradi jezikovnih in kulturnih dejavnikov ter potrebe po osebnem stiku večinoma potekale na lokalni ravni; hkrati se zaveda priložnosti, ki jih predstavlja enostavnejši dostop do maloprodajnih trgov na strani ponudbe; zato spodbuja potrošnike in MSP, da izkoristijo prednosti konkurence in ponudbe, ki jih omogočajo čezmejne finančne storitve;

4.   poudarja, da je mogoče notranji trg za finančne storitve ustvariti le z ukrepi, ki na uravnotežen način tako na strani povpraševanja kot ponudbe zagotavljajo varno okolje, vključno v zvezi s pogoji za odškodnino; meni, da je bistveno, da takšni ukrepi odpirajo pot novim produktom, storitvam in tržnim udeležencem;

5.   poudarja, da je treba preučiti in opredeliti okvir in nacionalne pristojnosti za sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi, da se zagotovijo praktične rešitve za nadzor čezmejnih maloprodajnih finančnih skupin v kratkem času; ima pozitivno mnenje o kolegiju nadzornih organov, ki obravnava finančne konglomerate z več pristojnostmi;

Boljša pravna ureditev

6.   podpira Komisijo pri njenem prizadevanju, da bo podpirala le tiste pobude, ki dokazano prinašajo konkretne koristi za državljane, so dovolj upravičene z analizami stroškov in koristi ter vključujejo izvajanje zanesljivih študij učinka; se strinja, da so čezmejne dejavnosti bistvenega pomena za povečanje konkurenčnosti, ki ponavadi omogoči večjo izbiro, nižje stroške in bolj dinamičen razvoj;

7.   opozarja, da je treba za zanesljivo študijo učinka vedno ustrezno upoštevati prvotne tržne pogoje; poudarja, da se ocene integracije in konkurence na trgu ter učinkov pobude ne sme izvesti le na podlagi enega kazalnika, ampak na podlagi čim več izmerjenih vrednosti; poziva Komisijo, da poleg cene in obsega ponudbe na trgu upošteva tudi kakovost storitev ter socialni in kulturni okvir;

8.   ugotavlja, da je pri razpoložljivih zakonodajnih ureditvah ciljna popolna uskladitev, ki pomeni popolno uskladitev bistvenih elementov, ki so nujni, ustrezen pristop za razvoj čezmejnega poslovanja in varstva potrošnikov ter s tem povezovanje maloprodajnega trga; meni, da je treba za tiste elemente, pri katerih uskladitev ni izvedljiva, uveljaviti medsebojno priznavanje različnih nacionalnih pravil;

9.   se zaveda, da je bil pojem 28. režim, kot je skupni referenčni okvir, vzpostavljen kot morebitni novi pristop evropske ureditve, da bi omogočil čezmejnim uporabnikom dostop do vseevropskih finančnih produktov z enotno visokim standardom varstva potrošnikov; poziva Komisijo, naj predloži časovni okvir za podrobno raziskavo ali bo 28. režim izvedljiv, ali zanj obstaja povpraševanje s strani sektorja finančnih storitev in potrošnikov ter ali bi lahko ustvarjal pozitivne rezultate; poudarja, da 28. režim nikakor ne sme biti ovira za nove storitve in produkte;

10.   je kritičen glede zamisli o standardizaciji produktov z zakonodajo, če to ovira doseganje cilja večje raznolikosti produktov; meni, da je za izboljšanje primerljivosti konkurenčnih finančnih produktov primeren način pravna uskladitev, na primer informacij ali bonitetnih zahtev;

11.   meni, da je samourejanje finančnih storitev v nekaterih primerih lahko učinkovito; poudarja, da je treba samourejanje zlasti v teh določenih primerih spodbujati in pozorno spremljati njegovo izvajanje; spodbuja, da se pri poslovanju s finančnimi storitvami namensko izpolnjujejo cilji zelene knjige s samourejanjem, da se tako zmanjša potreba po zakonodajnih aktih;

12.   poudarja, da je treba pri trženju produktov varčevanja in starostnih pokojnin uporabljati posebno dolžnost skrbnega ravnanja, saj so odločitve, ki jih potrošniki sprejmejo na tem področju, ponavadi zanje zelo pomembne;

Večja ponudba in nižje cene za potrošnike in MSP

13.   poudarja, da sta vzpostavitev vseevropske konkurence in čezmejne ponudbe finančnih storitev osnovna pogoja notranjega trga za finančne storitve za potrošnike in MSP; opozarja, da zdrava konkurenca med ponudniki finančnih storitev običajno sproži nižje cene, večjo izbiro in boljšo kakovost; poudarja, da so direktive o finančnih storitvah, ki dajejo prednost MSP, koristne le, če obstaja učinkovita konkurenca med maloprodajnimi ponudniki finančnih storitev;

14.   pozdravlja pobudo plačilne industrije o ustanovitvi enotnega evro plačilnega prostora, vendar poudarja, da mora tak sistem povzročiti večjo preglednost, zlasti v zvezi z medbančnimi provizijami;

15.   opozarja Komisijo, da učinkovita konkurenca med ponudniki finančnih storitev nastane zaradi velikega števila udeležencev na trgu, ki si konkurirajo pod enakimi pogoji, in zaradi nenehnega pretoka informacij, primernih za potrošnika; opozarja na svojo resolucijo o konsolidaciji na področju sektorja finančnih storitev, v kateri navaja, da pluralistična struktura bančnega trga EU, na katerem lahko finančne ustanove glede na svoje različne poslovne cilje prevzamejo različne pravne oblike, zelo koristi evropskemu socialnemu tržnemu gospodarstvu, potrošnikom in stabilnosti finančnih trgov;

