Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o napadih na zagovornike človekovih pravic v Rusiji in sojenju za umor Ane Politkovske
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta o Rusiji, zlasti resolucije z dne 25. oktobra 2006 o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske(1) in resolucije z dne 19. junija 2008 o vrhu EU-Rusija v Hanti Mansijsku dne 26. in 27. junija 2008(2),
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Rusko federacijo, ki je začel veljati leta 1997 in je bil podaljšan do nadomestitve z novim sporazumom,
– ob upoštevanju pogajanj, ki so v teku za novi sporazum kot osnovo za nov celostni okvir odnosov med EU in Rusijo in ob upoštevanju ponovnega začetka teh pogajanj med zadnjim vrhom EU-Rusija v Nici 14. novembra 2008,
– ob upoštevanju izjave predsedstva Sveta Evropske unije ob preiskavi prostorov organizacije Memorial v Sankt Peterburgu 4. decembra 2008,
– ob upoštevanju poročila za leto 2008 Urada za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR) o zagovornikih človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,
A. ker je Ruska federacija članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), s čimer se je zavezala k polnemu spoštovanju človekovih pravic,
B. ker vlada resna zaskrbljenost nad položajem zagovornikov človekovih pravic, pa tudi nad težavami, s katerimi se spopadajo nevladne organizacije, dejavne pri promociji človekovih pravic,
C. ker so ruski državljani na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naslovili številne pritožbe in je sodišče v svoji razsodbi potrdilo obtožbo, da ruski državni organi v številnih primerih resno kršijo človekove pravice oziroma ravnajo samovoljno,
D. ker sta bila 28. oktobra 2008 v njunem moskovskem stanovanju brutalno umorjena vodja ruskih jezuitov Otto Messmer in ekvadorski duhovnik Victor Betancourt,
E. ker je bila vidna ruska odvetnica in zagovornica človekovih pravic Karina Moskalenko, ki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice uspešno zastopa primere 30 ruskih državljanov, sredi oktobra 2008 žrtev poskusa zastrupitve z živim srebrom, ki je bil nastavljen v njenem avtomobilu v Strasbourgu,
F. ker je bil 31. avgusta 2008 ubit lastnik inguške neodvisne spletne strani Magomed Evlojev, medtem ko je bil pod policijskim nadzorom,
G. ker so bili med julijem in oktobrom 2008 zabeleženi številni primeri ogrožanja življenja zagovornikov človekovih pravic, med njimi naj omenimo napade na opozicijskega voditelja Ahmeda Kotijeva, zagovornika človekovih pravic Zuraba Cečojeva iz Ingušije, aktivista za človekove pravice Dmitrija Krajuhina iz mesta Orel, aktivista za človekove pravice Stanislava Dmitrijevskega iz Nižne Novgoroda,
H. ker so 4. decembra 2008 v prostore raziskovalnega informacijskega centra Memorial v Sankt Peterburgu, ki že 20 let raziskuje stalinistično represijo v Sovjetski zvezi, vdrli zamaskirani moški iz urada ruskega generalnega državnega tožilca in odnesli trde diske in CD-je s popolnimi podatki o številnih žrtvah; ker inventarja zasežene dokumentacije ni; ker je bil odvetnikom Memoriala onemogočen vstop v prostore centra,
I. ker sta kriminalistična preiskava in sojenje po umoru novinarke Ane Politkovske sprožila resne pomisleke o preglednosti in spoštovanju načel pravne države; ker umor še vedno ni v celoti raziskan in zadovoljivo pojasnjen,
J. ker ruske oblasti še vedno nočejo sodelovati v preiskavi o umoru Aleksandra Litvinenka, ki je bil v Londonu zastrupljen z radioaktivnim polonijem,
K. ker je policija 14. decembra 2008 v Moskvi brutalno preprečila protestni shod proti Kremlju v organizaciji opozicijske skupine Druga Rusija Garija Kasparova, pri čemer je prijela demonstrante, jih zvlekla v tovornjake in jih okoli 100 aretirala,
L. ker je 3. decembra 2008 17 ruskih skupin za človekove pravice na Dunaju Evropsko unijo pozvalo, naj ne le nujno okrepi vlogo posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo, ampak naj najnujnejše primere tudi predstavi na srečanjih na vrhu med EU in Rusijo,
