Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1638/2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (KOM(2008)0308 – C6-0200/2008 – 2008/0095(COD))

P6_TA(2008)0315 A6-0271/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0308),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 179 in 181a Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0200/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0271/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete (KOM(2008)0247 – C6-0208/2008 – 2008/0088(CNS))

P6_TA(2008)0316 A6-0270/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0247),

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0208/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0270/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (kodificirana različica) (KOM(2008)0111 – C6-0127/2008 – 2006/0214(COD))

P6_TA(2008)0317 A6-0290/2008

(Postopek soodločanja – kodifikacija)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0111),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 137(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0127/2008),

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 – Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–   ob upoštevanju členov 80 in 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0290/2008),

A.   ob upoštevanju mnenja Posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da je ta predlog omejen zgolj na kodifikacijo obstoječih besedil, brez uvajanja vsebinskih sprememb,

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Parlamenta, Sveta in Komisije

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prosto živečih ptic, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (KOM(2008)0105 – C6-0088/2008 – 2008/0038(COD))

P6_TA(2008)0318 A6-0259/2008

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0105),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0088/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0259/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Direktive Sveta o spremembi nekaterih določb Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (KOM(2007)0677 – C6-0433/2007 – 2007/0238(CNS))

P6_TA(2008)0319 A6-0232/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0677),

–   ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0433/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0232/2008),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 2 (2)  Kar zadeva določbe v zvezi z uvozom in krajem obdavčitve za dobave zemeljskega plina in električne energije, se posebni sistem iz Direktive Sveta 2003/92/ES z dne 7. oktobra 2003 o spremembi Direktive 77/388/EGS glede pravil o kraju dobave plina in električne energije ne uporablja za uvoz in dobave zemeljskega plina po plinovodih, ki niso del distribucijskega sistema, in zlasti za plinovode transportnega sistema, po katerih potekajo skoraj vse čezmejne transakcije. Zato je treba uvoz in dobave zemeljskega plina po vseh vrstah plinovodov vključiti v področje uporabe posebnega sistema. (2)   Obstoječa pravila glede zemeljskega plina in električne energije že zdaj zagotavljajo, da se DDV obračuna v kraju, kjer ju pridobitelj dejansko porabi. Ta pravila preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Kar zadeva določbe v zvezi z uvozom in krajem obdavčitve za dobave zemeljskega plina in električne energije, se posebni sistem iz Direktive Sveta 2003/92/ES z dne 7. oktobra 2003 o spremembi Direktive 77/388/EGS glede pravil o kraju dobave plina in električne energije ne uporablja za uvoz in dobave zemeljskega plina po plinovodih, ki niso del distribucijskega omrežja, in zlasti za plinovode transportnega omrežja, po katerih potekajo skoraj vse čezmejne transakcije. Področje uporabe posebnega sistema je neupravičeno omejeno, ne ustreza gospodarskim razmeram in ga je zato treba razširiti na vključitev uvoza in dobave zemeljskega plina po vseh vrstah plinovodov. Poleg tega je potrebna večja jasnost, da se v Skupnosti zagotovi skladno uporabo in razlago Direktive 2006/112/ES, skladno z opredelitvami iz člena 2 Direktive 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom1, ki razlagajo kaj pomeni prenos plina po plinovodih in kaj distribucija plina. __________ 1 UL L 176, 15.7.2003, str. 57. Sprememba 2 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 3 (3)  Ta posebni sistem pa se trenutno ne uporablja niti za uvoz niti za dobave zemeljskega plina z ladjami za prevoz zemeljskega plina, čeprav je ta plin po svojih značilnostih enak plinu, ki je uvožen ali dobavljen po plinovodih. Zato je treba uvoz in dobave zemeljskega plina z ladjami za prevoz zemeljskega plina vključiti v področje uporabe posebnega sistema. (3)  Ta posebni sistem pa se trenutno ne uporablja niti za uvoz niti za dobave zemeljskega plina z ladjami za prevoz zemeljskega plina, čeprav je ta plin po svojih značilnostih enak plinu, ki je uvožen ali dobavljen po plinovodih. Zato je treba uvoz in dobave zemeljskega plina z ladjami za prevoz zemeljskega plina med plinovodi vključiti v področje uporabe posebnega sistema. Sprememba 3 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 4 (4)  Vzpostavljena so bila že prva čezmejna omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja. Težave glede dobave ali uvoza energije za ogrevanje ali hlajenje se pojavljajo v enakih okoliščinah kot glede dobave ali uvoza zemeljskega plina ali električne energije. Obstoječa pravila glede zemeljskega plina in električne energije že zdaj zagotavljajo, da se DDV obračuna v tistem kraju, kjer ju pridobitelj dejansko porabi. S tem preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Zato je treba za energijo za ogrevanje in hlajenje uporabiti isti sistem, kot se uporablja za zemeljski plin in električno energijo. (4)  Vzpostavljena so bila že prva čezmejna omrežja daljinskega ogrevanja ali hlajenja. Težave glede dobave ali uvoza energije za ogrevanje ali hlajenje se pojavljajo v enakih okoliščinah kot glede dobave ali uvoza zemeljskega plina ali električne energije. Zato je treba za energijo za ogrevanje in hlajenje uporabiti isti sistem, kot se uporablja za zemeljski plin in električno energijo. Sprememba 4 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 6 (6)  Postopek, ki od Komisije zahteva, da odloči o obstoju nevarnosti izkrivljanja konkurence zaradi uporabe nižje stopnje DDV za zemeljski plin, električno energijo in daljinsko ogrevanje, se je na podlagi pridobljenih izkušenj glede nedavnega izvajanja veljavnega postopka pokazal za zastarelega in nepotrebnega. Pravila za določitev kraja obdavčitve zagotavljajo, da se DDV obračuna v tistem kraju, kjer pridobitelj zemeljski plin, električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje dejansko porabi. Ta pravila torej preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Kljub temu je pomembno zagotoviti, da so Komisija in druge države članice zadostno obveščene o uvedbi kakršne koli nižje stopnje s strani držav članic v tem zelo občutljivem sektorju. Zato je treba opraviti postopek predhodnega posvetovanja z Odborom za DDV. (6)  Postopek, ki od Komisije zahteva, da odloči o obstoju nevarnosti izkrivljanja konkurence zaradi uporabe nižje stopnje DDV za zemeljski plin, električno energijo in daljinsko ogrevanje, se je na podlagi pridobljenih izkušenj glede izvajanja veljavnega postopka iz člena 102 Direktive 2006/112/ES pokazal za zastarelega in nepotrebnega. Pravila za določitev kraja obdavčitve zagotavljajo, da se DDV obračuna v tistem kraju, kjer pridobitelj zemeljski plin, električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje dejansko porabi, zaradi česar je stopnja DDV nevtralna. Ta pravila preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Kljub temu je pomembno zagotoviti, da so Komisija in druge države članice zadostno obveščene o uvedbi kakršne koli nižje stopnje s strani držav članic v tem zelo občutljivem sektorju. Zato je treba opraviti postopek predhodnega posvetovanja z Odborom za DDV. Sprememba 5 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 7 (7)  Naloga skupnih podjetij in drugih struktur, ustanovljenih na podlagi člena 171 Pogodbe ES, je izvajanje politik Skupnosti. Da se prepreči vpliv obdavčitve v korist države članice, kjer je treba plačati davek, vendar na škodo drugih držav članic in Evropskih skupnosti, je treba skupnim podjetjem, ki jih ustanovita Skupnosti, so pravne osebe in dejansko prejemajo subvencije v breme svojega splošnega proračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, odobriti oprostitev DDV za njihove vstopne nakupe. (7)  Naloga skupnih podjetij in drugih struktur, ustanovljenih na podlagi člena 171 Pogodbe ES, je izvajanje politik Skupnosti. Da se prepreči vpliv obdavčitve v korist države članice, kjer je treba plačati davek, vendar na škodo drugih držav članic in Evropskih skupnosti, je treba skupnim podjetjem, ki jih ustanovita Skupnosti, so pravne osebe in dejansko prejemajo subvencije v breme svojega splošnega proračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, odobriti oprostitev DDV za njihove vstopne nakupe, če ta podjetja gospodarske dejavnosti v smislu člena 9(1) drugega pododstavka Direktive 2006/112/ES ne izvajajo. Sprememba 6 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 10 (10)  V tem smislu je treba to pravilo uporabljati za nepremičnine, ki jih je pridobil davčni zavezanec, in pomembne storitve, ki se nanašajo na te pridobljene nepremičnine. Ti dve možnosti sta najbolj očitna primera ob upoštevanju vrednosti in ekonomske življenjske dobe ter dejstva, da je večnamenska uporaba tovrstnega blaga v praksi običajna. (10)  V tem smislu je treba to pravilo uporabljati za nepremičnine, ki jih je pridobil davčni zavezanec, in pomembne storitve, ki se nanašajo na te pridobljene nepremičnine, ki so zaradi svoje ekonomske vrednosti lahko izenačene z nakupom nepremičnine. Ti dve možnosti sta najbolj očitna primera ob upoštevanju vrednosti in ekonomske življenjske dobe ter dejstva, da je večnamenska uporaba tovrstnega blaga v praksi običajna. Nasprotno pa je treba manjša popravila ali izboljšave, ki imajo omejen ekonomski pomen, izključiti iz področja uporabe te Direktive. Sprememba 7 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 a (novo) Direktiva 2006/112/ES Naslov V – poglavje 1 – oddelek 4 – naslov (3a)  V naslovu V, poglavje 1, oddelek ,4 se naslov nadomesti z naslednjim: "Dobava blaga preko prenosnih ali distribucijskih omrežij". Sprememba 8 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Direktiva 2006/112/ES Člen 38 – odstavek 1 1.  V primeru dobave zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina, električne energije, energije za ogrevanje ali hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja davčnemu zavezancu preprodajalcu se za kraj dobave šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec preprodajalec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, ali če ni takega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva. 1.  V primeru dobave zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina med plinovodi, električne energije, energije za ogrevanje ali hlajenje prek omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja davčnemu zavezancu preprodajalcu se za kraj dobave šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec preprodajalec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, ali če ni takega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva. Sprememba 9 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 Direktiva 2006/112/ES Člen 39 – odstavek 1 V primeru dobave zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, kadar takšna dobava ni zajeta v členu 38, se za kraj dobave šteje kraj, kjer pridobitelj dejansko porabi in potroši blago. V primeru dobave zemeljskega plina po plinovodu ali z ladjo za prevoz zemeljskega plina med plinovodi, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, kadar takšna dobava ni zajeta v členu 38, se za kraj dobave šteje kraj, kjer pridobitelj dejansko porabi in potroši blago. Sprememba 10 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 11 Direktiva 2006/112/ES Člen 168 a − odstavek 1 V primeru nakupa, gradnje, obnove ali temeljite predelave nepremičnine je uveljavljanje pravice do odbitka, kadar obračun DDV postane obvezen, omejeno sorazmerno z deležem njene dejanske uporabe, in sicer za transakcije, ki omogočajo pravico do odbitka. V primeru nakupa, gradnje, obnove ali temeljite predelave nepremičnine je uveljavljanje pravice do odbitka, kadar obračun DDV postane obvezen, omejeno sorazmerno z deležem njene dejanske uporabe, in sicer za transakcije, ki omogočajo pravico do odbitka. Manjša popravila ali izboljšave se izključijo iz področja uporabe te določbe.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Sklepa Sveta o odobritvi Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje v imenu Evropske skupnosti (KOM(2008)0132 – C6-0161/2008 – 2008/0052(CNS))

P6_TA(2008)0320 A6-0221/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2008)0132),

–   ob upoštevanju Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje,

–   ob upoštevanju člena 175(1) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0161/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0221/2008),

1.   odobri sklenitev Protokola;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in Gospodarski komisiji Združenih narodov za Evropo.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (KOM(2006)0752 – C6-0089/2008 – 2006/0251(CNS))

P6_TA(2008)0321 A6-0246/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0752),

–   ob upoštevanju Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda,

–   ob upoštevanju člena 62, člena 63(3)(a) in (b), členov 66 in 95 ter prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0089/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0246/2008),

1.   odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in odobri sklenitev Protokola;

2.   si pridržuje pravico braniti svoje pristojnosti, ki so mu bile dodeljene s Pogodbo;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kneževine Lihtenštajn.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 1 ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62, člena 63(3)(a) in (b), člena 66 ter člena 95 v zvezi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62, člena 63(3)(a) in (b), člena 66 ter člena 95 v zvezi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe, Sprememba 2 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 3 ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta, ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (KOM(2006)0754 – C6-0090/2008 – 2006/0252(CNS))

P6_TA(2008)0322 A6-0247/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2006)0754),

–   ob upoštevanju Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici,

–   ob upoštevanju člena 63(1)(a) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0090/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0247/2008),

1.   odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in odobri s sklenitev Protokola;

2.   si pridržuje pravico braniti svoje pristojnosti, ki so mu bile dodeljene s Pogodbo;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kneževine Lihtenštajn.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 1 ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) Pogodbe v zvezi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) Pogodbe v zvezi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe, Sprememba 2 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 3 ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta, ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Protokola med Evropsko skupnostjo, Švico in Lihtenštajnom k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, v Švici ali Lihtenštajnu (KOM(2006)0753 – C6-0091/2008 – 2006/0257(CNS))

P6_TA(2008)0323 A6-0261/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0753),

–   ob upoštevanju Protokola med Evropsko skupnostjo, Švico in Lihtenštajnom k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, v Švici ali Lihtenštajnu,

–   ob upoštevanju člena 63(1)(a) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0091/2008),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 35 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0261/2008),

1.   odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in odobri sklenitev Protokola;

2.   si pridržuje pravico braniti svoje pristojnosti, ki so mu bile dodeljene s Pogodbo;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, Švicarske konfederacije in Kneževine Lihtenštajn.

Besedilo, ki ga vlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 1 ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) Pogodbe v zvezi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe, ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) Pogodbe v zvezi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe, Sprememba 2 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 3 ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta, ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume, kar zadeva številčenje vizumov (KOM(2008)0188 – C6-0187/2008 – 2008/0074(CNS))

P6_TA(2008)0324 A6-0268/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2008)0188),

–   ob upoštevanju člena 62(2)(b)(iii) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0187/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0268/2008),

1.   odobri predlog Komisije;

2.   poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

3.   poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

4.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o osnutku Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in vlado Republike Indije (16681/2007 – KOM(2007)0576 – C6-0073/2008 – 2007/0207(CNS))

P6_TA(2008)0325 A6-0254/2008

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2007)0576),

–   ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (16681/2007),

–   ob upoštevanju člena 170(2) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0073/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 in člena 83(7) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0254/2008),

1.   odobri osnutek sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in odobri sklenitev sporazuma;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter vladi Republike Indije.

Besedilo, ki ga predlaga Svet   Sprememba Sprememba 1 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Sporazum je ključnega pomena v prizadevanjih za doseganje ciljev strateškega partnerstva med EU in Indijo iz leta 2004 in širših političnih ciljev. Sprememba 2 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3 b (novo) (3b)  Za učinkovito usklajevanje in spodbujanje dejavnosti sodelovanja na podlagi sporazuma je odgovoren pripravljalni odbor za znanost in tehnologijo ES- Indija, pri čemer je zaželeno, da bi se za pregled delovnega programa sestajal letno in da bi njegov poslovnik temeljil na načelih preglednosti in odgovornosti. Sprememba 3 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3 c (novo) (3c)  Prednostni cilj skupnih raziskovalnih dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem sporazumom, bi morali biti zbiranje primerljivih podatkov in izboljšanje zbranih podatkov. Sprememba 4 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3 d (novo) (3d)  Pri izvajanju sporazuma bi si morali Skupnost in Indija prizadevati za večjo udeležbo v raziskovalnih programih druge strani in povečati število izmenjav med njunimi raziskovalci, poleg tega pa izboljšati mobilnost raziskovalcev na splošno. Sprememba 5 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3 e (novo) (3e)  Izvajanje sporazuma bi se moralo prednostno osredotočiti tudi na energetsko in okoljsko politiko ter potreben razvoj inovativnih energetskih tehnologij. Potrebna so skupna prizadevanja in pobude, na primer za razvoj ekonomične tehnologije za zajetje in skladiščenje ogljika ter za obnovljive vire energije, ki je v interesu obeh partneric. Sprememba 6 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3 f (novo) (3f)  Pri izvajanju sporazuma bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi načelu vzajemnosti. Sprememba 7 Osnutek sklepa Uvodna izjava 3 g (novo) (3g)  Zaželeno je, da se izvede vmesna ocena izvajanja sporazuma.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o zahtevi za odvzem imunitete Witoldu Tomczaku (2008/2078(IMM))

P6_TA(2008)0326 A6-0277/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za za odvzem imunitete Witoldu Tomczaku v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga vodi okrožno tožilstvo v Varšavi (Warszawa Śródmieście Północ) na Poljskem, ki jo je 14. decembra 2007 vložil namestnik državnega tožilca v Varšavi, posredoval poljski vrhovni tožilec 31. januarja 2008 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 10. marca 2008,

–   po zaslišanju Witolda Tomczaka dne28. maja 2008 v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 in člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986(1),

–   ob upoštevanju člena 105 poljske ustave,

–   ob upoštevanju členov 6(2) in 7 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0277/2008),

A.   ker je bil Witold Tomczak 21. septembra 1997 in 23. septembra 2001 izvoljen v Sejm (spodnji dom poljskega parlamenta); ker je po podpisu Pristopne pogodbe 16. aprila 2003 postal opazovalec; ker je bil poslanec v Evropskem parlamentu od 1. maja 2004 do 19. julija 2004; ker je bil 13. junija 2004 izvoljen v Evropski parlament in je njegov mandat v poljskem parlamentu potekel 16. junija 2004,

B.   ker je Witold Tomczak obtožen povzročitve škode, ocenjene na 39 669 PLN (približno 11 500 EUR) na kipu imenovanem "Deveta ura", ki upodablja papeža Janeza Pavla II, ki ga zadene kamen, v galeriji Zaheta v Varšavi dne 21 decembra 2000, s čimer je prekršil člen 288(1) poljskega kazenskega zakonika(2),

C.   ker je okrožno tožilstvo v Varšavi zbralo dokaze zoper Witolda Tomczaka, vendar je ta zavrnil odgovarjanje na vprašanja v zvezi z dogodkom v galeriji Zaheta,

D.   ker Witold Tomczak trdi, da je z omenjenim dejanjem poskušal zaščititi svoja religiozna čustva in religiozna čustva drugih ljudi ter zavarovati papeževo dostojanstvo; ker izpodbija višino škode, ki naj bi jo domnevno povzročil, in ker vsekakor meni, da je bil namen njegovega vedenja zaščititi višjo vrednoto – papeževo čast v očeh poljskih katolikov,

E.   ker na osnovi pridobljenih informacij Witolda Tomczaka ne ščiti poslanska imuniteta v zvezi z nobeno od obtožb, na katere je bil opozorjen predsednik Evropskega parlamenta,

1.   se odloči odvzeti imuniteto Witoldu Tomczaku;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznemu organu Republike Poljske.

