Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o razmerah na Kitajskem po potresu in pred olimpijskimi igrami

P6_TA(2008)0362 RC-B6-0340/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o naravni nesreči na Kitajskem(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o Tibetu(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o vrhu EU/Kitajska in o dialogu o človekovih pravicah EU/Kitajska(3),

–   ob upoštevanju rezultatov 25. kroga dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko 15. maja 2008 na Brdu v Sloveniji,

–   ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.   ker sta Kitajska in Evropska unija zavezani, da prispevata k miru, varnosti in trajnostnemu razvoju na svetu,

B.   ob upoštevanju razsežnosti uničenja, ki ga je 12. maja 2008 povzročil silovit potres v jugozahodni Kitajski; ker je ta potres zahteval na deset tisoče žrtev, zlasti v provinci Sečuan; ker je po zadnjih ocenah potres prizadel 10 milijonov ljudi, skoraj 70.000 ljudi je izgubilo življenje, med katerimi so bili tisoči šolarjev, ki so umrli, ko so se zrušile njihove učilnice,

C.   ker je kitajska vlada sprejela izredne ukrepe in na prizadeto območje za pomoč prebivalcem napotila osebje, tudi vojaško, ter zdravniške ekipe,

D.   ob upoštevanju izredne mobilizacije in solidarnosti vsega kitajskega naroda in mednarodne skupnosti v prizadevanjih za pomoč žrtvam nesreče,

E.   ker odprtje Tibeta za turiste in medije ne bi smelo biti izrabljeno kot dogodek na področju odnosa z javnostmi, ampak kot dejansko odprtje, torej bi novinarji, mediji in turisti res lahko obiskali področje Tibeta,

F.   ob upoštevanju prepričljivih izjav Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je zagotovil, da se bo z dodelitvijo olimpijski iger 2008 Kitajski država odprla, položaj na področju človekovih pravic pa izboljšal,

1.   je zadovoljen z razvojem dogodkov v odnosih med Evropsko unijo in Kitajsko, sektorskimi dialogi in tesnejšim sodelovanjem pri različnih svetovnih temah;

2.   poziva kitajske oblasti, naj upoštevajo, da je opozarjanje pred potresi referenčni standard pri razvoju države; zato poudarja ključen pomen aktivnega in takojšnjega odziva na vsakršna opozorila, ki jih znanstveniki lahko posredujejo oblastem v malo verjetnem, a vseeno možnem primeru nove naravne nesreče na Kitajskem;

3.   pozdravlja ponovno vzpostavitev stikov med predstavniki dalajlame in kitajskimi oblastmi, do katerega je prišlo po dogodkih marca 2008 v Lhasi; obe strani spodbuja k poglobitvi teh stikov, da bi vzpostavili temelje za vzajemno zaupanje, brez katerega ne bo mogoče najti obojestransko sprejemljive politične rešitve;

4.   obžaluje, da so odnosi s Kitajsko sicer zelo napredovali na trgovinskem in gospodarskem področju, vendar to ni bilo pospremljeno s pomembnejšimi dosežki pri vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami in demokracijo;

5.   obžaluje, da so podatki o spoštovanju človekovih pravic na Kitajskem zaradi številnih in sistematičnih zlorab še vedno zaskrbljujoči; opozarja na obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, ki jih je Kitajska sprejela, ko je pridobila organizacijo olimpijskih iger;

6.   obsoja pogosto izvajanje smrtne kazni na Kitajskem in poziva kitajske oblasti k uvedbi moratorija na usmrtitve;

7.   obžaluje, da mednarodni pozivi niso preprečili ukrepanja kitajskih oblasti po nemirih 14. marca 2008 v Tibetu, saj se udeležence protestov v Lhasi še vedno izsledi in pridrži ter se jim samovoljno odvzame prostost, njihove družine pa nimajo informacij o tem, kje se nahajajo, čeprav je to po kitajski zakonodaji zahtevano; poziva kitajske oblasti, da v času olimpijskih iger v imenu zgodovinsko uveljavljenega "olimpijskega premirja" ustavijo kampanjo za "domoljubno prevzgojo", ki je okrepljena od začetka aprila;