1. odločno obsoja napade na zagovornike človekovih pravic v Rusiji in med njimi na odvetnike, ki zastopajo pravice državljanov, ter ruske oblasti poziva, naj na vseh ravneh zaščitijo in jamčijo njihovo telesno celovitost;
2. poudarja, da morajo človekove pravice, načela pravne države in demokracija ostati jedro prihodnjega razvoja odnosov med EU in Rusijo; opozarja na pomen stalne izmenjave mnenj o človekovih pravicah z Rusijo znotraj posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo in poziva k takšni obliki teh srečanj, da bodo na njih lahko sodelovali predstavniki sodne oblasti in ruske civilne družbe;
3. zastopa stališče, da bi moralo biti spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načel pravne države sestavni del novega okvirnega sporazuma, za katerega zdaj potekajo pogajanja;
4. poziva ruske oblasti, naj spoštujejo vse odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in čim prej ratificirajo protokol o njegovi reformi; prav tako poziva Rusko federacijo k ratifikaciji dodatnega Protokola št. 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;
5. obsoja preiskavo prostorov organizacije Memorial v Sankt Peterburgu 4. decembra 2008; ruske oblasti in urad državnega tožilca iz Sankt Peterburga poziva, naj raziskovalnemu informacijskemu centru Memorial nemudoma vrnejo enajst trdih diskov in CD-je, ki so bili centru odvzeti med policijsko racijo 4. decembra 2008 in ki vsebujejo občutljive podatke o več kot 50 000 žrtvah stalinistične represije;
6. opozarja na naraščajoče trende nasilja, zaradi česar je bilo po podatkih moskovskega urada za človekove pravice v letu 2008 ubitih več kot 100 ljudi na podlagi njihove rase, nacionalne pripadnosti, veroizpovedi ali spolne usmerjenosti; opozarja še na dejstvo, da ruske oblasti teh zločinov iz sovraštva niso dejansko obsodile;
7. z zaskrbljenostjo spremlja nedavne korake v smeri rehabilitacije stalinističnega režima in poudarja, da bo resnična demokratična kultura v Rusiji zaživela šele potem, ko se bodo ljudje spravili s tragično preteklostjo;
8. je ogorčen nad poskusom ogrožanja življenja odvetnice Karine Moskalenko oktobra 2008 in njene družine, zato francoske in ruske oblasti poziva, naj identificirajo storilce in njihove motive;
9. je prepričan, da si delovanje odvetnikov, ki zastopajo primere domnevnih kršitev človekovih pravic in se morajo pri opravljanju svojega dela osebno izpostaviti, zasluži največje spoštovanje in državno zaščito ter podporo mednarodne skupnosti;
10. je še naprej močno zaskrbljen nad zakonskimi predpisi o ekstremizmu, ki bi lahko vplivali na prost pretok informacij in ruskim oblastem omogočile, da dodatno omejijo pravico do svobodnega izražanja zagovornikov človekovih pravic;
11. ugotavlja, da sta minili že dve leti od umora ruske neodvisne novinarke Ane Politkovske, ki je postala simbol svobode medijev; opozarja na svojo prej omenjeno resolucijo z dne 25. oktobra 2006, v kateri izraža spoštovanje pogumu in poslanstvu Politkovske kot simbolu poštenosti in vestnosti; poudarja, da njeno življenjsko delo zahteva neprestano podporo in priznanje;
12. izraža razočaranje nad tem, da je sojenje odprto le za maloštevilne novinarje, medtem ko je za televizijske novinarje zaprto; poziva sodišče, naj polno spoštuje odločitev porote, sojenje pa odpre za vse novinarje in medije; pričakuje, da bo sodišče dognalo ne le, kdo je umoril Ano Politkovsko in kdo je pri umoru sodeloval, pač pa tudi, kdo je umor naročil;
13. pozdravlja, da je urad ODIHR leta 2006 ustanovil središče za zagovornike človekovih pravic, ki spremlja njihov položaj povsod po ozemlju, ki ga pokriva OVSE; močno spodbuja institucije EU, naj dajo praktično obliko podpori zagovornikom človekovih pravic in v vseh treh institucijah ustanovijo središče za zagovornike, s čimer bodo svoje delovanje lažje usklajevale z drugimi mednarodnimi in evropskimi organizacijami;
14. izraža zaskrbljenost nad neprestanimi in številnimi zlorabami rekrutov v ruskih oboroženih silah in ruske oblasti poziva, naj raziščejo in kazenskopravno preganjajo odgovorne za ta dejanja, izkoreninijo prakso zlorab v vojaških silah in pokažejo odločenost, da prenovijo prevladujočo kulturo;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svetu Evrope.