(1) Zadeva 101/63, Wagner vs. Fohrmann in Krier, Zbirka [1964], str. 383 in zadeva 149/85, Wybot vs. Faure in drugi, Zbirka [1986], str 2391.. (2) Določba tega člena se glasi: "Kdor uniči, poškoduje ali napravi neuporabno lastnino druge osebe, se kaznuje z zaporno kaznijo od 3 mesecev do 5 let" (poljski izvirnik: "Kto cudzą rzecz niszczy, uszkadza lub czyni niezdatną do użytku, podlega karze pozbawienia wolności od 3 miesięcy do lat 5.").

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o zaščiti posebnih pravic Evropskega parlamenta pred nacionalnimi sodišči (2007/2205(INI))

P6_TA(2008)0327 A6-0222/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A6-0222/2008),

A.   ker Evropski parlament ni pravna oseba; ker ga pri zaščiti njegovih posebnih pravic pred nacionalnimi sodišči pogosto ovirajo težave, značilne za njegovo posebno naravo,

B.   ker Parlament spoštuje pravico Komisije do pobude, vendar vztraja tudi pri svoji pravici iz člena 192 Pogodbe ES, da Komisijo pozove, naj predloži zakonodajni predlog,

C.   ker ima Evropski parlament v zvezi s tem na voljo vrsto pravnih sredstev, predvidenih s Pogodbo, ki mu zagotavljajo zaščito navedenih posebnih pravic pred drugimi institucijami Skupnosti, na primer tožbo zaradi opustitve ukrepanja (člen 232 Pogodbe ES) in tožbo za razveljavitev aktov Skupnosti (člen 230 Pogodbe ES),

D.   ker je glede na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti država članica odgovorna zaradi neizpolnjevanja obveznosti po pogodbah, ne glede na službo, katere ukrepanje ali neukrepanje je povzročilo ta neuspeh, tudi če gre za ustanovo, ki je po ustavi neodvisna(1),

E.   ker kljub vsemu temu Evropski parlament nima na voljo enakih neposrednih instrumentov obrambe teh posebnih pravic pred nacionalnimi sodišči, zlasti v primeru nacionalnih sodb, ki so v nasprotju s temi pravicami, saj Evropski parlament ne more sodelovati v nacionalnih sodnih postopkih niti začeti postopka pred Sodiščem Evropskih skupnosti, da bi zagovarjal svoje odločitve,

F.   ker Evropski parlament tudi ne more kot zadnje sredstvo začeti postopka za ugotavljanje kršitev (člen 226 Pogodbe ES) proti državi članici, saj je za to pristojna le Komisija,

G.   ker pomanjkanje ustreznih instrumentov za učinkovito obrambo lastnih odločitev lahko ovira učinkovitost Evropskega parlamenta kot političnega in zakonodajnega organa,

H.   ker načela lojalnega sodelovanja med institucijami Evropske unije in dobrega upravljanja zahtevajo, da je dejavnost organov Skupnosti urejena s pravili preglednosti in razumljivosti, ki omogočajo, da se razlogi za sprejetje ali nesprejetje določenih ukrepov pojasnijo,

I.   ker bi bilo treba zaradi premagovanja omenjenih težav okrepiti ukrepe za zaščito posebnih pravic Evropskega parlamenta in sicer ne s spreminjanjem Pogodbe ES, ampak s prizadevanji, da bi na podlagi izkušenj nacionalnih parlamentov oblikovali pravna sredstva, ki bi bila primerna za posebne potrebe Evropskega parlamenta,

J.   ker rezultati v ta namen izvedene študije na obsežnem vzorcu držav članic jasno kažejo, da večina nacionalnih pravnih ureditev zagotavlja svojim nacionalnim poslancem pravna sredstva, katerih namen ni le zagotoviti zaščito interesov parlamenta kot celote, ampak tudi njegovih posameznih članov,

K.   ker morajo države članice spoštovati načelo odkritega in lojalnega sodelovanja iz člena 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in ker so glede na sodno prakso Sodišča same države članice dolžne predvideti sistem pravnih sredstev in postopkov, ki zagotavlja spoštovanje pravice do učinkovitega sodnega varstva(2),

L.   ker bi bilo treba Evropskemu parlamentu dodeliti podobna, če ne enaka sredstva za zaščito svojih posebnih pravic pred sodno oblastjo, ne glede nato, ali jo predstavlja Sodišče Evropskih skupnosti ali nacionalna sodišča, podobno kot pri zaščitnih ukrepih, določenih v nacionalnih ureditvah, za zaščito lastnih parlamentov,

1.   poziva Komisijo, naj upošteva zahteve Evropskega parlamenta za sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev proti državi članici, ki je obtožena kršitve posebnih pravic Evropskega parlamenta, ter zahteva, da ga v primeru, če kolegij komisarjev odloči, da ne bo ukrepal, kot se zahteva, pristojni komisar pisno in podrobno obvesti o razlogih;

2.   predlaga, da se spremeni statut Sodišča Evropskih skupnosti, na način, ki bi Evropskemu parlamentu zagotovil pravico do predložitve svojih pripomb Sodišču v vseh primerih, ko postanejo njegove posebne pravice neposredno ali posredno vprašljive, z namenom, da sodelovanje Evropskega parlamenta, ko ta formalno ni stranka v postopku, ne bi bilo prepuščeno diskrecijski pravici Sodišča, kot sedaj določa člen 24(2) Statuta;

3.   predlaga, da se temeljito preuči, ali se pravni mehanizem iz člena 300(6) Pogodbe ES lahko uporabi v primerih, ko so resno ogrožene posebne pravice Evropskega parlamenta, kar bi Evropskemu parlamentu omogočilo, da zaprosi Sodišče, naj se izreče o skladnosti določenega akta nacionalnega prava s primarnim pravom Skupnosti, brez poseganja v izključno pristojnost Komisije glede odločitve, ali bo oziroma ne bo sprožila postopka ugotavljanja kršitve zoper državo članico, ki naj bi zagrešila kršitev;

4.   zahteva, naj pristojni odbor pripravi predlog spremembe k členu 121 parlamentarnega Poslovnika, da bi zajemal vse pravne postopke pred vsemi sodišči in da bi določal poenostavljen postopek za uporabo v primerih, ko se pred Sodiščem po hitrem ali nujnem postopku vložijo pravna sredstva;

5.   meni, da je priporočljivo spodbujati politiko sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi sodišči na način, ki je v nekaterih državah članicah že prinesel dobre rezultate, z oblikovanjem postopkovnih praks, ki bi Evropskemu parlamentu omogočile sodelovati v sodnih postopkih, ki potekajo pred nacionalnimi sodišči in katerih predmet so posebne pravice Evropskega parlamenta;

6.   poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne zakonodajne ukrepe za zagotavljanje popolne učinkovitosti pravne zaščite posebnih pravic Evropskega parlamenta;

7.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Zadeva 8/70 Komisija proti Italiji [1970] ECR I-961 (2) Zadeva C-50/00P Unión de pequeńos agricultores, proti Svetu, [2002] ECR I-6677.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o spremembi Poslovnika Parlamenta v zvezi s potrditvijo Komisije (2007/2128(REG))

P6_TA(2008)0328 A6-0198/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 14. decembra 2006,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o smernicah za potrditev Komisije(1),

–   ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0198/2008),

1.   sprejema sklep o spremembi svojega Poslovnika, kot je navedeno v nadaljevanju;

2.   opozarja, da bodo spremembe začele veljati prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Izvirno besedilo   Sprememba Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 99 – odstavek 2 2.  Odbor kandidata povabi, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. 2.  Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirana tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi Poslovnika1. ___________ 1 Glej Prilogo XVIb. Sprememba 2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 99 – odstavek 6 6.  V primeru sprememb razdelitve delovnih področij in odgovornosti med trajanjem mandata Komisije so zadevni komisarji povabljeni, da se predstavijo odborom, ki so pristojni za njihova področja. 6.  V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij in odgovornosti med trajanjem mandata Komisije ter pri zapolnitvi prostih mest ali imenovanju novega komisarja po pristopu nove članice so zadevni komisarji povabljeni, da se predstavijo odborom, ki so pristojni za njihova področja v skladu z odstavkom 2. Sprememba 3 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XVI b (novo) PRILOGA XVIb Smernice za potrditev Komisije 1.  Naslednja načela, merila in ukrepi se uporabljajo za to, da se celoten kolegij Komisije potrdi z glasovanjem Parlamenta: (a)  Temelj ocenjevanja Parlament oceni kandidate za komisarje na osnovi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti. Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik. Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. (b)  Predstavitve Vsak kandidat za komisarja je povabljen, da pred ustreznim odborom ali odbori nastopi s predstavitvijo. Predstavitve so javne. Predstavitve skupaj organizirata konferenca predsednikov in konferenca predsednikov odborov. Kjer se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti: (i) če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom; (ii) če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati; ter (iii) če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom, ki povabi drugi odbor ali druge odbore, da se udeleži(jo) predstavitve. O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije. Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Število vsebinskih pisnih vprašanj se omeji na pet vprašanj na pristojni odbor. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj. Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot dvajset minut. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo. (c)  Ocena Indeksiran video posnetek predstavitev je javnosti na voljo v štiriindvajsetih urah. Odbori se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Odbori so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Če posamezni odbor ne doseže soglasja za vsako od teh dveh točk, predsednik odbora kot zadnjo rešitev predlaga tajno glasovanje o teh dveh odločitvah. Poročila o oceni odborov se objavijo in predstavijo na skupni seji konference predsednikov in konference predsednikov odborov, ki je zaprta za javnost. Po izmenjavi mnenj konferenca predsednikov in konferenca predsednikov odborov razglasita konec predstavitev, razen če se ne odločita pridobiti nadaljnjih informacij. Novoizvoljeni predsednik Komisije predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero je vabljen Svet v celoti. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 103(3), (4) in (5). Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe novoizvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo. 2.  V primeru spremembe sestave ali bistvene spremembe razporeditve delovnih področij Komisije v času njenega mandata se izvedejo naslednji ukrepi: (a)  Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1. (b)  V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1. (c)  V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij se zadevne komisarje povabi, da se predstavijo ustreznim odborom, preden prevzamejo svoje nove odgovornosti. Z odstopanjem od postopka, določenega v odstavku 1(c), tretji pododstavek, je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.

(1) UL C 285 E, 22.11.2006, str. 137.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o Skupnem stališču Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, živilske encime in arome za živila (16673/2/2007 – C6-0138/2008 – 2006/0143(COD))

P6_TA(2008)0329 A6-0179/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (16673/2/2007 – C6-0138/2008)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0423),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2007)0672),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0179/2008),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 8. julija 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 1331/2008.)

(1) UL C 111 E, 6.5.2008, str. 1. (2) Sprejeta besedila, 10.7.2007, P6_TA(2007)0320.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o Skupnem stališču Sveta glede sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o aditivih za živila (16675/2/2007 – C6-0141/2008 – 2006/0145(COD))

P6_TA(2008)0330 A6-0180/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (16675/2/2007 – C6-0141/2008)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0428),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2007)0673),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0180/2008),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 8. julija 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o aditivih za živila

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 1333/2008.)

(1) UL C 111 E, 6.5.2008, str. 10. (2) Sprejeta besedila, 10.7.2007, P6_TA(2007)0321.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi uredb Sveta (EGS) št. 1576/89 in (EGS) št. 1601/91 ter Uredbe (ES) št. 2232/96 in Direktive 2000/13/ES (16677/3/2007 – C6-0139/2008 – 2006/0147(COD))

P6_TA(2008)0331 A6-0177/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (16677/3/2007 – C6-0139/2008)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0427),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0177/2008),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi 8. julija 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 1334/2008.)

(1) UL C 111 E, 6.5.2008, str. 46. (2) Sprejeta besedila, 10.7.2007, P6_TA(2007)0323.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (16676/1/2007 – C6-0140/2008 – 2006/0144(COD))

P6_TA(2008)0332 A6-0176/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (16676/1/2007 – C6-0140/2008)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0425),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0176/2008),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 8. julija 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2008 Evropskega parlamenta in Sveta o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (ES) št. 1332/2008.)

(1) UL C 111 E, 6.5.2008, str. 32. (2) Sprejeta besedila, 10.7.2007, P6_TA(2007)0322.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (5058/3/2008 – C6-0177/2008 – 2006/0304(COD))

P6_TA(2008)0333 A6-0220/2008

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (5058/3/2008 – C6-0177/2008)(1),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(2) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2006)0818),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0220/2008),

1.   odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 8. julija 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta iz druge obravnave enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi 2008/101/ES.)