8.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je Kitajska hitro pristala, da sprejme pomoč mednarodne skupnosti žrtvam potresa v Sečuanu in olajša delovanje prostovoljnih humanitarnih organizacij za pomoč pri razdeljevanju pomoči;

9.   poudarja pomen podpore Evropske unije, njenih držav članic in mednarodne skupnosti v fazi obnove v prizadeti regiji;

10.   poziva Kitajsko, naj spoštuje javne zaveze, ki jih je podala glede človekovih pravic in pravic manjšin, demokracije in vladavine prava ter jih je razglasil Mednarodni olimpijski komite, ko je sklenil, da ji dovoli organizacijo olimpijskih iger;

11.   poziva kitajske oblasti, naj izkoristijo zgodovinsko priložnost, da svetu pokažejo, da je bila dodelitev olimpijskih iger Pekingu enkratna priložnost za njihovo izboljšanje na področju človekovih pravic, ter pomilostijo vse politične zapornike in zaprte zagovornike človekovih pravic – tudi tiste, zaprte v Tibetu po vstaji marca 2008 (z izjemo storilcev nasilnih kaznivih dejanj); kitajske oblasti poziva tudi, naj prekinejo diskriminacijo migrantov s podeželja, narodnostnih manjšin in nadlegovanje sindikalnih aktivistov, odvetnikov in novinarjev, ki naznanjajo kršitve temeljnih svoboščin; ponavlja svoje prepričanje, da je odvzem prostosti tem ljudem v nasprotju z univerzalnim in splošno sprejetim načelom mednarodnega prava);

12.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi Ljudske republike Kitajske in izvršnemu odboru Mednarodnega olimpijskega komiteja.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0232. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0119. (3) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0622.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi 2007 (2007/2271(INI))

P6_TA(2008)0363 A6-0266/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2007-2008 (KOM(2007)0663),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2006 o dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005(1) in resolucije z dne 13. decembra 2006 o sporočilu Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih 2006-2007(2),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o državah zahodnega Balkana, Turčiji in evropskih partnerkah v okviru evropske sosedske politike,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0266/2008),

A.   ker širitveno strategijo EU zaznamuje zunanja, pa tudi notranja razsežnost,

B.   ker zunanja razsežnost te strategije vključuje spodbujanje reform v skladu z evropskimi standardi demokracije, spoštovanja človekovih pravic, miru in stabilnosti ter blaginje,

C.   ker notranja razsežnost širitvene strategije neposredno vpliva na zmožnost EU za uresničevanje političnih ciljev in doseganje vedno tesnejše zveze, kot je to zapisano v pogodbah,

D.   ker potrebujemo politično povezano EU, ki bo sposobna oblikovati velikopotezne politike solidarnosti in stabilnosti,

E.   ker lahko v skladu z Rimsko pogodbo vsaka evropska država zaprosi za članstvo v Skupnosti,

F.   ker je treba glede na to, da bile prejšnje širitve nedvomen uspeh tako za Evropsko unijo kot za države članice, ki so se ji pridružile in ki so prispevale k stabilnosti, razvoju ter blaginji Evrope kot celote, nujno ustvariti pogoje, potrebne za zagotovitev, da bodo tudi prihodnje širitve uspešne,

G.   ker stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi pomembno in uspešno prispevajo k odnosom med EU in državami zahodnega Balkana glede njihove povezanosti z Evropo, ter spodbujajo regionalno sodelovanje,

H.   ker je bilo na Evropskem svetu v Solunu leta 2003 in v Bruslju leta 2006 potrjeno, da bodo spoštovane zaveze EU, dane državam jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana,

I.   ker obnovljeno soglasje, ki ga je Evropski svet v zvezi s tem sprejel decembra 2006, temelji na načelih okrepitve zavez, pravičnosti in nepopustljivosti pri izpolnjevanju pogojev ter boljše komunikacije z javnostjo,

J.   ker je širitvena strategija veliko več kot le pogajalska metodologija, saj izraža temeljno prepričanje, da je EU skupnost, ki si deli iste vrednote, ter je neločljivo povezana z razpravo o ciljih, uspešnosti in prihodnosti EU, pa tudi o njeni vlogi v soseščini in svetu,