16.   ugotavlja pomembno vlogo, ki jo imajo vzajemne zavarovalnice na EU zavarovalniškem trgu z 68 % zavarovalnic in 25-odstotnim tržnim deležem ter katerih storitve uporablja več kot 230 milijonov evropskih državljanov; poudarja, da sedanja orodja za razvoj poslovanja na notranjem trgu niso združljiva s korporacijsko strukturo vzajemnih zavarovalnic;

17.   poudarja, da bi statut evropske vzajemne družbe omogočil vzajemnim zavarovalnicam, da delujejo pod enakimi konkurenčnimi pogoji kot druga zavarovalniška podjetja, zlasti v čezmejnem položaju, s čimer bi se povečala ponudba zavarovalniških produktov; poudarja, da vzajemne organizacije z upravljanjem, ki neposredno vključuje njihove stranke, prispevajo k večjemu splošnem zaupanju potrošnikov v finančne trge EU; je zelo prepričan, da demokratična oblika upravljanja vzajemnih organizacij lahko poveča osveščenost potrošnikov o finančnih trgih in njihovo udeležbo na teh trgih;

18.   ugotavlja, da lahko prava in pravična konkurenca nastane le pod enakimi konkurenčnimi pogoji; iz tega sklepa, da mora vsak ukrep upoštevati načelo "enak posel, enako tveganje, enaka pravila"; vendar opozarja, da v sektorju finančnih storitev na oblikovanje produktov vpliva predvsem regulativno okolje in da se za raznolikost produktov uporabi nediferencirani pristop "eno merilo za vse"; zato poudarja pomembnost razlikovanja glede na vrsto produkta; vendar je prepričan, da sta primerljiva preglednosti in razkritje zahtev za konkurenčne investicijske produkte, zlasti pri prodaji, nujna; obžaluje, da vprašanje zapletenih finančnih produktov do zdaj ni bilo ustrezno obravnavano; zato poziva Komisijo, naj obravnava neupravičena neskladja in druge pomanjkljivosti zadevnega zakonodajnega okvira;

19.   poziva Komisijo, naj predloži predloge za racionalizacijo pravil ob upoštevanju dobave in organizacije primerljivih maloprodajnih proizvodov in informacij o njih; nadalje meni, da bi morali takšni predlogi temeljiti na načelih, določenih v Direktivi 2004/39/ES(6) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov, kot sta načeli "najboljšega nasveta" in "dobrega poznavanja svojih strank";

20.   obžaluje, da imajo čezmejni ponudniki finančnih storitev zaradi različnih predpisov in prakse nacionalnih nadzornih organov visoke stroške, zanje pa velja pravna negotovost; poziva Lamfalussyjeve odbore, da pri svojem delu okrepijo upoštevanje enotnih EU standardov; zlasti spodbuja dogovor o enostavnih in praktičnih enotnih obrazcih za postopek prijave in pridobivanja dovoljenj;

21.   meni, da razvoj internetnih storitev spreminja pričakovanje finančnih trgov EU in pomeni priložnost za vodilno vlogo pri razvoju storitev za potrošnike; poziva Komisijo in države članice, da še naprej spodbujajo e-poslovanje in elektronske podpise; poziva jih tudi, da pregledajo direktivo o pranju denarja(7) v zvezi s tem, ali ovira čezmejne storitve in kako je mogoče to rešiti;

22.   priznava velik pomen posrednikov finančnih storitev (agentov in borznih posrednikov), ki opravljajo finančne storitve iz drugih držav članic potrošnikom in MSP; poziva Komisijo, naj zagotovi okvir, ki krepi to vejo gospodarstva; ponovno opozarja, da mora vsak okvir za sektor finančnih storitev upoštevati načelo "enak posel, enako tveganje, enaka pravila", ob tem pa se mora izogibati nenatančnemu pristopu "enakega pravilo za vse"; poudarja, da morajo vse določbe za posrednike zagotavljati pravno varnost za agente in borzne posrednike, pa tudi varstvo potrošnikov, na primer pred dvomljivimi prodajnimi praksami; poleg tega poudarja, da je treba določiti tudi pravila o usposabljanju posrednikov finančnih storitev, oglaševanju in svetovanju glede prodaje;

23.   opozarja na pomembnost razvoja finančnega izobraževanja, ki bi dopolnilo ustrezno varovanje potrošnikov; poziva države članice in vse zainteresirane strani, da sprejmejo in uskladijo ukrepe za povečanje finančne pismenosti državljanov, vključno z otroci, mladimi, zaposlenimi in upokojenci, zato da se bodo potrošniki usposobili in izobraževali za izbiranje boljših, cenejših in ustreznejših produktov in storitev, za spodbujanje konkurence, kakovosti in inovacij v industriji, za ustanovitev organizacij finančno pismenih potrošnikov, ki bodo lahko delovale kot protiutež podjetjem v postopku priprave zakonodaje; opozarja, da državljani, ki imajo izkušnje z vlaganjem, lahko zagotovijo dodatno likvidnost kapitalskih trgov;

24.   opozarja, da razlike v davčni zakonodaji močno ovirajo notranji trg finančnih storitev; opozarja države članice, da imajo na tem področju posebno veliko odgovornost;

25.   na podlagi izkušenj, pridobljenih zaradi nekaterih nedavnih motenj pri bančnem poslovanju s prebivalstvom (Northern Rock, IKB, Sachsen LB in Société Générale), priznava, da je treba sisteme nadomestil v bankah preoblikovati na podlagi dolgoročnih ciljev in smernic nadzornih organov, da se učinkoviteje preprečuje pojav moralnega tveganja in okrepi vloga sistemov preudarnega upravljanja tveganja;

Banke