(1) UL C 122 E, 20.5.2008, str. 19. (2) Sprejeta besedila, 13.11.2007, P6_TA(2007)0505.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta glede na predloge delovne skupine za parlamentarno reformo v zvezi z delom na plenarnih zasedanjih in samoiniciativnimi poročili (2007/2272(REG))

P6_TA(2008)0334 A6-0197/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 25. oktobra 2007 in 12. decembra 2007,

–   ob upoštevanju pisem svojega predsednika z dne 15. novembra 2007 in 31. januarja 2008,

–   ob upoštevanju prvega vmesnega poročila delovne skupine za parlamentarno reformo v zvezi s plenarnimi zasedanji in koledarjem dela, ki ga je konferenca predsednikov predložila dne 6. septembra 2007, ter ob upoštevanju zaključkov delovne skupine v zvezi s samoiniciativnimi poročili,

–   ob upoštevanju člena 199 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0197/2008),

1.   sprejema sklep o spremembi svojega Poslovnika, kot je navedeno v nadaljevanju;

2.   poudarja, da bodo spremembe začele veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja, z izjemo točk 2 in 3 nove Priloge IIa, ki bosta začeli veljati na prvi dan novega parlamentarnega obdobja julija 2009; poudarja, da se člen 45(1a) Poslovnika uporablja tudi za poročila, dovoljena pred začetkom veljavnosti te določbe;

3.   sklene, da bo sprememba 5 v zvezi s členom 39(2) Poslovnika iz svojega sklepa z dne 13. novembra 2007 o spremembi Poslovnika Parlamenta z vidika Statuta poslancev(1) začela veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

4.   sklene, da v skladu s členom 204(c) Poslovnika objavi sklep konference predsednikov o pravilih in običajnih postopkih glede samoiniciativnih poročil, kakor je bil spremenjen s sklepi z dne 12. decembra 2007 in 14. februarja 2008 kot priloga Poslovnika; naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj posodobi to prilogo v skladu s prihodnjimi sklepi konference glede te zadeve;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Izvirno besedilo   Sprememba Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 38 a (novo) Člen 38a Pravica do pobude, prenesena na Evropski parlament s pogodbami V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo. Poročilo vsebuje: (a) predlog resolucije; (b) po potrebi osnutek sklepa ali osnutek predloga, (c) obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo. Če mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali soglasje Sveta oziroma mnenje ali privolitev Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče. Sprememba 2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 45 – odstavek 1 a (novo) 1a.  Parlament preuči predloge resolucij iz samoiniciativnih poročil v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 131a. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij niso sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju, razen če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, vložiti pa je mogoče alternativne predloge resolucije v skladu s členom 151(4). Ta odstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 38a ali 39, ali kadar je mogoče poročilo obravnavati kot strateško poročilo v skladu z merili, ki jih določi konferenca predsednikov1. ______________ 1Glej sklep konference predsednikov v Prilogi [...] Poslovnika. Sprememba 3 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Določbe tega člena se smiselno uporabljajo v primerih, ko Pogodbe pravico do pobude dodeljujejo Parlamentu. 2.  Če poročilo glede na obravnavano temo spada pod pravico do pobude iz člena 38a, se dovoljenje lahko zavrne samo, v kolikor niso izpolnjeni pogoji iz pogodb. Sprememba 4 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 2 V takih primerih konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev. 2a.  V primerih iz členov 38a in 39 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev. Sprememba 5 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 110 – odstavek 1 1.  Vsak poslanec lahko Svetu ali Komisiji postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci. 1.  Vsak poslanec lahko Svetu ali Komisiji v skladu s smernicami iz priloge tega poslovnika 1 postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci. ______________ 1Glej Prilogo IIa. Sprememba 6 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 110 – odstavek 2 2.  Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih posreduje zadevni instituciji. 2.  Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih posreduje zadevni instituciji. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O njegovi odločitvi se uradno obvesti Komisija. Sprememba 7 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 111 – odstavek 1 1.  Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki postavi vprašanje za pisni odgovor. 1.  Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu s smernicami1 iz priloge tega poslovnika postavi vprašanje za pisni odgovor. ______________ 1Glej Prilogo IIa. Sprememba 8 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 131 a (novo) Člen 131a Kratka predstavitev Na zahtevo poročevalca ali na predlog konference predsednikov lahko Parlament tudi odloči, da se določena točka, ki ne potrebuje poglobljene razprave, obravnava s kratko predstavitvijo poročevalca na plenarnem zasedanju. V takem primeru ima Komisija možnost, da nastopi, vsi poslanci pa imajo pravico do odziva s predložitvijo dodatne pisne izjave v skladu s členom 142(7). Sprememba 9 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 142 – odstavek 5 5.  Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Vendar pa pri razpravi o predlogu Komisije predsednik najprej k besedi povabi Komisijo, da na kratko predstavi svoj predlog, pri razpravi o besedilu, ki ga je predlagal Svet, pa predsednik lahko kot prvega k besedi povabi Svet; v obeh primerih prvemu govorniku sledi poročevalec. Komisija in Svet lahko ponovno govorita, zlasti da odgovorita na izjave poslancev. 5.  Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev. Sprememba 10 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 151 – odstavek 4 4.  Politična skupina lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora. 4.  Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora. V takem primeru skupina ne sme vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Predlog resolucije, ki ga vloži skupina, ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb. V takem primeru skupina ali zadevni poslanci ne sme vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb. Smiselno se uporablja člen 103(4). Sprememba 11 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga II a (novo) PRILOGA IIa Smernice za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členoma 110 in 111 1.  Vprašanja za pisni odgovor: – spadajo v pristojnost in na področje odgovornosti določene institucije ter so splošnega interesa; – so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje; – ne vsebujejo žaljive vsebine; – se ne nanašajo na strogo osebne zadeve. 2.  Če vprašanje ne ustreza navedenim smernicam, sekretariat avtorju svetuje, kako naj zastavi vprašanje, da bo sprejemljivo. 3.  Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora. Ponovno vprašanje se pošlje naprej zadevni instituciji samo, če avtor v njem navaja nova pomembna dejstva ali želi dobiti dodatne informacije. 4.  Če vprašanje sprašuje po stvarnih ali statističnih podatkih, ki so že na voljo v parlamentarni knjižnici, ta obvesti poslanca, ki umakne vprašanje. 5.  Na vprašanja o podobnih zadevah se lahko pripravi skupen odgovor.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0500.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o proračunskem postopku za leto 2009: prvi premisleki o predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 in mandat za usklajevanje (2008/2025 (BUD))

P6_TA(2008)0335 A6-0262/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predhodnega predloga proračuna za proračunsko leto 2009, ki ga je Komisija sprejela dne 6. maja 2008,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1),

–   ob upoštevanju člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 24. aprila 2008 o letni strategiji politik Komisije za proračunski postopek za leto 2009(2) ter o proračunskem okviru in prednostnih nalogah za leto 2009(3),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 19. in 20. junija 2008,

–   ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0262/2008),

A.   ker bo z Lizbonsko pogodbo, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Lizbonska pogodba), če bo ratificirana, leta 2009 Parlament na zakonodajnem in proračunskem področju končno enakopraven Svetu, Evropska unija pa bo dobila nove pristojnosti, kar bo pomembno vplivalo na proračun EU,

B.   ker bo zaradi določb nove pogodbe celoten letni proračunski postopek temeljito spremenjen, razlikovanje med obveznimi in neobveznimi odhodki bo odpravljeno, odpravljena pa bo tudi (najvišja) stopnja povečanja za neobvezne odhodke,

C.   ker so se dne 16. aprila 2008 vse tri institucije v skupni izjavi sporazumele, da čim prej začnejo razpravo o potrebni rešitvi proračunskih vprašanj, povezanih z Lizbonsko pogodbo, glede na to, da bosta leta 2009 začela delovati nov Parlament in nova Komisija, ki bosta morala biti dobro pripravljena na spremembe, ki jih bo prinesla nova pogodba, če bo ratificirana,

Predhodni predlog proračuna 2009

1.   ugotavlja, da je v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 predvidenih skupaj 134 394,9 milijonov EUR odobritev za prevzem obveznosti in 116 736,4 milijonov EUR odobritev plačil, tako da razlika do zgornje meje za obveznosti znaša 2 638,1 milijona EUR in za plačila 7 443,6 milijona EUR, pri čemer je delež obveznih odhodkov pri obveznostih 33 %, pri plačilih pa 38 %;

2.   opozarja, da obveznosti v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 znašajo 1,04 % BND, kar je 3,1 % več kakor v proračunu 2008, delež obveznih odhodkov se je povečal za 4,7 % zaradi postopnega uvajanja neposredne pomoči novima državama članicama, delež neobveznih odhodkov pa je narasel za 2,4 %;

3.   z zanimanjem ugotavlja, da plačila v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 ustrezajo 0,90 % BND, kar je 3,3 % manj kakor v proračunu 2008, pri čemer so se plačila za obvezne odhodke povečala za 4,8 %, v skladu s spremembami obveznosti, plačila za neobvezne odhodke pa so se zmanjšala za 7,6 %;

4.   je seznanjen s prednostnimi nalogami predhodnega predloga proračuna, ki jih je začrtala Komisija:

5.   opozarja na prednostne naloge Parlamenta, kot so izražene v omenjeni resoluciji z dne 24. aprila 2008 o letni strategiji politik Komisije za leto 2009;

Splošne ugotovitve

6.   izraža prepričanje, da mora imeti Evropska unija na voljo takšna sredstva, kakršna potrebuje za polno izvajanje svojih politik in dejavnosti, hkrati pa mora biti dovolj prilagodljiva za nove politične izzive;

7.   ugotavlja, da skupna razlika do zgornje meje v znesku 2 638 milijona EUR iz predhodnega predloga proračuna izhaja v večjem delu, in sicer 2 027 milijonov EUR, iz neporabljene rezerve za odhodke, povezane s trgom in neposredno pomočjo (prvi steber SKP), v razdelku 2;

8.   se je z zanimanjem seznanil s prej omenjenimi sklepi predsedstva in ugotavlja, kakšne proračunske posledice bi utegnili imeti; ocenjuje, da bo mogoče tem proračunskim zahtevam zadostiti samo, če bodo uporabljena sredstva, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum, zlasti v točkah od 21 do 23;

9.   opozarja, da je zaradi majhnih razlik do zgornjih meja večletnega finančnega okvira, zlasti v razdelkih 1a, 3b in 4, zmožnost EU za odzivanje na politične spremembe v proračunskem smislu zelo omejena; istočasno poudarja možnost uporabe določb Medinstitucionalnega sporazuma za premostitev finančnih primanjkljajev;

10.   meni, da je kot proračunski organ odgovoren za to, da se proračunska sredstva EU, ki so omejena, porabijo tako, da bodo čim bolje izrabljena; si bo prizadeval za bolj velikopotezen, uravnotežen in skladen proračun v sodelovanju s specializiranimi odbori in ob upoštevanju njihovih zahtev;

11.   v nekaterih primerih ni našel jasne povezave med političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Komisija navedla v letni strategiji politik in predhodnem predlogu proračuna, ter povečanjem v ustrezajočih proračunskih vrsticah in področjih politik; še vedno ni zadovoljen s poskusi Komisije, da se prednostne naloge Parlamenta vključijo v predhodni predlog proračuna; ni na primer prepričan, da je prednostna naloga boja s podnebnimi spremembami resnično upoštevana v proračunu, kakršnega je predlagala Komisija; želi dobiti bolj natančne informacije glede metodologije, ki je bila uporabljena za oblikovanje sklepa, da je več kot 10 % (oziroma 14 milijard EUR) proračuna EU porabljenega za okoljske cilje; zahteva celovito predstavitev vseh odhodkov v proračunu, ki so povezani s podnebnimi spremembami, vključno s skladom za razvoj podeželja in s strukturnimi skladi, da se omogoči oceno korelacijskega razmerja med političnimi in proračunskimi prednostnimi nalogami; opozarja, da je treba obstoječe programe obravnavati pri vmesnem pregledu, da bo mogoče bolje vključiti cilje na področju podnebnih sprememb in uskladiti politike;

12.   želi začeti dialog s Svetom in Komisijo o uporabi sredstev, ki jih ponuja Medinstitucionalni sporazum, da se povečajo sredstva za ukrepe proti podnebnim spremembam v luči celovitega sporazuma o podnebnih spremembah po letu 2012;

13.   navaja svoj interes za takojšnje tesno sodelovanje s Svetom in Komisijo pri iskanju učinkovitega sporazuma glede paketa za energijo in podnebne spremembe, vključno z zajemom in skladiščenjem ogljika; ugotavlja, da mora EU še naprej dokazovati, da sta gospodarska rast in razvoj združljiva z nizkoogljičnim gospodarstvom; Svet opozarja na prej omenjene sklepe predsedstva;

14.   je zelo zaskrbljen, da so v zadnjem času razpoložljive rezerve vse pogosteje posledica "kreativnega načrtovanja proračuna", kot je koncentracija proračunskih sredstev na koncu programskega obdobja za obstoječe večletne programe, neupoštevanje proračunskih potreb, ki so že dobro znane in predvidljive, in podobno; ocenjuje, da je takšno ravnanje v nasprotju z načelom dobrega proračunskega načrtovanja, in znova zahteva, da mora biti predhodni predlog proračuna usklajen z dejanskimi proračunskimi potrebami v prihodnjem letu; poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta pri sprejemanju potrebnega sklepa za doseganje zadovoljive stopnje sredstev v proračunu 2009;

15.   poudarja pomembnost jasne, dosledne in pregledne sestave proračuna EU, ki je nujna tudi zato, ker je treba evropske državljane obveščati o načinu porabe denarja EU; je zaskrbljen, ker je vse težje razlikovati med odhodki iz poslovanja in upravnimi odhodki Komisije in ker se precejšen znesek odhodkov, ki so v resnici upravni in bi sodili v razdelek 5, financira iz sredstev, namenjenih poslovanju;

16.   obžaluje, da trenutno ni mogoče jasno razbrati, v čem se novi finančni načrt razlikuje od starega, kako in ali so bila povečanja v določenem letu izravnana in kako poteka izplačevanje proračunskih sredstev na koncu oziroma začetku programskega obdobja; meni, da to ni v skladu z določbami točke 46 Medinstitucionalnega sporazuma, in poziva Komisijo, naj izpolni svoje obveznosti v zvezi s tem;

17.   poudarja, da je izjemno pomembno spremljati učinke koncentracije proračunskih sredstev na začetku oziroma koncu programskega obdobja v celotnem proračunu, da se zagotovi skladno načrtovanje obveznosti skozi ves večletni finančni okvir, ob upoštevanju prednostnih nalog Parlamenta, izraženih v Medinstitucionalnem sporazumu;

18.   je presenečen nad zelo nizko stopnjo odobrenih sredstev za plačila (116 736 milijonov EUR), ki jo je predlagala Komisija v svojem predhodnem predlogu proračuna; opozarja, da so odobritve za prevzem obveznosti, sprejete za proračun 2007 in 2008, znašale 126 500 oziroma 129 100 milijonov EUR;

19.   poziva Komisijo, naj nadaljuje pregled, ki ga je začela leta 2007, in jasno opredeli nadaljnje informacije v zvezi s kadrovsko politiko, izvajanjem strategije prerazporeditev in stopnjo zunanjega izvajanja nalog za leto 2009; zahteva, naj bo najkasneje do 30. aprila 2009 pripravljeno poročilo o nadaljnjem ukrepanju glede notranje organizacije, ki bo vsebovalo sklepe Komisije; je seznanjen s poročilom Komisije o nadaljnjem spremljanju načrtovanja in optimiranja človeških virov Komisije za izvajanje prednostnih nalog EU iz leta 2008, kjer je potrdila zavezo, da do leta 2013 ne bo zahtevala novih delovnih mest, razen zadnje skupine delovnih mest, povezanih s širitvijo 2009;

20.   je seznanjen z občutnim povečanjem števila zunanjih preiskav OLAF-a na področju zunanje pomoči in zato poziva Komisijo, naj OLAF-u zagotovi potrebna sredstva; poziva Svet, naj poskrbi za boljše sodelovanje med državami članicami in Komisijo v boju proti goljufijam v EU; poziva ga tudi, naj zagotovi, da bodo države članice po preiskavah goljufij ustrezno ukrepale, vključno s postopkom izterjave;

Podrazdelek 1a

21.   ugotavlja, da obveznosti za konkurenčnost, za rast in zaposlovanje v predhodnem predlogu proračuna znašajo 11 690 milijonov EUR, tako da razlika do zgornje meje znaša 82 milijonov EUR; v primerjavi s proračunom za leto 2008 gre za povečanje za 5,5 %; ugotavlja, da so se tudi plačila povečala za 5,3 % in znašajo 10 285,2 milijona EUR;

22.   odobrava namero Komisije, da uvede pomembne ukrepe na področju ustvarjanja delovnih mest in podpore inovacijam, malih in srednjih podjetij ter raziskav; poudarja, da je treba aktualne pobude na tem področju, kot je Okvirni program za konkurenčnost in inovacije ter druge pobude glede malih in srednjih podjetij, pravilno izvajati in spremljati;

23.   pozdravlja prednostno nalogo iz predhodnega predloga proračuna, ki jo je Komisija določila, da bi spodbudila raziskave na področju čiste in učinkovite energije, ter namerava poskrbeti za potrebna sredstva (poleg sedmega okvirnega programa), saj je energetska učinkovitost ključna strategija za reševanje vprašanja podnebnih sprememb;

24.   poudarja, da je zelo pomembno zagotoviti potrebna proračunska sredstva za vse ukrepe, namenjene pospeševanju in uvedbi izobraževalnih programov v zvezi z mediji in novimi tehnologijami;

25.   obžaluje omejeno rezervo v podrazdelku 1a, ki nakazuje, da novih prednostnih nalog ne bo mogoče financirati s prerazporeditvijo, ne da bi resneje ogrozili pomembne programe, ki se že izvajajo, zato priporoča dodelitev dodatnih sredstev, če bodo nove prednostne naloge res opredeljene;

26.   meni, da bi moralo biti zaradi omejene razlike do zgornje meje razdelka 1a pravilno izvajanje in ocenjevanje pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki se že izvajajo, osrednja naloga, kljub temu pa bi bilo treba omogočiti uvedbo novih projektov in pripravljalnih ukrepov;

27.   meni, da je načrtovani zakon o malem gospodarstvu pomembna strategija v podporo malim in srednjim podjetjem; nestrpno pričakuje natančne predloge glede financiranja te nove strategije; poziva Komisijo in države članice, naj v ta namen v večji meri uporabljajo tudi sredstva, ki so s tem v zvezi razpoložljiva prek strukturnega sklada; ugotavlja, da mora Evropska unija, ker so mala in srednja podjetja prizadeta zlasti zaradi poznih plačil, poiskati učinkovito in pregledno shemo za spremljanje, da se izogne poznim plačilom in zagotovi, da se plačila izvedejo v roku;

Podrazdelek 1b

28.   ugotavlja, da so se obveznosti za kohezijo za rast in zaposlovanje v predhodnem predlogu proračuna povečale za 2,5 % in znašajo 48 413,9 milijona EUR, tako da razen 14 milijonov EUR za tehnično pomoč ni na voljo nobene rezerve; ugotavlja, da je razlog za skupno povečanje za 2,5 % precejšnje povečanje sredstev za Kohezijski sklad (14 % več kot v letu 2008), medtem ko so sredstva za strukturne sklade ostala na isti ravni;