K.   ker si metodologija in merila, kot jih je Komisija začrtala v zgoraj navedenem sporočilu glede izvajanja pristopnih pogajanj, zaslužijo polno podporo in bi bilo prav, da se izvajajo nadvse dosledno, in ker politični razlogi ne bi smeli preglasiti strogih zahtev glede izpolnjevanja teh meril,

L.   ker bi morala biti širitvena strategija EU del široke palete političnih instrumentov za utrditev demokracije, večjo stabilnost in družbeni razvoj v soseščini Evropske unije ter krepitev vloge EU v svetu,

M.   ker bi morali ti ukrepi zajemati zelo različne situacije, ki vladajo v soseščini Evropske unije, od držav s statusom kandidatke, ki so že začele pogajanja, držav s statusom kandidatke, ki s pogajanji še niso začele, do držav, ki se jim priznava možnost članstva, in tistih, ki so si zastavile cilj vključevanja v Evropo, oziroma držav, ki si z EU zgolj želijo tesnih sosedskih vezi,

N.   ker bi morali biti ti ukrepi neodvisni in ne bi smeli posegati v določbe, ki določeni državi omogočajo, da ob izpolnjevanju potrebnih notranjih in zunanjih pogojev iz enega tipa odnosa z EU preide v drugega,

O.   ker so vzhodne partnerke v okviru evropske sosedske politike nedvomno evropske države, nekatere pa so si evropsko perspektivo tudi postavile za cilj,

P.   ker bi bilo prav, da države članice, ki se jim priznava možnost članstva, uživajo tesnejše dvo- ali večstranske odnose z EU, pač glede na njihove specifične potrebe in interese, kot je bilo to navedeno v zgoraj navedeni resoluciji z dne 13. decembra 2006; ker bi se na ta način odprl širok spekter operativnih rešitev, za partnerske države pa stabilna dolgoročna priložnost za institucionalizirane odnose z EU, ki bi spodbudila stabilnost, mir, spoštovanje človekovih pravic ter demokratične in gospodarske reforme v teh državah,

Q.   ker bi se v skladu z navedeno resolucijo vse države, ki se jim priznava možnost članstva, lahko same odločile, če kot vmesni korak na poti do polnega članstva želijo izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo podobni večstranski dogovori,

R.   ker je treba strategijo širitve EU tudi učinkovito razložiti in predstaviti tako sedanjim kot tudi vsem prihodnjim državljanom EU, da bodo zagotovo v polnosti seznanjeni z zadevnimi politikami, kar bo povečalo javno podporo obveznostim, ki jih EU sklepa s svojimi sosedami, s tem pa se zajamči verodostojnost in solidarnost EU kot partnerice, obenem pa išče odgovore na legitimne pomisleke,

1.   se strinja s Komisijo, da so širitve v preteklosti žele velik uspeh ter tako starim kot novim državam članicam EU zelo koristile, saj so spodbujale gospodarsko rast in družbeni napredek, evropski celini pa so prinesle mir, stabilnost, svobodo in blaginjo; meni, da se je mogoče iz prejšnjih pristopov marsikaj naučiti in da je treba nadaljnje izboljševanje kakovosti širitvenega procesa osnovati na do sedaj zbranih pozitivnih izkušnjah;

2.   potrjuje svojo trdno zavezo vsem državam kandidatkam in tistim, ki se jim jasno priznava možnost članstva, vseeno pa je treba razumeti, da je nujno treba v celoti in dosledno izpolnjevati vsa merila iz Københavna iz leta 1993, da si mora EU prizadevati za krepitev svoje sposobnosti vključevanja in da bi bilo treba to sposobnost upoštevati v celoti;

3.   s tem v zvezi opozarja države nekdanje Jugoslavije, da je nujen pogoj tudi polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo;

4.   meni, da bi morala širitvena strategija EU upoštevati določbe Pogodbe EU in odražati že obstoječe zaveze EU, kot tudi vzpostaviti ravnotežje med geostrateškimi interesi EU, vplivom političnih dogodkov zunaj njenih meja ter njeno sposobnostjo vključevanja, vključno z zmožnostjo reševanja prihodnjih notranjih in zunanjih izzivov ter uresničevanja svojega projekta politične integracije;

5.   s tem v zvezi opozarja, da je treba izvesti potrebne notranje reforme, ki bodo med drugim povečale uspešnost ter družbeno kohezijo in okrepile demokratično odgovornost;