29.   obžaluje, da so se plačila v primerjavi z letom 2008 precej zmanjšala, in sicer za 13,9 % na 34 914,1 milijona EUR; meni, da razlogi za popravek napovedi za plačila za nove programe v obdobju 2007–2013 iz sklada za regionalni razvoj, ki so bile zmanjšane za 30 % na področju konvergence, za 13 % na področju regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja ter za 85 % na področju teritorialnega sodelovanja, in napovedi za plačila iz kohezijskega sklada, ki so bile zmanjšane za 50 %, niso prepričljivi;

30.   meni, da bi morala Komisija navesti, če je to nenadno zmanjšanje neposreden ali posreden rezultat novega akcijskega načrta za okrepitev nadzora in deljenega upravljanja za strukturne ukrepe, še posebej zaradi tega, ker lahko to zadeva pomanjkanje prvostopenjskih kontrol v državah članicah;

31.   namerava poskrbeti, da bodo zagotovljena potrebna sredstva za kohezijske politike, da se bo mogoče soočiti s sedanjimi in prihodnjimi izzivi v zvezi s solidarnostnim načelom v Evropski uniji;

Razdelek 2

32.   ugotavlja, da obveznosti za ohranjanje in upravljanje naravnih virov v predhodnem predlogu proračuna znašajo 57 525,7 milijona EUR, kar je za 3,5 % več kakor v letu 2008, razlika do zgornje meje pa tako znaša 2 113,3 milijona EUR; plačila so se povečala za 3,0 % na 54 834,9 milijona EUR; v razdelku 2 je za odhodke, povezane s trgom in neposredno pomočjo, predvideno 42 860,3 milijona EUR v obveznostih in 42 814,2 milijona EUR v plačilih;

33.   poudarja, da je za okoljske prednostne naloge predvidenih samo 0,5 % sredstev v razdelku 2, ne glede na okoljske ukrepe v okviru načrtovanja na področju razvoja podeželja in okoljskih standardov, ki podpirajo sistem navzkrižne skladnosti za neposredna plačila, večina pa jih je namenjenih neposredni pomoči in odhodkom, povezanih s trgom;

34.   pozdravlja povečanje sredstev za program LIFE+ za 20,9 milijona EUR, vendar z obžalovanjem ugotavlja, da je le del teh dodatnih sredstev namenjen okrepljenim dejavnostim na področju podnebnih sprememb; ocenjuje, da ta znesek ni ustrezen odgovor na vsesplošno proračunsko prednostno nalogo boja proti podnebnim spremembam;

35.   znova opozarja, da je glavni cilj skupne kmetijske politike zagotoviti stabilizacijo trga, varnost preskrbe in zmerne potrošniške cene, zato poziva EU, da v proračunu za leto 2009 predvidi dovolj sredstev za nove potrebe, nastale zaradi trenutne krize s pomanjkanjem hrane, zlasti pa poskrbi za večjo dostopnost hrane za prebivalce, ki jih je ta kriza najbolj prizadela;

36.   odobrava splošno zmanjševanje izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kar je posledica ugodnejših tržnih razmer, in prihranke, ki jih bo ta trend omogočil;

37.   ugotavlja, da se obveznosti za razvoj podeželja v predhodnem predlogu proračuna niso bistveno spremenile in znašajo 13 401 milijon EUR (vključno z modulacijo), prav tako plačila, ki znašajo 10 926 milijonov EUR oziroma 4 % manj kakor v letu 2008;

38.   ocenjuje, da je ta podatek zelo zgovoren glede na dokument o pregledu skupne kmetijske politike, ki ga je Komisija predstavila 20. maja 2008;

39.   opozarja na velike težave pri uporabi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; obžaluje, da je ostal znesek v višini 2 830 milijonov EUR v letu 2007 neporabljen, da je bil znesek 1 361 milijonov EUR prenesen v leto 2008, ter je bilo 1.469 milijonov EUR reprogramiranih za obdobje 2008–2013 v okviru točke 48 Medinstitucionalnega sporazuma; izraža zaskrbljenost glede reprogramiranja tako velikih zneskov, kar bo vodilo k občutnim zamudam pri sredstvih, ki so na voljo za podeželska območja;

Podrazdelek 3a

40.   ugotavlja, da so se obveznosti za področje svobode, varnosti in pravice v predhodnem predlogu proračuna povečale za 15 % na 839,1 milijona EUR, tako da razlika do zgornje meje znaša 32,9 milijona EUR; plačila so se povečala za 11,7 % na 596,7 milijona EUR;

41.   opozarja, da je to občutno povečanje v primerjavi z letom 2008 v glavnem posledica povečanja v poglavjih "Solidarnost – Zunanje meje, vizumska politika in prosto gibanje oseb" (+44,4 milijona EUR ali +15,6 %), "Migracijski tokovi – Skupna politika priseljevanja in skupna azilna politika" (+43,3 milijona EUR ali 18,9 %) ter "Varnost in varstvo svoboščin" (+20,8 milijona EUR ali 27,1 %);

42.   je seznanjen s povečanjem obveznosti za 36,3 % za posebni program preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter bo preučil razloge za to;

43.   je zaskrbljen zaradi nezadostnega financiranja dejavnosti na področju temeljnih pravic in pravosodja, saj so se obveznosti zanje v primerjavi s proračunom 2008 povečale le za 0,2 %, plačila pa zmanjšala za 10 %;

44.   opozarja na dejstvo, da predhodni predlog proračuna ohranja povečanje sredstev za Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah (FRONTEX), izglasovano leta 2008, vendar zaskrbljeno ugotavlja, da je bila subvencija na novo razporejena, saj je bilo 5,7 milijona EUR iz odhodkov za poslovanje preneseno v upravne odhodke; poziva k povečanju sredstev za leto 2009, namenjenih za FRONTEX, da se mu tako omogoči ohranitev zaveze za stalne in neprekinjene misije, zlasti na južnih mejah Unije (Hera, Nautilus in Poseidon);

45.   poudarja, da bi moral evropski pakt o politiki migracijskih tokov vključevati vprašanja, ki zadevajo preprečevanje nezakonitega in upravljanje zakonitega priseljevanja, integracijo državljanov tretjih držav ter krepitev varovanja meja, ob popolnem upoštevanju načela solidarnosti in najvišje zaščite temeljnih pravic;

Podrazdelek 3b

46.   ugotavlja, da obveznosti za področje državljanstva v predhodnem predlogu proračuna znašajo 628,7 milijona EUR, kar je 1,0 % več kakor v letu 2008, če ne upoštevamo sredstev Solidarnostnega sklada in prehodnega vira za Bolgarijo in Romunijo; razlika do zgornje meje tako znaša 22 milijonov EUR, plačila pa so se povečala za 0,7 % na 669 milijonov EUR;

47.   obžaluje, da je zaradi majhne rezerve v podrazdelku v znesku 22 milijonov EUR manevrski prostor za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe zelo majhen;

48.   opozarja na potrebo po izboljšanju učinkovitosti in usklajevanja intervencij civilne zaščite EU, med drugim z razvijanjem metodologij skupne civilne zaščite v državah članicah, razvijanjem sistemov zgodnjega opozarjanja in preprečevanja ter z nadgradnjo službe za prevoz pomoči civilne zaščite, da se tako zagotovi boljša pripravljenost za zaščito državljanov EU;

49.   obžaluje dejstvo, da je povečanje, ki ga je Komisija predlagala v tem podrazdelku in se nanaša na ključne politike z neposrednim učinkom na vsakodnevno življenje evropskih državljanov, občutno manjše kot povprečno, 3,1 % povečanje odobritev za prevzem obveznosti; še posebej obžaluje, da so se sredstva zlasti za tiste dejavnosti, pomembne za Evropo državljanov, v primerjavi z letom 2008 najmanj povečala ali celo zmanjšala;

50.   izraža zaskrbljenost zaradi zmanjšanja, ki ga je Komisija predlagala za številne proračunske vrstice, iz katerih so financirane komunikacijske dejavnosti, zlasti glede na naloge in nove izzive na tem področju v letu 2009, na primer evropske volitve in morebitni začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe;

51.   meni, da je glavni cilj komunikacijske in informacijske politike obveščati državljane EU o ukrepih in programih, ki jih je izvedla EU, ter o izboljšavah, izvedenih v zadnjih letih;

52.   opominja, da imajo vse institucije pravico do izvajanja komunikacijske politike v skladu s svojo upravno samostojnostjo, kot je določeno v členu 49 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(4) (Finančna uredba), v mejah skupnega okvira in z določeno stopnjo usklajevanja predstavitve, kar omogoča razvoj prepoznavne "blagovne znamke EU" v vseh komunikacijskih ukrepih;

53.   priznava potrebo po usklajevanju posameznih komunikacijskih politik, ki jih izvajajo institucije, v medinstitucionalni skupini za informiranje in komuniciranje; opominja, da je komunikacija že od nekdaj pomembna prednostna naloga Parlamenta; meni, da je osrednja vloga Parlamenta v tem procesu ključna ter da zagotavlja kontinuiteto in učinkovitost omenjene politike, zlasti pred bližnjimi evropskimi volitvami; s tem v zvezi poudarja, da je treba okrepiti informacije, ki so na razpolago državljanom glede pravic, ki izhajajo iz izvajanja prava EU;

Razdelek 4

54.   ugotavlja, da so se obveznosti za EU kot globalnega akterja povečale za 1,8 % na 7 440,4 milijona EUR, tako da razlika do zgornje meje znaša 243,6 milijona EUR; plačila so se povečala za 6,6 % na 7 579,5 milijona EUR;

55.   ugotavlja, da je to povečanje, ki znaša 1,8 %, manjše kot skupno povečanje splošnega proračuna EU za 3,1 %; meni, da je to zelo slabo znamenje, glede na to, da je bil razdelek 4 vedno eno najzahtevnejših področij proračuna EU;

56.   je zelo zaskrbljen zaradi nezadostnega financiranja razdelka 4 in ostro obsoja nejasen proračunski pristop Komisije, ki ni upoštevala dejanskih potreb, ki jih je mogoče pričakovati na tem področju; ugotavlja, da je zaradi tega sedanja razlika do zgornje meje v znesku 243,6 milijona EUR nekoliko poljubno opredeljena; meni, da se lahko te težave obravnavajo le s celostno revizijo večletnega finančnega okvira, s katero bo v postavki 4 za obdobje 2009–2013 dosežena višja zgornja meja;

57.   opozarja, da je Parlament pred predložitvijo predhodnega predloga proračuna v omenjeni resoluciji z dne 24. aprila 2008 zahteval stvarno predstavitev vseh proračunskih potreb za leto 2009, zlasti v razdelku 4 večletnega finančnega okvira; ocenjuje, da predhodni predlog proračuna, kar zadeva ta razdelek, ni bil pripravljen v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

58.   zato z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija že v začetni fazi proračunskega postopka izjavila, da sredstva za Kosovo, Bližnji vzhod, pomoč v obliki hrani in makrofinančno pomoč očitno ne bodo zadostovala, da bi EU lahko izpolnila že obstoječe zaveze svetu, kaj šele za pričakovane dodatne potrebe: v predhodnem predlogu proračuna je za pomoč palestinskim oblastem in mirovni proces predvidenih 161 milijonov EUR obveznosti in 100 milijonov EUR plačil, čeprav je bilo v proračunu za leto 2008 v ta namen izglasovanih 300 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR ter so odobritve plačil po več prerazporeditvah do sedaj dosegle 350 milijonov EUR; kar zadeva Kosovo, so se sredstva za misijo EULEX v okviru skupne zunanje in varnostne politike zmanjšala za 15,7 %; meni, da je to nesprejemljivo in poziva k novemu pristopu na področju odhodkov za Palestino in Kosovo; meni, da bi se dalo, glede na sklep za obsežno povečanje prvotnega števila strokovnjakov, ki delajo pri policijski misiji Evropske misije (EUPOL) v Afganistanu, finančne primanjkljaje predvideti že na tej stopnji;

59.   ponovno potrjuje, da podpira izvajanje poglobljene in raznolike evropske sosedske politike; poudarja, da je treba za evropski sosedski in partnerski instrument zagotoviti ustrezna finančna sredstva, ki izražajo zavezo EU do njenih vzhodnoevropskih in južnih sosed; ugotavlja, da so se odobrena proračunska sredstva, predvidena za leto 2009, nekoliko povečala, in poudarja, da se zaradi zadnje pobude "barcelonski proces: Sredozemska unija" ne sme niti ovirati prizadevanj za vzpostavitev ravnovesja med odobritvami za prevzem obveznosti za vzhodne in južne evropske sosede niti v nobenem primeru povečati proračunske napetosti v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta;

60.   obžaluje, da za financiranje teh dodatnih potreb ni bila najdena proračunska rešitev oziroma niso bile predstavljene niti zamisli, kakšna bi ta rešitev lahko bila; znova poziva, da je treba nujno natančneje opredeliti celotne potrebe v razdelku 4, vključno s poglavjem skupne zunanje in varnostne politike;

61.   znova izraža prepričanje, da niti instrumenta fleksibilnosti niti rezerve za nujno pomoč (244 milijonov EUR) ne bi smeli preusmeriti ali zlorabiti za financiranje dolgoročnih politik in dejavnosti EU, in je trdno odločen, da bo v proračunskem postopku vztrajal pri tem stališču;

62.   z zaskrbljenostjo opozarja na vedno večjo svetovno krizo glede hrane in na vplive podnebnih sprememb ter poudarja, da mora biti EU sposobna izpolniti svoje zaveze glede zagotavljanja pomoči v obliki hrane in odzivanja na nesreče v državah v razvoju; resno zaskrbljen ugotavlja, da je za pomoč v obliki hrane v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 predvideno povečanje za borih 6,8 milijona EUR v primerjavi z letom 2008 (+3 %), čeprav je Komisija že pred koncem aprila 2008 zahtevala prerazporeditev 60 milijonov EUR za dodatne stroške za pomoč v obliki hrane v letu 2008 (povečanje obveznosti za 26,88 %); poziva, da se za ta namen leta 2009 zagotovijo dodatni viri z vsemi razpoložljivimi proračunskimi sredstvi;

63.   pozdravlja dejstvo, da so se odobrena proračunska sredstva, predvidena za države zahodnega Balkana v okviru komponente vzpostavljanja institucij instrumenta za predpristopno pomoč, povečala, ter zlasti namero Komisije, da pospeši zagotavljanje dodatnih štipendij in poveča finančna sredstva za dialog s civilno družbo; poziva Komisijo, naj podpre socialno agendo za Balkan;

64.   poudarja, da mora biti denar pomoči za trgovino dodatek k obstoječi razvojni pomoči, nove obljube v zvezi s pomočjo za trgovino pa ne smejo povzročiti preusmeritve sredstev, ki so že bila namenjena za druge razvojne pobude; ponovno zahteva, naj Komisija zagotovi podatke o izvoru obljubljene milijarde EUR;

65.   pozdravlja pobudo Komisije o ustanovitvi svetovne zveze za podnebne spremembe ter sklada za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo kot pomembna koraka k spodbujanju držav v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe in njihovi ublažitvi; vendar poudarja, da so doslej namenjena sredstva neprimerna; poziva k povečanju takojšnjega financiranja teh pobud v proračunu za leto 2009, ki bo dodatek k načrtovanim razvojnim obveznostim; poleg tega poudarja pomen okrepitve teh pobud z zagotovitvijo dodatnih dolgoročnih sredstev;

66.   ugotavlja, da je za jamstveni sklad za posojila v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009 predvidenih 92,46 milijona EUR, čeprav je bilo v prvotnem finančnem načrtu v ta namen predvidenih 200 milijonov EUR; poudarja, da je velik del rezerve, ki je na voljo v predhodnem predlogu proračuna za leto 2009, in sicer 107,54 milijona EUR od 243,6 milijona EUR, povsem umeten, ker je posledica tega zmanjšanja; zaskrbljen poudarja, da bo treba te "prihranke" pri financiranju jamstvenega sklada iz proračuna 2009 "poplačati" z večjimi odhodki v prihodnjih letih, tako da bodo rezerve v razdelku 4 še manjše, kot se predvideva zdaj;

67.   poudarja, da institucionalna izvedba mesta visokega predstavnika, predsednika Evropskega sveta in evropske službe za zunanjepolitično delovanje še ni opredeljena, zato je treba postopno dati na razpolago potrebna proračunska sredstva, ko bosta obseg in vloga nove organizacijske strukture postala jasnejša; poudarja, da niti institucionalne spremembe niti nove določbe skupne varnostne in obrambne politike ne smejo še dodatno obremeniti trenutno raven odobritev za prevzem obveznosti v okviru razdelka 4;

68.   poudarja politično pomembnost pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki jih je sprejel proračunski organ v skladu z razdelkom 4; poziva Komisijo, naj jih pravočasno in dejavno izvaja ter pri tem v celoti uporabi dodeljena proračunska sredstva;