6.   opozarja, da se v sposobnosti EU za vključevanje odraža njena zmožnost, da v določenem trenutku sprejme in izpolni politične cilje, zlasti cilje spodbujanja gospodarskega in družbenega napredka ter visoke stopnje zaposlenosti v državah članicah, utrjevanja svoje identitete in zmožnosti za delovanje na mednarodnem prizorišču, spodbujanja pravic in interesov evropskih državljanov in držav članic EU, razvijanja območje svobode, varnosti in pravice, polnega ohranjanja in dograjevanja pravnega reda Skupnosti in podpiranja temeljnih pravic in svoboščin, kot jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;

7.   meni, da ideja sposobnosti vključevanja obsega štiri elemente:

8.   poudarja, da morajo na poti do izboljšanja verodostojnosti in učinkovitosti širitvene strategije tudi države članice v celoti in dosledno upoštevati københavenske kriterije, tako da se od držav prosilk ne zahtevajo višji standardi, kot pa veljajo v nekaterih delih EU;

9.   opozarja tudi, da bi gospodarska struktura in interesi vsake nove države članice lahko vplivali na usmerjanje politik in proračuna EU in da bi politične spremembe lahko torej vplivale na naravo same EU; opozarja, da mora strnjena Skupnost narodov in državljanov temeljiti na skladnih politikah in solidarnosti interesov;

10.   meni, da je treba pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2007-2013 in pripravi nadaljnjih predlogov finančnih okvirov upoštevati proračunske posledice, pa tudi širše gospodarske in družbene posledice morebitnih širitev v prihodnosti;

11.   izraža prepričanje, da bi morala vsaka država pristopnica še pred pridružitvijo EU poskusiti rešiti svoja glavna notranja vprašanja, zlasti vprašanja v zvezi z ozemeljsko in ustavno ureditvijo; meni, da bi morala EU pred in med pogajanji z vsako takšno državo pomagati pri reševanju teh vprašanj;

12.   zagovarja poudarek na utrjevanju, izpolnjevanju pogojev in obveščanju kot vodilnih načelih širitvene strategije EU;

13.   zato meni, da mora vsaki širitvi slediti ustrezna konsolidacija in politična koncentracija, tj. resna ponovna presoja politik in sredstev EU, da se na ta način odgovori na pričakovanja evropskih državljanov in zagotovi preživetje EU kot političnega projekta;

14.   je zaskrbljen, da bi lahko širitev brez zadostne konsolidacije in priprav negativno vplivala na notranjo kohezijo EU in resno škodila sposobnosti ukrepanja EU – z oslabitvijo njenih institucij, z večjo dovzetnostjo držav članic za zunanje pritiske in z ogrožanjem verodostojnosti EU kot svetovnega akterja;

15.   poleg tega meni, da je lahko proces širitve (in s tem proces politične integracije EU) uspešen le, če obstaja jasna in dolgoročna javna podpora članstvu vsake države kandidatke v EU; zato meni, da mora prihodnje širitve spremljati usklajena komunikacijska politika, ki bo vključevala vse institucije EU, vlade držav članic ter predstavnike civilne družbe, in da bi moral biti namen te komunikacijske politike evropskim državljanom pojasniti politične, gospodarske, družbene in kulturne koristi širitve; zato spominja vlade in parlamente držav članic, da so odgovorni za zadostno obveščanje javnosti o vzpodbudnih dosežkih prejšnjih širitev, nespremenjenem stanju v zvezi s trenutnimi pogajanji in zadevah, ki so povezane s pristopom novih držav članic;

16.   meni, da morajo države, ki se jim priznava možnost članstva, storiti vse, da svoji javnosti razložijo vključevanje v EU, jo v njo vključijo in jo na njo tudi pripravijo, civilno družbo pa morajo v ta proces vključiti že v samem začetku;

17.   izraža tudi prepričanje, da bi morali širitveni strategiji ob boku stati raznoliki zunanji pogodbeni okviri, ki bi bili lahko zasnovani kot medsebojno prepustni koncentrični krogi, s katerimi bi države dobile možnost, da pod strogo določenimi, a jasnimi notranjimi in zunanjimi pogoji po želji menjajo svoj status, če izpolnjujejo merila, opredeljena za posamezni okvir;