Razdelek 5

69.   ugotavlja, da so predlagani skupni upravni odhodki za 5 % večji kot leta 2008 in znašajo 7 647,9 milijona EUR, v primerjavi s 7 281,5 milijona EUR v letu 2008, in da je razlika do zgornje meje finančnega okvira v znesku 129,1 milijona EUR zelo majhna (ustreza 1,7 % vseh odhodkov v razdelku);

70.   odobrava, da so nova delovna mesta, ki jih je zahtevala Komisija, res samo tista, ki jih je že prej napovedala kot preostanek 250 delovnih mest zaradi širitve EU-2, vendar kljub temu ugotavlja, da je predlagano povečanje upravnih odhodkov večje kot povprečno povečanje celotnega proračuna; se zaveda, da so glavni razlogi za to bržkone stroški indeksacije plač in pokojnin, delno pa tudi nepremičninska politika; poudarja, da bodo mogoče v letu 2009 postale potrebne dodatne spremembe, če bo lizbonska pogodba postala veljavna; glede tega je odločen natančno pregledati upravne odhodke v medinstitucionalnem okviru in preučiti potrebe institucij za leto 2009 in naprej;

71.   kljub večjemu obsegu informacij, ki jih je prejel, in vnaprejšnji oceni Komisije, da izvajalske agencije povečujejo kakovost programov EU, meni, da je treba nekatere finančne oziroma upravne posledice za razdelek 5 podrobneje pojasniti; je denimo osupel, da se bo zaradi odprtja 947 novih delovnih mest v dveh raziskovalnih agencijah (kot je navedeno v načrtu nadaljnjih ukrepov po pregledu) v oddelkih Komisije sočasno zaprlo samo 117 delovnih mest;

72.   je zaskrbljen, ker so sedanja prizadevanja Komisije za najem zunanjih izvajalcev skupaj z zadnjimi spremembami Kadrovskih predpisov privedla do stanja, da vse večje število zaposlenih v institucijah EU ni razvidno iz kadrovskih načrtov institucij, kot jih je sprejel proračunski organ, in tudi ni plačano iz razdelka 5 večletnega finančnega okvira; resnično obžaluje to nepreglednost, ki zadeva tudi zaposlovanje nacionalnih strokovnjakov; poziva, naj se pripravi javno in temeljito razpravo o prihodnosti evropskega upravljanja, v kateri bodo sodelovale vse interesne skupine;

73.   pozdravlja načrt nadaljnjih ukrepov po pregledu delovnih mest 2007, ki ga je nedavno prejel v odgovor na proračunska dopolnila k proračunu za leto 2008; namerava ta dokument natančno preučiti in oblikovati smernice za proračunski postopek 2009;

74.   sprašuje Komisijo, kakšne ukrepe izvaja, da bi upravno breme v EU zmanjšala za 25 % do leta 2012 in preučila, ali je zamisel službe "vse na enem mestu", ki naj bi omejila birokracijo, v prihodnje uresničljiva;

75.   namerava pregledati upravne odhodke in kadrovske zahteve drugih institucij, da bi povečal učinkovitost, vključno s prerazporeditvijo zaposlenih v skladu s prednostnimi nalogami, kjer je le mogoče; ugotavlja, da so druge institucije v povprečju predlagale povečanje odhodkov za 4,8 %, z 2 673,8 milijona EUR na 2 803,2 milijona EUR, kar je le nekoliko manj, kot je predlagala Komisija;

Razdelek 6

76.   ugotavlja, da obveznosti in plačila v letu 2009, zadnjem letu proračunske kompenzacije za Bolgarijo in Romunijo, znašajo 209,1 milijona EUR, kar je 1,2 % več kakor v letu 2008; razlika do zgornje meje je tako majhna in znaša 0,9 milijona EUR;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

77.   obžaluje, da Komisija v predhodnem predlogu proračuna v splošnem ni predvidela sredstev za prevzem obveznosti za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, zato se bodo morali financirati iz rezerv v ustreznih razdelkih večletnega finančnega okvira; je začuden, da pri tem splošnem pravilu obstaja nekaj izjem, saj so v predhodnem predlogu proračuna že predvidena sredstva za prevzem obveznosti za manjše število pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki se Komisiji zdijo zanimivi;

78.   opozarja na obveznost Komisije, da za enoletne ukrepe v skladu s točko 46(a) Medinstitucionalnega sporazuma navede večletne ocene in razlike, ki ostanejo do odobrenih zgornjih mej;

79.   poudarja, da Medinstitucionalni sporazum omogoča, da se v vsakem proračunu za pilotne projekte nameni skupno 40 milijonov EUR, za pripravljalne ukrepe pa skupno 100 milijonov EUR, od tega največ 50 milijonov EUR za nove pripravljalne ukrepe;

80.   potrjuje namero, ki jo je že izrazil v omenjeni resoluciji z dne 24. aprila 2008, da bo porabil celotni znesek, predviden za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v Medinstitucionalnem sporazumu, če bo to potrebno zaradi števila in obsega predlaganih projektov in ukrepov, ker meni, da so nujno potrebno orodje, s katerim lahko Parlament spodbuja nove politike v interesu evropskih državljanov;

81.   opominja, da je Parlament v proračunskem letu 2008 sprejel pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v znesku 107,32 milijona EUR odobritev za prevzem obveznosti: v podrazdelku 1a za 38 milijonov EUR, v razdelku 2 za 25,15 milijona EUR, v podrazdelku 3a za 3 milijone EUR, v podrazdelku 3b za 9,5 milijona EUR in v razdelku 4 za 31,67 milijona EUR;

82.   poudarja, da če se bo Parlament v letu 2009 odločil za podoben obseg financiranja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, bo porabil skoraj polovico razpoložljive rezerve v razdelkih 1a in 3b, čeprav odhodki za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v letu 2008 niso dosegli zgornje meje, predvidene v Medinstitucionalnem sporazumu;

83.   je pripravljen v skladu z delom D priloge II Medinstitucionalnega sporazuma pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami Komisiji predložiti prvi začasni seznam pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki jih namerava predlagati v proračunskem postopku 2009, da bi omogočil oblikovanje uravnoteženega in skladnega končnega paketa; poudarja, da seznam ne izključuje dejstva, da posamezni poslanci Parlamenta, specializirani odbori in politične skupine ne predstavijo drugih predlogov ali sprememb pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov na prvi jesenski obravnavi; vztraja, da mora biti v ta namen v vseh razdelkih in podrazdelkih proračuna na voljo zadostna rezerva;

84.   želi s Komisijo in Svetom preučiti načine za uveljavitev poziva Parlamenta za evropskega odposlanca za pravice žensk;

Agencije

85.   ugotavlja, da so se v predhodnem predlogu proračuna obveznosti za decentralizirane agencije povečale za 1,76 % na 563,9 milijona EUR, plačila pa so se zmanjšala za 1 % na 6 milijonov EUR;

86.   opozarja, da so se proračunska sredstva – kljub temu neznatnemu povečanju obveznosti, če upoštevamo vse agencije – za skupino agencij iz razdelka 1a v primerjavi s proračunom za leto 2008 zmanjšala za 3,29 % oziroma 8,9 milijona EUR, kar je v skladu s sklepom proračunskega organa na usklajevalnem sestanku novembra 2008, da se uvede linearno zmanjšanje za 50 milijonov EUR v obdobju 2009–2013, in sicer zaradi financiranja programa Galileo;

87.   ugotavlja, da to zmanjšanje za agencije v razdelku 1a ni bilo linearno, kot je bilo predvideno v sklepih z usklajevalnega srečanja; namerava podrobno preučiti stopnjo in porazdelitev proračunskih zmanjšanj; znova ponavlja, da o teh predlogih Komisije odloča proračunskih organ;

88.   namerava posvetiti posebno pozornost izvrševanju proračuna agencij in podrobno preučiti morebitne presežke ter tako poskrbeti, da se pri oblikovanju proračunov agencij za leto 2009 upoštevajo namenski prejemki;

89.   obžaluje dejstvo, da Komisija proračunskemu organu še vedno ni predložila podrobnih podatkov o tem, kako namerava financirati dve novi agenciji, o katerih trenutno poteka razprava in od katerih je ena že vključena v predhodni predlog proračuna za leto 2009 z zaznamkom "p.m.", in poziva Komisijo, da čim prej jasno določi nadaljnje informacije o tej zadevi; je sklenil, da bi bilo treba glede na trenutno stanje razlik do zgornje meje za financiranje novih organov, ki delno izvajajo upravne naloge, preučiti vse možnosti, ki jih ponuja Medinstitucionalni sporazum; opozarja, da se v skladu s točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma potrebuje predhodno soglasje proračunskega organa glede financiranja katere koli nove agencije;

90.   je zaskrbljen, da bo financiranje obstoječih in prihodnjih decentraliziranih agencij zmanjšalo rezerve v razdelkih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da Medinstitucionalni sporazum Komisijo zavezuje, da pri pripravi predloga o ustanovitvi novih decentraliziranih agencij oceni proračunske posledice za zadevni razdelek; bo poskušal zagotoviti, da bo delovanje decentraliziranih agencij prinašalo dodano vrednost ter koristilo interesom državljanov EU;

91.   pozdravlja namero Komisije, da bo spodbujala medinstitucionalni dialog o vlogi vseh organov, opredeljenih v členu 185 finančne uredbe, in njihovem mestu v evropskem upravljanju; znova poudarja, da je treba na medinstitucionalni ravni zagotoviti sistematično uporabo postopka iz točke 47 Medinstitucionalnega sporazuma;

Izvajalske agencije in druga prizadevanja za zunanje izvajanje

92.   ugotavlja, da se bodo vse nadaljnje širitve izvajalskih agencij in drugih priložnostnih organov financirale iz proračunskih sredstev zadevnih programov; kljub temu izraža zaskrbljenost, da se bodo zaradi širitve izvajalskih agencij in drugih organov zmanjšala operativna sredstva za programe, upravne naloge pa se bodo namesto iz razdelka 5 večletnega finančnega okvira financirale iz razdelkov za poslovanje;

93.   je zaskrbljen, da bi ustanavljanje izvajalskih agencij in drugih priložnostnih organov lahko privedlo do nepreglednega povečanja števila uradnikov in pogodbenih uslužbencev EU, zlasti če se število delovnih mest v povezanem generalnem direktoratu Komisije ne bo ustrezno zmanjšalo oziroma ne bo prerazporejeno; poziva k spoštovanju delovnih dogovorov glede ustanavljanja izvajalskih agencij (popravljeni kodeks ravnanja), zlasti glede parlamentarnega nadzora financiranja in zaposlovanja v agencijah;

Sklepi in mandat za usklajevanje

94.   meni, da bi lahko bile te točke za proračunsko usklajevanje, ki naj bi potekalo julija 2008, še posebej zanimive:

95.   obžaluje navado Sveta ministrov, da izvaja linearna zmanjšanja že v okviru prve obravnave proračuna EU, brez posredovanja jasnih obrazložitev; poziva Svet, naj pri sprejetju predloga proračuna preuči vsak proračunski element posebej, pri tem pa uporabi merila učinkovitosti, gospodarnosti in evropske dodane vrednosti; opozarja, da je oblikovanje proračuna EU temeljni politični akt, ki ne more odgovarjati samo računovodski logiki, in od Sveta pričakuje, da vzpostavi instrumente pravega političnega dialoga z Evropskim parlamentom v okviru tega proračunskega postopka;

o
o   o

96.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2008/371/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 128, 16.5.2008, str. 8). (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0174. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0175. (4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo (peticiji 0614/2007 in 0952/2006) (2007/2118(INI))

P6_TA(2008)0336 A6-0225/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju peticije 0614/2007 Radvila Morkunaiteja z več kot 20 000 podpisi, peticije 0952/2006 Krzysztofa Mączkowskega in drugih peticij, ki jih je prejel v zvezi z vprašanjem, ki ga obravnava ta resolucija,

–   ob upoštevanju Lizbonske pogodbe, ki so jo vse države članice podpisale dne 13. decembra 2007,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja (KOM(2005)0504),

–   ob upoštevanju šestega okoljskega akcijskega programa Evropske skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 o spremembi Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(2) ter direktiv Sveta 92/43/EGS(3) in 79/409/EGS(4), ki oblikujeta zakonodajni sveženj NATURA 2000,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2006 o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o strategiji za regijo Baltiškega morja v okviru severne dimenzije(6),

–   ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (helsinška konvencija),

–   ob upoštevanju priporočil Helsinške komisija in zlasti priporočila 17/3 z dne 12. marca 1996, ki opisuje zahtevo po izvajanju presoje vpliva na okolje in posvetovanju z državami, ki jih lahko prizadene negativen vpliv predlaganega projekta,

–   ob upoštevanju Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje z dne 25. februarja 1991 (konvencija iz Espooja),

–   ob upoštevanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (aarhuška konvencija),

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu,

–   ob upoštevanju previdnostnega načela, ki ga sodna praksa Sodišča uvršča med splošna načela pravnega reda Skupnosti in je del enega od vidikov trajnostnega razvoja v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom,

–   ob upoštevanju načela dobrega upravljanja, ki predstavlja eno od splošnih načel prava EU,

–   ob upoštevanju dejavnosti medskupine Evropskega parlamenta Baltska Evropa,

–   ob upoštevanju predlogov, ki izhajajo iz javne obravnave z dne 29. januarja 2008,

–   ob upoštevanju Odločbe št. 1364/2006/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja(7), ki priznava, da je Nord Stream projekt evropskega interesa,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta za Baltiško morje, ki je bil sprejet na srečanju ministrov za okolje iz baltskih držav 15. novembra 2007 v Krakovu,

–   ob upoštevanju člena 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki nalaga državam članicam dolžnost biti lojalen do Skupnosti,

–   ob upoštevanju člena 192(1) svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0225/2008),

A.   ker je Baltiško morje zaliv, ob katerem leži kar osem držav članic Evropske unije, 80 % njegove obale pa spada pod ozemlje Evropske unije; ker je družba OAO Gazprom večinski delničar družbe Nord Stream,

B.   ker je skrb za morsko okolje Baltiškega morja eden od glavnih ciljev severne dimenzije Unije, kot je bilo večkrat potrjeno v sporočilih Komisije in resolucijah Parlamenta,

C.   ker sta kmetijski in industrijski sektor vseh obmejnih držav članic in Rusije največja onesnaževalca Baltiškega morja in povzročata največje težave njegovemu ekološkemu ravnovesju,

D.   ker je Unija zlasti zavezana k varstvu okolja, vključno z varstvom morskega okolja,

E.   ker je v postopkih pred Sodiščem Komisija večkrat potrdila, da je varstvo okolja ključni cilj Skupnosti, Sodišče pa je priznalo pristojnost Skupnosti na področju varstva in ohranjanja morskega okolja,

F.   ker obstajajo načrti za izgradnjo številnih infrastrukturnih projektov v Baltiškem morju (Severni tok (Nord Stream), vetrna polja, baltski plinovod Scanled, plinovod med Finsko in Estonijo, električni kabli med Švedsko in Litvo, terminali za LNG v mestu Świnoujścje itd.),

G.   ker mora Evropa najti načine za rešitev ključnega vprašanja varnosti oskrbe z energijo,

H.   ker je vedno večji delež zemeljskega plina v energetskem ravnovesju v Evropi – zlasti od leta 1990 – najpomembnejši vzrok za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2),

I.   ker previdnostno načelo, določeno v členu 174(2) Pogodbe ES, zahteva, da vse interesne skupine opravijo vse potrebno za presojo vpliva novih odločitev ali začetka del na okolje ter sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe, ker obstaja razumna verjetnost ogrožanja okolja,

J.   ker je treba – v skladu z načelom, da se zahteve glede varstva okolja vključijo v sektorske politike – take zahteve ustrezno upoštevati pri izvajanju vseh dejavnosti Skupnosti in pri izpolnjevanju vseh njenih ciljev,

K.   ker člen 194 prihodnje Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot je bil vstavljen z Lizbonsko pogodbo, izrecno navaja, da je treba energetsko politiko EU izvajati v duhu solidarnosti med državami članicami ter ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja,

L.   ker je Mednarodna pomorska organizacija potrdila posebno ranljivost Baltiškega morja na okoljske nevarnosti in ga priznala kot "zelo ranljivo območje",

M.   ker je Baltiško morje danes eno od najbolj onesnaženih morskih območij na svetu ter ker je zlasti koncentracija nevarnih snovi v vodi in živih organizmih še vedno nenaravno visoka,

N.   ker je Baltiško morje značilno celinsko morje in plitvo morsko območje ter ima, skupaj s Črnim morjem, najdaljši krog izmenjave vode s svetovnim oceanom, ki je približno 30 let,

O.   ker je življenjska doba plinovodov ocenjena na petdeset let, za razgradnjo plinovodnega sistema pa bo potrebno skoraj toliko dela kot za njegovo postavitev; ker je pri obravnavi vpliva tega projekta na okolje in gospodarstvo ta vidik treba presoditi glede na čas, ki je potreben za popolno vzpostavitev prvotnega stanja, kar zadeva floro in favno,

P.   ker izpostavljenost težkim kovinam, onesnaževalcem in drugim škodljivim snovem povzroča tveganje za zdravje in vpliva na prehrambeno verigo, kar je treba preučiti,

Q.   ker je Baltiško morje zaradi številnih dejavnikov, vključno z dolgimi obdobji zadrževanja vode, stratificiranim vodnim stolpom, industrializiranim povodjem in predvsem s krepitvijo kmetijstva na območju Baltiškega morja, še posebej okoljsko ranljivo,

R.   ker bi lahko izvajanje del pri posebnih pogojih v Baltiškem morju povzročilo nenadno povečanje populacije alg, kar bi lahko ogrozilo zlasti Finsko, Švedsko in Nemčijo ter baltske države,

S.   ker je približno 80 000 ton streliva, ki je bilo odvrženo po drugi svetovni vojni na morsko dno Baltiškega morja in vsebuje strupene snovi, kot so iperit, žveplov iperit, dušikov iperit, luzit, Clark I, Clark II in adamzit, dodaten, pomemben dejavnik tveganja za okolje, saj predstavlja nevarnost za morsko okolje Baltiškega morja ter življenje in zdravje ljudi,

T.   ker je več držav od leta 1945 do poznih šestdesetih let še naprej odlagalo zabojnike s strelivom v morje,

U.   ker so poleg tega zabojniki s strelivom v kritičnem stanju in ker je bila njihova korozija ocenjena na 80 %, njihove točne lokacije pa ni vedno mogoče ugotoviti,

V.   ker akcijski načrt za Baltiško morje, sprejet 15. novembra 2007 v Krakovu, zahteva, da države, ki mejijo na Baltik, zagotovijo varno skladiščenje starih zalog kemikalij in naprav, ki vsebujejo nevarne snovi,

W.   ob upoštevanju možnega vpliva plinovoda na morsko okolje Baltiškega morja in države, ki mejijo na Baltik,

X.   ob upoštevanju povečanega prometa v smislu potniških ladij in naftnih tankerjev v Baltiškem morju ter morebitne nevarnosti požara in tveganja izgube plovnosti in potopa plovil zaradi okvare plinovoda v fazi izgradnje, namestitve in delovanja ter možnih vplivov na ljudi, gospodarstvo in okolje,

Y.   ker namerava družba Nord Stream zgraditi podmorski pas v dolžini 1 200 km in v širini približno 2 km, kar bo največja podmorska struktura na svetu,

Z.   ker bi lahko izgradnja, namestitev in delovanje projekta negativno vplivali na ribištvo, turizem in pomorstvo, kar bo verjetno imelo negativen vpliv na gospodarstvo obalnih regij,

AA.   ker člen 123 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki je sestavni del pravnega reda Skupnosti, zahteva od držav, ki mejijo na polzaprta morja, da med seboj sodelujejo pri uveljavljanju svojih pravic in opravljanju svojih dolžnosti ter usklajujejo izvajanje pravic in dolžnosti ob upoštevanju varstva in ohranjanja morskega okolja,

AB.   ker člen 2(1) konvencije iz Espooja zahteva, da njene pogodbenice na podlagi predlaganih dejavnosti posamezno ali skupaj sprejmejo vse ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečitev, zmanjšanje in nadzor bistvenih škodljivih čezmejnih okoljskih vplivov,

AC.   ker se lahko v skladu s členom 5(a) konvencije iz Espooja pri posvetovanju s pogodbenicami, ki so izpostavljene škodljivim vplivom čezmejnih projektov, obravnavajo nadomestne možnosti za predlagan projekt, vključno z njegovo opustitvijo,

AD.   ker člen 12 helsinške konvencije zahteva, da njene pogodbenice sprejmejo vse ukrepe za preprečitev onesnaževanja morskega okolja območja Baltiškega morja, ki so posledica raziskovanja ali izkoriščanja morskega dna ali s tem povezanih dejavnosti,

AE.   ker bo predlagana smer severnoevropskega plinovoda prečkala območja, ki so vključena v program NATURA 2000 in jih Direktiva 92/43/EGS opredeljuje kot posebna ohranitvena območja,

AF.   ker člen 6(2) Direktive 92/43/EGS zahteva, da države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst,

AG.   ker člen6(3) Direktive 92/43/EGS zahteva, da države članice izvedejo ustrezno presojo vpliva vsakega načrta ali projekta, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, vendar bi lahko nanj pomembno vplival glede na cilje za njegovo ohranitev,

AH.   ker se v skladu s členom 6(3) Direktive 92/43/EGS pristojni nacionalni organi strinjajo z načrtom ali projektom le glede na ugotovitve navedene presoje in po tem, ko se prepričajo, da ta ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti,

AI.   ker bi bil predlagani plinovod najdaljši dvojni podmorski plinovod na svetu in tudi zelo plitvo zakopan, zaradi česar bi bil še posebej izpostavljen morebitnim poškodbam,

AJ.   ker Odločba 1364/2006/ES uvršča severnoevropski plinovod med prednostne projekte v evropskem interesu,

AK.   ker je treba vsako večjo gradbeno strukturo v morju zaradi z njo povezanih tveganj posebej temeljito in izčrpno analizirati ter podati presojo vpliva na okolje, kot določajo konvencija iz Espooja, helsinška konvencija in vsa ostala zadevna zakonodaja EU in nacionalna zakonodaja,

AL.   ker bi bilo treba v skladu s konvencijo iz Espooja pred vsakim tovrstnim projektom opraviti analizo nadomestnih možnosti, vključno s stroški izvajanja in varstvom okolja, v tem primeru pa analizo kopenskih poti za plinovod,

AM.   ker so bili deli načrtovanega plinovoda že prepeljani v mesto Kotka na Finskem za obdelavo,

AN.   ker člen 1 aarhuške konvencije zahteva, da vsaka njena pogodbenica zagotavlja pravico do dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in do dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah,

AO.   ker je treba pri pravnih zahtevah v zvezi s pripravo točne presoje vpliva na okolje upoštevati vsa navedena tveganja,

AP.   ker je treba analizirati tudi teroristične grožnje in zmožnost za učinkovito preprečevanje,

1.   meni, da je plinovod Severni tok infrastrukturni projekt s široko politično in strateško razsežnostjo za EU in Rusijo; razume pomisleke držav članic EU v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem plinovoda; poudarja, da se zmožnosti majhnih obalnih držav, da zagotavljajo varno oskrbo z energijo v regiji Baltiškega morja ne smejo obravnavati ločeno od zmožnosti EU, da pri energetskih vprašanjih nastopa enotno in usklajeno, ter se sklicuje na svojo resolucijo z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike(8); poudarja, da Odločba 1364/2006/ES (ki vključuje smernice TENE-E) priznava, da je Severni tok projekt v evropskem interesu, ki bi pomagal pokrivati prihodnje potrebe EU po energij; poudarja, da je treba ta projekt, skupaj z drugimi dopolnilnimi plinovodi, kot sta Yamal II in Amber, načrtovati v duhu skupne evropske zunanje politike na področju energetike ter pri tem v celoti upoštevati njihov vpliv na okolje in na varnost držav članic EU;

2.   znova poudarja svoje mnenje, da je ob upoštevanju vse večje odvisnosti EU od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti bistveno podpirati pobude, usmerjene v njihovo diverzifikacijo, tako z geografskega vidika kot z razvojem trajnostnih nadomestnih možnosti; opozarja zlasti, da je treba podpreti razvoj pristaniške infrastrukture, ki se uporablja za gorivo; znova navaja, da je Severni tok le eden od več infrastrukturnih projektov za plin, kot so plinovodi in zmogljivosti za LNG, ki bodo bistveni za pokritje potreb Skupnosti po zemeljskem plinu, ki se bodo glede na številne študije v naslednjih letih občutno povečale, obenem pa bodo omogočili, da se nadomestijo okolju manj prijazna fosilna goriva; meni, da je treba oceniti dolgoročen vpliv nove infrastrukture za plin na okolje v zvezi z zagotovitvijo stabilne oskrbe s plinom;

3.   podpira predlog iz prej navedene resolucije Parlamenta z dne 14. novembra 2006, da mora prihodnja morska strategija EU prinesti zavezujoče nadnacionalne obveznosti, ki lahko vključujejo skupne zaveze v tretjih državah;

4.   poudarja, da je treba varnost oskrbe z energijo obravnavati kot bistven del splošne varnosti Evropske unije, pri čemer njena opredelitev ne sme biti omejena le na pomanjkanje notranje proizvodnje v EU, ampak mora upoštevati tudi geopolitične vidike odvisnosti od uvoza in s tem možnost politično utemeljene prekinitve dobave; meni, da bo tretji energetski paket zmanjšal energetsko odvisnost vseh držav članic, ker se na v celoti liberaliziranem in integriranem energetskem trgu v nobeni državi ne sme prekiniti povezava z dobaviteljem iz tretje države;

5.   meni, da je zaradi izziva, ki ga predstavlja zagotovitev oskrbe z energijo ob upoštevanju zaveze v zvezi z varstvom okolja in trajnostnim razvojem, nujno treba izvajati skladno in usklajeno evropsko politiko za oskrbo z zemeljskim plinom na podlagi natančne presoje okoljskih vidikov nadomestnih rešitev na evropski ravni in vzajemne solidarnosti med državami članicami;

6.   obžaluje obrobno vlogo EU pri tem projektu, zlasti vlogo Komisije; poudarja, da bi večje vključevanje EU zmanjšalo negotovost, ki jo občuti veliko držav članic v zvezi s projektom plinovoda Severni tok;

7.   upošteva nasprotovanje, ki so ga izrazile nekatere države članice glede projekta plinovoda, načrtovanega za območje Baltiškega morja, ki je skupno premoženje držav ob Baltiškem morju in ne predmet dvostranskih odnosov med državami; zato meni, da je treba projekt uresničiti v sodelovanju z vsako od držav ob Baltiškem morju v skladu s konvencijo iz Espooja, helsinško konvencijo in drugimi zadevnimi pravnimi instrumenti; poudarja, da mora Rusija dokončno ratificirati konvencijo iz Espooja;

8.   v zvezi s tem izraža svoje nasprotovanje izvedbi projekta v predlaganem obsegu brez predhodne pozitivne presoje vpliva na okolje;

9.   je prepričan, da bi morali biti energetski projekti, ki vključujejo države članice EU in tretje države, v splošnem evropskem interesu in zadevati vso Evropsko unijo in njene državljane;

10.   priznava, da družba Nord Stream redno izvaja presojo vpliva na okolje, ki jo predloži v odobritev "izvornim pogodbenicam", kot je opredeljeno v konvenciji iz Espooja (Rusiji, Finski, Švedski, Danski in Nemčiji); poziva družbo, da podatke študij in vse raziskovalne podatke v zvezi z ekološkim položajem lokacije projekta, ki so bili zbrani med okoljskimi raziskavami, poleg omenjenih držav pošlje tudi Helsinški komisiji in vsem obalnim državam;

11.   poudarja, da dolgoročna trajnostna rešitev zahteva polno preglednost za vse strani v fazah izgradnje in obratovanja ter da se bo zaupanje v ta pomemben projekt povečalo, če bodo lahko države ob Baltiškem morju spremljale delo;

12.   zato poziva Komisijo in Svet, naj si intenzivno prizadevata za analizo vpliva gradnje severnoevropskega plinovoda na okolje, zlasti v primerih, ki vključujejo ugotovitve, za katere je potrebno mnenje Komisije, kot določa člen 6(4) Direktive 92/43/EGS;

13.   poudarja, da je treba pri naložbah v celoti spoštovati načelo vzajemnosti, če želimo, da se medsebojna odvisnost med EU in Rusijo razvije v partnerstvo; ugotavlja, da imajo tretje države veliko koristi od evropskega odprtega trga, medtem ko evropski vlagatelji v Rusiji niso deležni podobnih ugodnosti;

14.   obžaluje neuspeh Komisije pri sprejetju predloga iz prej omenjene resolucije Parlamenta z dne 16. novembra 2006 glede objektivnih presoj vpliva na okolje za predlagane projekte, ki jih pripravi Komisija, pri čemer ponovno poudarja zahtevo, da tako presojo pripravi neodvisni organ, imenovan ob upoštevanju mnenj vseh obalnih držav;

15.   poziva Svet in Komisijo, naj natančno ocenita vprašanje, ali je izvajanje projekta v skladu z zakonodajo Skupnosti in mednarodnim pravom;

16.   je zaskrbljen zaradi časovne razporeditve projekta, ki jo je sprejela družba Nord Steam, katere izvajanje bo preprečilo, da bi zainteresirane države, vladne organizacije in strokovnjaki Helsinške komisije temeljito analizirali rezultate presoje vplivov na okolje; poudarja, da je za temeljito analizo rezultatov ocene vplivov na okolje potreben ustrezen časovni razpored;

17.   poudarja, da bi izvajanje del na območju do 2 400 km2 v Baltiškem morju, za katera je potrebnih veliko plovil in druge opreme, lahko resno ogrozil biotsko raznovrstnost in številne habitate ter varnost in nemoteno delovanje ladijskega prometa v regiji;

18.   pričakuje, da bo mogoč poseg v morsko dno med gradbeno fazo del presoje vplivov na okolje;

19.   poziva nosilca projekta, naj v osnutek poročila o oceni vplivov na okolje vključi obsežen opis nalog, z jasnimi opisi sedanjih okoljskih razmer na območju in z geomorfološkimi podatki v tridimenzionalni obliki;

20.   je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da namerava vlagatelj pred zagonom plinovoda uporabiti zelo strupeno spojino, znano kot glutarni aldehid; poziva vlagatelja, naj te snovi ne uporablja;

21.   poziva Komisijo, da izvede zanesljivo in neodvisno okoljsko študijo, ki bo preučila kmetijske in industrijske emisije, ki onesnažujejo Baltiško morje, ter oceni položaj v sorazmerju z morebitnimi okoljskimi grožnjami, ki jih predstavljajo plinovodi, speljani v Baltiškem morju; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni dodaten vpliv projekta Severni tok na Baltiško morje;

22.   poziva projektanta, naj zagotovi, da izgradnja in delovanje plinovoda ne bosta ogrozila številnih vrst rib in ptic ter obstoja populacije 600 pliskavk, ki so edinstvene vrste tega geografskega območja;

23.   meni, da je varstvo morskega okolja na območju Baltiškega morja sestavni del severne dimenzije EU, ki ga je treba po potrebi upoštevati tudi pri strategiji za Baltiško morje;

24.   ugotavlja, da na blaginjo obalnih regij in konkurenčnost njihovega gospodarstva zelo vplivajo onesnažena obalna območja in slabšanje morskega okolja ter jo tudi ogrožajo; poudarja, da je glede na to, v kakšnem obsegu pomorske dejavnosti in politika vplivajo na obalne regije, dolgoročna okoljska trajnost pogoj za zaščito njihove gospodarske, družbene in okoljske blaginje;

25.   poudarja, da ni strategije, ki bi obravnavala strukturne pomanjkljivosti in zunanje grožnje varnosti plinovoda; poudarja, da je treba jasno opredeliti vse vidike varnosti in ukrepanja za primer nesreče, vključno s finančnimi viri, akterji, odgovornostmi in postopki;

26.   poudarja, da je treba glede na naraščajoče povpraševanje EU po plinu analizirati in spodbujati nadomestne poti za plinovod ob upoštevanju okoljskih in gospodarskih vidikov, vključno s časovnim razporedom za takšne poti; ugotavlja, da mora družba Nord Stream v presoji vplivov na okolje predložiti oceno nadomestnih možnosti za izbrano pot;

27.   poziva Komisijo, naj izvede tako analizo v dialogu z zainteresiranimi obalnimi državami, vlagateljem in Helsinško komisijo ob upoštevanju mnenj pristojnih nevladnih organizacij;

28.   poudarja, da mora biti vprašanje gospodarskega nadomestila za kakršne koli napake ali škodo popolnoma razjasnjeno, preden se sploh lahko začne z delom; poudarja, da lahko večja okvara na plinovodu povzroči težave za države, ki mejijo na Baltiško morje in lahko ima pogubne posledice za morsko okolje; meni, da mora družba Nord Stream v celoti prevzeti odgovornost za nadomestilo;

29.   poziva Komisijo in države članice, naj opravijo celovito oceno gospodarskih in proračunskih vidikov ter vidikov, povezanih s preglednostjo, projekta Severni tok in družb, ki sodelujejo pri njem;

30.   poziva Komisijo, naj v okviru partnerstva severne dimenzije preuči možnosti, da od družbe Nord Stream zahteva ekvivalent "dobičkov iz načrtovanja" v zvezi z mogočimi projekti regeneracije na finsko-ruskem mejnem območju, na katerem se predlaga začetek plinovoda, ali v okviru strategije za regijo Baltiškega morja, in tudi v okviru partnerstva severne dimenzije;

31.   seznani se z naslednjimi odločitvami organov držav članic:

32.   obžaluje, da zelena knjiga z naslovom "Prihodnji pomorski politiki Unije naproti" ne obravnava težave obsežnih projektov, kot so podmorski plinovodi; prav tako obžaluje, da v pravnih instrumentih in sporočilih v zvezi z morskimi strategijami, ki jih uvede Komisija, ta ponavadi ne upošteva težave podmorskih plinovodov, kar pa je s stališča varstva okolja in varnosti oskrbe z energijo EU ključnega pomena;

33.   poziva k neodvisni presoji vplivov na okolje, ki bo na voljo za poglobljeno posvetovanje z ustreznimi organi in javnostjo vseh obalnih držav;

34.   poudarja pomen priprave pregledne komunikacijske strategije o ukrepih glede rezultatov presoje vplivov na okolje in pomena dejavnega sporočanja teh rezultatov vsem državam članicam EU, zlasti baltskim obalnim državam;

35.   zato ponovno poudarja poziv iz prej omenjene resolucije z dne 14. novembra 2006, da se predlaga obvezen mehanizem za pogajanja med državami članicami, in vztraja pri tem, da Svet za razvoj obveznih presoj vplivov na okolje v odnosih med EU in tretjimi državami ukrepa na mednarodni ravni;

36.   meni, da mora smer severnoevropskega plinovoda izpolnjevati strateške in gospodarske cilje iz Odločbe 1364/2006/ES, pri čemer se prepreči vsa okoljska škoda;

37.   poziva Svet, Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo gradnja popolnoma v skladu z zakonodajo EU o presoji vplivov na okolje in vsemi mednarodnimi konvencijami;

38.   poziva zlasti Komisijo, naj zagotovi skladnost z določbami iz navedenih dokumentov, tj. iz Konvencije o pomorskem pravu, helsinške konvencije, konvencije iz Espooja, aarhuške konvencije ter direktiv 85/337/EGS, 97/11/ES, 92/43/EGS in 79/409/EGS, pa tudi s členom 10 Pogodbe ES ter previdnostnim načelom in načelom trajnostnega razvoja, ter v skladu s členom 226 Pogodbe ES sproži postopek v primeru neizpolnjevanja navedenih obveznosti;

39.   meni, da je zelo pomembno, da Rusija v okviru svojih sedanjih političnih razmer in geopolitičnih ciljev pokaže zanimanje za sodelovanje v evropski energetski politiki; poudarja, da mora Rusija ratificirati Pogodbo o energetski listini in njen protokol o tranzitu, saj bo ratifikacija zmanjšala možnost spora v zvezi s projekti, kot je severnoevropski plinovod;

40.   poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti oceni stanje konkurence na trgu, ki bi ga povzročila morebitna izgradnja plinovoda Severni tok, in po potrebi sprejme ukrepe, ki bodo preprečili, da bi družba Gazprom prevzela glavno vlogo na trgu s plinom v EU brez zagotovitve vzajemnih pravic za vstop na ruski energetski trg za družbe EU;

41.   predlaga uvedbo sistema za skupni nadzor nad plinovodom, ki bo vključeval vse države v regiji Baltiškega morja; poleg tega predlaga, da je za plačilo nadomestila za okoljsko škodo odgovorna izključno družba Nord Stream;

42.   ugotavlja, da ni institucionalnih struktur, ki bi se lahko ustrezno odzvale na okoljska in geopolitična varnostna vprašanja, povezana s tem projektom; zato predlaga, da mora Komisija oblikovati ustrezno mesto za obravnavanje sedanjih in prihodnjih projektov, ki bo delovalo pod okriljem visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednika Komisije;

43.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Glej Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1). (2) UL L 73, 14.3.1997, str. 5. (3) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. (4) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. (5) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 131. (6) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 330. (7) UL L 262, 22.9.2006, str. 1. (8) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 o stabilizaciji Afganistana: izzivi za EU in mednarodno skupnost (2007/2208(INI))

P6_TA(2008)0337 A6-0269/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju mnogih svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu ter zadnje resolucije z dne 18. januarja 2006(1),

–   ob upoštevanju afganistanskega dogovora, sprejetega na londonski konferenci dne 1. februarja 2006, in dejstva, da sta se afganistanska vlada in mednarodna skupnost zavedala, da zahteva uspeh dogovora trdno politično, varnostno in finančno zavezanost doseganju ciljev v dogovorjenih rokih ter da je odvisen od uspešnega mehanizma za usklajevanje in spremljanje,

–   ob upoštevanju deklaracije, ki so jo na vrhu Nata v Bukarešti dne 3. aprila 2008 objavili voditelji držav in vlad, ki sodelujejo v mednarodnih varnostnih podpornih silah (ISAF) v Afganistanu,

–   ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja ZN z dne 21. septembra 2007 in 6. marca 2008 z naslovom "Razmere v Afganistanu in njihove posledice za mednarodni mir in varnost",

–   ob upoštevanju rezultatov mednarodne konference za podporo Afganistanu, ki je bila v Parizu 12. junija 2008,

–   ob upoštevanju afganistanske nacionalne strategije za nadzor nad drogami (NDCS), sprejete na zgoraj navedeni londonski konferenci,

–   ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 25. oktobra 2007 o pridelavi opija za medicinske namene v Afganistanu(2),

–   ob upoštevanju vseh zadevnih sklepov Sveta, zlasti sklepov GAERC z dne 10. marca 2008, 29. aprila 2008 ter 26. in 27. maja 2008,

–   ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2007/369/SZVP z dne 30. maja 2007 o ustanovitvi policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN)(3) in Skupnega ukrepa Sveta 2007/733/SZVP z dne 13. novembra 2007 o spremembi Skupnega ukrepa 2007/369/SZVP(4),

–   ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2008(5),

–   ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa Komisije, ki v proračunskih letih 2007–2010 namenja 600 milijonov EUR za Islamsko republiko Afganistan,

–   ob upoštevanju obiska delegacije spodnjega doma afganistanskega parlamenta (Wolesi Jirga) v Evropskem parlamentu od 26. do 30. novembra 2007,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A6-0269/2008),

A.   ker je Afganistan na razpotju, kar dokazujejo vedno pogostejša teroristična dejanja in nasilna vstaja, varnostne razmere, ki se resno slabšajo, večja proizvodnja opija in rastoče nezadovoljstvo prebivalstva zaradi korupcije in neuspehov vlade; ker se življenjske razmere precejšnjega dela afganistanskega prebivalstva, kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti in delno uspešne civilne obnove, niso izboljšale; ker trenutne nevarnosti, s katerimi se sooča Afganistan, kličejo po kratkoročnem ukrepanju, dolgoročne rešitve pa se bodo pojavile le s temeljitim izboljšanjem upravljanja ter z nastopom močnejše države,

B.   ker so Združene države Amerike s podporo Združenega kraljestva 7. oktobra 2001 začele z operacijo Trajna svoboda (Enduring Freedom); ker so med koalicijskimi silami, ki sodelujejo v operaciji, štiri druge države članice EU (Češka, Francija, Poljska in Romunija); ker razen Cipra in Malte v misiji ISAF pod vodstvom Nata z vojaškimi enotami sodelujejo vse države članice EU, ki skupaj prispevajo več kot 21 500 vojakov; ker so prve pokrajinske ekipe za obnovo (PRT) začele delati konec leta 2001, trenutno pa v vsej državi deluje okoli 25 PRT,

C.   ker obstaja precejšen razkorak med zneskom denarja, ki ga mednarodna skupnost namenja za vojaške operacije, in vsoto, namenjeno civilni obnovi in humanitarni pomoči,

D.   ker več kot polovica afganistanskega prebivalstva živi pod pragom revščine in ker je gospodarstvo v državi eno od najšibkejših v svetu, pri čemer stopnja brezposelnosti dosega 40 %,

E.   ker je zdravstveni sektor v Afganistanu začel izkazovati prve obetajoče rezultate, kot je zmanjšanje stopnje umrljivosti dojenčkov za 24 % od padca talibskega režima, višje število dojenčkov, ki dosežejo svoj prvi rojstni dan, ter višji odstotek Afganistancev z neposrednim dostopom do osnovnega zdravstvenega varstva,

F.   ker afganistanski izobraževalni sistem kaže prve znake pozitivnega razvoja, kot je naraščajoče število otrok, zlasti deklic, učencev in učiteljev, ki so se vrnili v šolo, potekajoča obnova osnovnih šol in usposabljanje učiteljev,

G.   ker poročilo generalnega sekretarja ZN o razmerah v Afganistanu z dne 6. marca 2008 – čeprav ni uradnih številk o smrtnih žrtvah med civilisti v Afganistanu – poudarja, da se je "leta 2007 raven vstaje in terorističnih dejavnosti v primerjavi s prejšnjim letom močno povečala. V letu 2007 je bilo v povprečju zabeleženih 566 incidentov na mesec, medtem ko jih je bilo leto prej 425 na mesec. Leta 2007 je bilo med več kot 8 000 smrtnimi žrtvami zaradi konfliktov več kot 1 500 civilistov" – to je največje število smrtnih žrtev po strmoglavljenju talibov leta 2001,

H.   ker nova afganistanska ustava ne zagotavlja popolne verske svobode, saj je opustitev islama še vedno kaznivo dejanje,

I.   ker so se na zasedanju odbora za skupno usklajevanje in spremljanje Afganistana 5. in 6. februarja 2008 v Tokiu začele priprave na mednarodno konferenco za pregled napredka v zvezi z izvajanjem afganistanskega dogovora, ki je bil sprejet na zgoraj navedeni londonski konferenci,

J.   ker raziskava o hitri oceni v zvezi z opijem v Afganistanu za leto 2008, ki jo je pozimi 2008 pripravil Urad ZN za droge in kriminal, potrjuje trende poročila za leto 2007, v skladu s katerim naj bi se na severu in v osrednjem delu države število provinc z opijem zmanjšalo, medtem ko naj bi se raven gojenja na jugu in zahodu povečala; ker poročilo za leto 2007 ponavlja napačno prepričanje, da so province, kjer se pridela malo ali nič maka, "brez opija", vendar hkrati poudarja povezavo med pomanjkanjem varnosti in proizvodnjo mamil; ker so glavna orodja politike boja proti drogam uničevanje pridelka, prepoved (ki je bistveno bolj zapletena kot zgolj zapiranje trgovcev z drogami) in razvoj (nadomestni viri dohodka), ki jih je treba izvajati istočasno,

K.   ker je v okviru programa ZDA za tajno pridržanje še vedno več sto Afganistancev zaprtih v različnih zaporih, kot sta vojaški oporišči Bagram in Guantanamo, kar je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah; ker se zaporniki, ki jih pridržujejo afganistanski organi, še naprej soočajo s kazenskim sistemom, ki ne izpolnjuje minimalnih standardov pravne države in ne spoštuje temeljnih človekovih pravic,

1.   meni, da se je v Afganistanu začela pomembna in zapletena obnova družbe – kar je posledica zadnjih tridesetih let zgodovine te države, ki so jo zaznamovali sovjetska okupacija, boji med različnimi frakcijami mudžahidov in represija talibskega režima – ter da mora država še naprej krepiti svoje institucije in bolje skrbeti za temeljne potrebe svojih državljanov na področjih, kot so izobraževanje, stanovanjska gradnja, zdravstvo, prehrana in javna varnost; pozdravlja prizadevanja in napredek afganistanskega prebivalstva po letu 2002, in sicer v smeri oblikovanja pravne države in demokracije ter pri iskanju stabilnosti;

2.   je prepričan, da je država postala poskusni primer za mednarodno razvojno pomoč ter dvostransko in večstransko sodelovanje; poudarja, da mora mednarodna skupnost še naprej sodelovati z afganistansko vlado in afganistanskim ljudstvom ter s tem dokazati, da je sposobna presekati začarani krog nasilja in revščine ter državi dati upanje na trajen mir in razvoj; poziva Svet in Komisijo, naj predložita pobudo za mednarodni svet, sestavljen iz glavnih donatorjev in organizacij ZN, ki bi ga po možnosti vodila misija Združenih narodov za pomoč v Afganistanu in bi temeljil na konceptu odbora ZN za vzpostavljanje miru, da se v Afganistanu uskladijo različna prizadevanja za obnovo;

3.   opozarja na trajne posledice vojn, ki so se odvijale v državi, na milijone žrtev, invalidov, beguncev in razseljenih oseb ter na materialne stroške zaradi uničenja skoraj celotne glavne infrastrukture;

4.   močno obsoja teroristični napad na indijsko veleposlaništvo v Kabulu 7. julija 2008, ki je zahteval več kot 40 življenj, vključno s štirimi uslužbenci veleposlaništva; izraža iskreno sočutje sorodnikom, ranjenim ter afganistanski in indijski vladi;

5.   meni, da so bili odnosi med Afganistanom in Pakistanom v veliki meri vzrok za nestabilnost regije, in zato sklepa, da je za stabilizacijo regije potrebna celovita politika v zvezi z navedenimi odnosi; upa, da bo z novo pakistansko vlado nastopil svež zagon za izboljšanje dvostranskih odnosov; vendar meni, da brez dejavnih prizadevanj in pomoči mednarodne skupnosti državi ne bosta zmogli urediti njunih težavnih dvostranskih odnosov; priznava, da je varnost v Afganistanu v veliki meri odvisna od demokratizacije Pakistana; poziva mednarodno skupnost, naj uvede in podpira ukrepe za zmanjšanje napetosti med Afganistanom in Pakistanom, vključno z dolgoročnim programom za stabilizacijo in razvoj čezmejne regije, v katerega bodo vključene zainteresirane strani obeh držav;

6.   pozdravlja prizadevanja in napredek afganistanskega prebivalstva in državnih ustanov od leta 2002 pri oblikovanju pravne države in demokracije ter pri iskanju stabilnosti; meni, da so ti dosežki izredno pomembni v povezavi s strukturnim problemom odsotnosti zakonitosti in spoštovanja človekovega dostojanstva, ki je bil značilen za Afganistan v času sovjetskega režima in talibov;

7.   meni, da zlasti množična udeležba prebivalstva na različnih volitvah v državi potrjuje voljo afganistanskih žensk in moških, da bi prispevali k vzpostavitvi države, utemeljene na načelih aktivne in participativne demokracije; poudarja, da so te volitve predstavljale zgled v regionalnem okviru in za države v razvoju, v katerih potekajo težki oboroženi konflikti;

8.   poudarja, da morajo afganistanske ustanove nadaljevati boj proti vsem oblikam korupcije in vzpostaviti učinkovito politiko za izboljšanje socialnih pogojev prebivalstva;

9.   ugotavlja, da je EU v Afganistanu znana predvsem kot humanitarna organizacija, vendar meni, da mora biti EU prepoznavna tudi po tem, da ima močnejši politični vpliv, in zato poziva Komisijo, naj predlaga strategije, s katerimi bi lahko EU – ob upoštevanju naravne suverenosti afganistanskega ljudstva – okrepila svojo prepoznavnost pri pooblaščanju civilnega, političnega in upravnega aparata, dokler vladna infrastruktura ne doseže večje stabilnosti in trajnosti;

10.   poudarja, da mora mednarodna skupnost bolje usklajevati svoja prizadevanja za zagotavljanje učinkovite in trajnostne civilne pomoči; zato poziva tudi k uravnoteženemu proračunu, da se za civilno obnovo in humanitarno pomoč namenijo zadostna finančna sredstva, ker sta vzpostavitev varnosti in spoštovanje pravne države bistvenega pomena;

11.   pozdravlja dejstvo, da na zgoraj navedeni pariški konferenci z dne 12. junija 2008 niso bile zgolj dane obljube za dodatnih 21 milijard USD, ampak je prišlo tudi do revizije postopkov, ki so potrebni za učinkovitejše in natančnejše usmerjanje mednarodne pomoči v smeri prednostnih nalog in za preprečevanje korupcije;

12.   poudarja, da je potrebna znatna okrepitev politične volja in zavezanosti, ki ji mora slediti pripravljenost za pošiljanje dodatnih bojnih enot na najbolj problematična območja, ki niso določena z nacionalnimi varnostnimi opozorili, pa tudi takojšnja in poglobljena prizadevanja za civilno obnovo, da se dolgoročno in trajnostno utrdi doseženo in obnovi zaupanje afganistanskega ljudstva; še zlasti meni, da bi bilo mogoče operacijo Trajna svoboda dojemati kot kontraproduktivno, če se ob vojaškem pritisku na upornike ustrezno ne okrepi tudi politični proces, prek katerega bodo afganistanske oblasti lahko vzpostavile stik z vsemi deli prebivalstva, ki priznavajo ustavo, in odložile orožje; v zvezi s tem ugotavlja tudi, da mora humanitarna skupnost, ki zajema ZN in nevladne organizacije, izboljšati usklajevanje, odpraviti ad hoc pobude ter razvijati pripravljenost in načrte za ravnanje v izrednih razmerah;

13.   poudarja, da bi morala Evropska unija v procesu stabilizacije in obnove Afganistana uporabiti izkušnje in strokovno znanje svojih misij in tistih držav članic, ki so že vojaško in civilno prisotne na afganistanskem ozemlju;

14.   podpira prizadevanja sil Nata, da bi izboljšale varnost v državi ter se spoprijele z lokalnim in mednarodnim terorizmom, in meni, da je prisotnost teh sil nepogrešljiva za zagotovitev prihodnosti države;

15.   poziva EU in njene države članice, naj podprejo prizadevanja v boju proti terorizmu, verskemu in etničnemu ekstremizmu, etničnemu separatizmu ter vsem poskusom ogrožanja ozemeljske celovitosti, državne enotnosti in nacionalne suverenosti Afganistana;

16.   opozarja, da morajo EU in njene države članice podpirati Afganistan pri oblikovanju države z močnejšimi demokratičnimi ustanovami, ki bodo lahko zagotavljale nacionalno suverenost, državno enotnost, ozemeljsko celovitost, trajnostni gospodarski razvoj in blaginjo afganistanskega ljudstva ter spoštovale zgodovinske, verske, duhovne in kulturne tradicije vseh etničnih in verskih skupnosti na afganistanskem ozemlju;

17.   ugotavlja, da so po vsem Afganistanu velike potrebe po ponovnem razvoju, vendar je z vidika razdelitve pomoči in varnosti še posebej problematično območje, ki ga nadzorujejo paštuni, zato poziva, naj se v južnem Afganistanu pospešijo dejavnosti obnove;

18.   opozarja na dejstvo, da mora EU spodbujati evropske vlagatelje in jim pomagati, da sodelujejo pri obnovi Afganistana, da so prisotni na terenu ter da tam razvijajo poslovne dejavnosti;

19.   poudarja, da sta glavna problema države ponovna vzpostavitev varnosti in oblikovanje delujoče države; ugotavlja, da so varnostni problemi Afganistana kompleksnejši, kot zgolj vojna proti terorizmu, zato potrebujejo več kot vojaško rešitev; poudarja, da sta varnost in pravna država soodvisni, kar nadalje omogoča vzpostavitev ugodnih razmer za človeški razvoj, ter da je krepitev pravne države potrebna, da se državljanom omogoči gospodarske in družbene izbire, na podlagi katerih bodo lahko živeli smiselno in zdravo, kadar se pri tem izvajajo ukrepi za ponovno vzpostavitev delujoče države, da se zaščiti pravna država ter zagotovi dostop do osnovnih javnih storitev in enake možnosti za njene prebivalce;

20.   pozdravlja zavezo iz afganistanskega dogovora "k prizadevanjem za stabilen in uspešen Afganistan z dobro upravo in varstvom človekovih pravic za vse v pravni državi"; meni, da bi moral dogovor, zaradi pomanjkanja jasnih prednostnih nalog ali njihovega zaporedja, opredeliti smernice za doseganje teh ambicioznih ciljev, zato poudarja, da se morajo donatorji prepričati, da so njihovi programi usklajeni s temi prednostnimi nalogami na osrednji ravni in na pokrajinskih ravneh ter da so dodeljena sredstva ustrezna in učinkovito izplačana;

21.   poudarja, da je treba nujno razviti uravnotežen in trajnosten pristop k reformi varnostnega sektorja, ki bo omogočila razvoj poklicne nacionalne vojske in policije; poudarja, da afganistanski pravosodni sistem nujno potrebuje naložbe, pri čemer se je treba nujno osredotočiti na izboljšanje njegovih zmogljivosti in sposobnosti;

22.   opozarja na dejstvo, da je bil, kljub nekaterim dosedanjim uspehom, splošni rezultat prizadevanj za policijsko reformo v zadnjih petih letih razočaranje, kar kaže na resne težave mednarodne skupnosti na terenu, ko mora vzpostavljati institucije; poziva mednarodno skupnost, zlasti pa policijsko misijo EU, naj si še naprej prizadeva za razvoj afganistanske policije, ki bo spoštovala človekove pravice in pravno državo;

23.   opozarja, da mandat Eupola predvideva naloge za "podporo povezave med policijo in širšo pravno državo", zato poziva Svet in Komisijo, naj še naprej natančno usklajujeta svoje dejavnosti za zagotovitev, da so politike EU doslednejše in učinkovitejše; meni, da je za EU enako pomembno, da znatno poveča sredstva, namenjena Eupolu, tako v osebju kot v finančnih sredstvih; poudarja, da je nujna celovita reforma afganistanskega ministrstva za notranje zadeve in da gre pri tem predvsem za politično nalogo, ne pa toliko za tehnično težavo, prizadevanja za reformo policije bodo namreč brez reforme ministrstva neuspešna, zato pripisuje velik pomen drugemu cilju Eupola, in sicer "spremljanju, usmerjanju, svetovanju ter usposabljanju na ravni afganistanskega ministrstva za notranje zadeve, regije in pokrajine"; podpira program, vreden 2,5 milijona EUR, v okviru instrumenta stabilnosti(6) v zvezi z ukrepi za reformo imenovanja sodnikov in tožilcev, ter pričakuje, da bo ta pilotni program prispeval k razvoju obsežnega dolgoročnega programa za reformo pravosodnega sistema za leto 2009;

24.   opozarja, da misija Eupola, ki se je začela 15. junija 2007, po več kot letu dni še ni popolnoma vzpostavljena, in ugotavlja, da bo tudi pri popolni vzpostavljenosti sestavljena le iz 195 članov osebja, ki bodo nadzorovali odločitve na visoki ravni v Kabulu in pokrajinskih središčih; upošteva nedavno izjavo afganistanskega zunanjega ministra, da je v Afganistanu potrebnih vsaj 700 dodatnih vodij usposabljanja, in dejstvo, da je ta primanjkljaj prispeval k razmeram, v katerih so stopnje smrtnosti znatno večje pri policiji kot pri vojski; poudarja, da je nemška vlada ponudila povečanje svojega prispevka s 60 na 120 inštruktorjev, če se bodo podobno zavezale tudi druge države EU; poziva k večjemu usklajevanju med prizadevanji EU in ZDA, kar zadeva usposabljanje afganistanske civilne policije;

25.   poziva Svet in Komisijo, da se v okviru programa za pomoč Afganistanu zavežeta k reformi pravnega sistema, da bi s pomočjo glavnih afganistanskih ustanov profesionalizirali afganistansko sodstvo, s poudarkom na vrhovno sodišče, državno tožilstvo in ministrstvo za pravosodje, zaščitili pravice toženca ter zagotovili potrebno pravno pomoč ranljivim skupinam in pravico do obrambe; poziva, da mora biti skladnost z Resolucijo 62/149 Generalne skupščine ZN z dne 18. decembra 2007 o moratoriju na smrtno kazen ena od prednostnih nalog evropskih prizadevanj za reformo pravosodnega sistema v Afganistanu;

26.   meni, da se morajo PRT osredotočiti na specifične cilje v zvezi z varnostjo, usposabljanjem afganistanske policije in vojske in z delom z njimi, ter podpirati vpliv osrednje vlade v nevarnih območjih; poudarja, da je treba ponovno opredeliti vlogo pokrajinskih ekip za obnovo, zlasti kar zadeva njihovo medsebojno usklajevanje in izmenjavo najboljših praks; prepričan je, da v Afganistanu – čeprav sta v državi varnost in razvoj soodvisna – obstaja jasna ločnica med vojaškimi in humanitarnimi dejavnostmi, katere bi bilo treba ohraniti, ter da bi morale priti do izraza prednosti in izvedensko znanje strokovnjakov za varnost in razvoj; meni, da je treba čim bolj povečati število Afganistancev, ki delajo v pokrajinskih ekipah za obnovo, in kolikor je mogoče okrepiti lokalno udeležbo v teh ekipah;

27.   močno podpira mnenje, da je treba nujno razviti in okrepiti nastajajočo civilno družbo v Afganistanu, ter da bo potrebnih veliko časa in naporov, da se bo sčasoma razvilo široko zavedanje pomena človekovih pravic, demokracije in temeljnih svoboščin, zlasti enakopravnosti spolov, izobraževanja ter zaščite manjšin; poudarja, da se lahko močna civilna družba razvije le v političnem okolju, ki ima stabilne in učinkovite ustanove ter dobro organizirane politične stranke; meni, da bi morala mednarodna donatorska skupnost nameniti finančno in tehnično podporo lokalnim projektom za doseganje sprave, da bi se presegla kultura nasilja, ki prevladuje v afganistanski družbi; meni, da mora Evropska unija pri podpori afganistanskega civilnega prebivalstva igrati vedno bolj pomembno vlogo; poudarja potrebo po tem, da afganistanski parlament in civilna družba v celoti sodelujeta pri načrtovanju razvojnega sodelovanja EU ter zlasti pri pripravi osnutkov strateških dokumentov države in letnih akcijskih načrtov;

28.   meni, da bo krepitev afganistanske civilne družbe uspešna le v primeru, če bodo zastopane in uslišane vse etnične in verske skupine, kar vključuje tudi sodelovanje s tradicionalnimi plemenskimi poglavarji (kot se to že izvaja v tako imenovanih uradih za zvezo s plemeni);

29.   poudarja, da je svoboda medijev bistvena za ustvarjanje demokratične družbe; je zelo zaskrbljen zaradi vedno večjega števila napadov na novinarje in poziva afganistanske organe, naj izvedejo temeljito preiskavo teh kršitev; pozdravlja dejavnost neodvisnih medijev v Afganistanu, ki so po desetletjih odsotnosti vsakršne svobode izražanja ponovno vzpostavili središče informacijskega pluralizma v državi; meni, da je svoboda tiska in izražanja nepogrešljiv pogoj za socialni razvoj države ter za odnose med Afganistanom in Evropsko unijo; je zaskrbljen, ker predsednik Karzai 15. decembra 2007 ni hotel podpisati osnutka zakona o medijih po tem, ko sta ga odobrila oba domova parlamenta; poziva predsednika, naj pojasni status osnutka zakona o medijih ter opozarja na zavezo vlade v afganistanskem dogovoru, da bo razvila "neodvisne in pluralistične" medije; je zaskrbljen zaradi položaja svobode izražanja, ki jo ogroža preganjanje neodvisnih novinarjev in avtorjev blogov, ter poziva afganistansko vlado, naj se zaveže k zagotavljanju učinkovite svobode govora za vse državljane, pri čemer je treba začeti z zaščito svobode izražanja v spletu;

30.   poudarja pomen zakona o množičnih medijih, ki je usmerjen v prihodnost, za razvoj bolj vključujoče, strpne in demokratične družbe, ki se zaveda verskih in kulturnih vrednot države, ne da bi z izgovarjanjem na nacionalno varnost ali vero in kulturo zmanjševala dejavnosti in neodvisnost medijev;

31.   je zaskrbljen za varnost Malalai Joya, poslanke v afganistanskem parlamentu, in poziva afganistanske organe, naj zagotovijo njeno zaščito; poziva afganistanske oblasti, naj iz hišnega pripora izpustijo Latifa Pedrama, ustanovitelja Nacionalne kongresne stranke Afganistana, naj ovržejo obtožbe proti njemu in zajamčijo njegovo varnost;

32.   ponavlja svoj poziv afganistanskim oblastem, naj uvedejo moratorij na smrtno kazen; izraža veliko zaskrbljenost za življenja Perveza Kambaša in drugih posameznikov, ki jim grozi smrtna kazen v pravosodnem sistemu, ki še ni sposoben zagotoviti poštenega sojenja, in poziva predsednika Karzaja, naj spremeni njihovo kazen;

33.   pozdravlja napredek, ki ga je Afganistan dosegel pri zastopanosti žensk v politiki; izraža solidarnost vsem ženskam, ki se v državi borijo za varstvo svojih pravic in si prizadevajo zanje; ostaja zaskrbljen zaradi ogromnih razlik v dohodkih med moškimi in ženskami, zelo nizke stopnje pismenosti žensk, krivic, katerih žrtve so ženske in dekleta, utemeljene pa so na kulturnih običajih, in sicer onemogočanje dostopa ženskam do osnovnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, do česar prihaja v družinah in skupnostih, ter pomanjkanja zaposlitvenih priložnosti in visoka stopnja družinskega nasilja in diskriminacije; poudarja, da je treba v zakonsko in politično reformo nujno vključiti ukrepe za varstvo pravic žensk; poziva Svet in Komisijo, naj dejavno podpreta takšno pobudo ter namenita sredstva za ukrepe, kot so aktivni ukrepi za vpis deklic v šole in zaposlovanje učiteljic, ki bodo Afganistanu pomagali pri izboljševanju sposobnosti varstva pravic žensk, deklet in otrok, ker so tudi otroci žrtve družinskega nasilja, spolnega izkoriščanja na podlagi kulturnih običajev ter izkoriščevalskega dela in trgovanja z ljudmi; nadalje poziva k posebnim ukrepom za obravnavanje težav, s katerimi se soočajo afganistanske ženske na področju zdravja in izobraževanja;

34.   opozarja, da je Urad visokega komisarja ZN za begunce od marca 2002 pomagal 3,69 milijona afganistanskih beguncev pri vrnitvi v Afganistan, kar je največja operacija pomoči pri vračanju v zgodovini tega urada, vendar tem vrnitvam navkljub v Pakistanu in Iranu še vedno ostaja okrog 3,5 milijona registriranih in neregistriranih Afganistancev; je zaskrbljen zaradi zmanjševanja finančne pomoči afganistanskim beguncem ter poudarja, da bo ohranjanje uspešnosti programa vračanja verjetno postalo dražje, saj begunci, ki ostajajo v Pakistanu in Iranu, premorejo manj sredstev in imajo šibkejše vezi z Afganistanom kot tisti, ki so se vrnili prej; poudarja, da bi morala varna in prostovoljna vrnitev afganistanskih beguncev in razseljenih oseb ostati prednostna naloga za Afganistan in mednarodno skupnost; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo sredstva za ponovno vključevanje beguncev;

35.   izraža zaskrbljenost zaradi čedalje večje pridelave in trgovanja z opijem, kar ima resne posledice za politiko in nacionalno varnost v Afganistanu in sosednjih državah; poudarja, da je gospodarska dejavnost pridelave opija še vedno vir korupcije in da spodkopava javne ustanove, zlasti tiste v varnostnem in pravosodnem sektorju; ker ne obstaja očitna hitra rešitev in ker represivni ukrepi, usmerjeni v uničevanje pridelka, sami ne morejo pripeljati do pričakovanih rezultatov, mednarodno skupnost pod vodstvom afganistanske vlade poziva, naj razvije dolgoročno strategijo, usmerjeno predvsem v celovit razvoj podeželja, vključno z gradnjo potrebne infrastrukture in vzpostavitvijo delujočih upravnih ustanov; pozdravlja okrepljen dialog med Afganistanom, Iranom in mednarodno skupnostjo o načinih zmanjševanja pridelave in izvoza opija;

36.   poziva vlado ZDA, naj opusti svojo politiko uničevanja pridelka – predvsem uporabo herbicida Roundup pri škropljenju z letali, ki resno ogroža okolje in zdravje –, ker bo ta politika, usmerjena proti pridelovalcem maka, le okrepila nasprotovanja prisotnosti mednarodnih vojaških enot;

37.   je zaskrbljen zaradi velikih socialnih in zdravstvenih težav, ki jih na splošno povzroča zasvojenost z drogami, ter zlasti zaradi socialnih in gospodarskih posledicah za zasvojene afganistanske ženske; se sklicuje na raziskavo Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) iz leta 2005, v skladu s katero je bilo v Afganistanu 920 000 uživalcev drog, med njimi 120 000 žensk; opozarja na ugotovitev raziskave, da je po mnenju afganistanske družbe zasvojenost z drogami problem posameznika in ne družbe in da veliko žensk uživa droge za zdravstvene namene za ublažitev in odpravo številnih fizičnih in psiholoških težav; ugotavlja, da afganistanska vlada, kljub strogim kaznim za gojenje, tihotapljenje in uživanja drog, ne more izvrševati zakonodaje v zvezi s tem; poziva afganistansko vlado in mednarodno skupnost, da za zasvojene ženske in njihove družine pripravita, financirata in izvedeta ustrezne programe, dejavnosti in kampanje za osveščanje;

38.   podpira prizadevanja Komisije za pomoč Afganistanu in jo poziva, naj redno ocenjuje uspešnost finančne pomoči Evropske unije, zlasti prispevka Komisije v odškodninski sklad, da bi se dosegla večja preglednost; poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o rezultatih takšnih ocenjevanj;

39.   opozarja na pobudo Evropskega parlamenta iz proračuna za leto 2008 o podpiranju krepitve demokracije v parlamentih tretjih držav ter namerava v skladu z njo krepiti zmogljivosti afganistanskega parlamenta in mu zagotavljati tehnično pomoč za izboljšanje njegove zakonodajne zmožnosti in zmožnosti nadzora nad izvršilno vejo, in sicer s podpiranjem pravne države, spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic žensk;

40.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, generalnemu sekretarju Združenih narodov in generalnemu sekretarju Nata ter vladam in parlamentom držav članic in Islamske republike Afganistan.

(1) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 176. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0485. (3) UL L 139, 31.5.2007, str. 33. (4) UL L 295, 14.11.2007, str. 31. (5) UL L 71, 14.3.2008. (6) Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (UL L 327, 24.11.2006, str. 1).