18.   potrjuje, da sodelovanje v evropski sosedski politiki niti v načelu niti v praksi ne nadomešča članstva ali statusa, ki nujno vodi do članstva; meni, da je treba konceptualno, politično in pravno vrzel med širitveno strategijo EU in njeno sosedsko politiko zapolniti in tako odgovoriti na pričakovanja vzhodnih sosed Evropske unije; izraža prepričanje, da je okrepljena sosedska politika, kot jo vodi Komisija, sicer pozitiven korak v pravo smer, čeprav z omenjenega stališča ni zadostna, in da je potrebna znatnejša sprememba kakovosti;

19.   zato meni, da bi morala EU, kar zadeva tiste vzhodne sosede, katerim se glede na njihove politične, gospodarske in družbene razmere ter sedanjo sposobnost EU za vključevanje trenutno ne priznava možnosti članstva, obenem pa izpolnjujejo določene demokratične in gospodarske pogoje, vzpostaviti območje, ki bi temeljilo na skupnih politikah, ki bi zlasti zadevale pravno državo, demokracijo in človekove pravice, sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike, gospodarska in finančna vprašanja, trgovino, energijo, promet, okoljska vprašanja, pravosodje, varnost, preseljevanje, gibanje brez vizumov in izobraževanje; meni, da bi si morale te skupne politike prizadevati za izpolnitev splošnega cilja, da vzhodne sosede postopoma dosežejo standarde EU in si tako odprejo pot za svojo tesnejšo vključitev v evropsko sredino; je prav tako prepričan, da bi morali zgoraj omenjene skupne politike oblikovati skupaj s sodelujočimi državami na podlagi posebnih mehanizmov odločanja, seveda ob ustrezni finančni podpori; meni, da je poljsko-švedski predlog vzhodnega partnerstva, ki je bil predložen na seji Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose od 26. do 27. maja 2008, pozitiven, če bodo prizadevanja za uresničitev pobude iz predloga potekala v okviru EU;

20.   pozdravlja ponovno oživitev "barcelonskega procesa: unija za Sredozemlje" v okviru EU kot pozitiven korak v odnosih EU z južnimi sosedami; meni, da ta novi korak še dodatno govori v prid posebnim pogodbenim večstranskim odnosom tudi z vzhodnimi sosedami EU, ki imajo v primerjavi z južnimi partnericami jasne evropske ambicije in možnosti; opozarja, da bi moral biti prvi konkretni rezultat teh odnosov vzpostavitev prostotrgovinskega območja, čemur bi sledili tesnejši odnosi v obliki nekakšnega evropskega gospodarskega prostora plus (EGP +), "evropskega Commonwealtha" ali posebnih okvirov za regionalno sodelovanje;

21.   ponovno poudarja, kako je v okviru zgoraj navedenih posebnih okvirov za regionalno sodelovanje pomembno oblikovanje bolj prefinjene in obsežnejše strategije EU za črnomorsko regijo, ki bo presegala trenutno pobudo za sinergijo in predvidela sklenitev sporazuma o sodelovanju za Črno morje, ki bi vključeval EU, Turčijo in vse črnomorske obalne države kot enakovredne partnerice, ob prizadevanju za polno sodelovanje Rusije, in ki bi se lahko pozneje razvil v unijo Črnega morja; meni, da takšen večstranski okvir zadevnim državam ne bi ponudil zgolj možnosti za okrepitev njihovega sodelovanja z EU na različnih političnih področjih, ampak bi Evropski uniji tudi omogočil bolj dejavno vlogo pri iskanju mirnih rešitev za konflikte v tej regiji in tako pozitivno prispeval k varnosti v regiji;

22.   prav tako meni, da bi lahko državam, ki se jim priznava možnost za članstvo, čeprav jih čaka še veliko dela do izpolnitve njihovih političnih, gospodarskih in socialnih pogojev, potrebnih za pridobitev statusa države kandidatke, koristilo sodelovanje – na povsem prostovoljni osnovi – v dogovorih, podobnih zgoraj omenjenemu dvo- ali večstranskemu okviru; opozarja, da bi takšen vmesen korak pospešil uporabo vseh instrumentov, ki jih ima EU na voljo za pomoč zadevnim državam na njihovi poti k polnopravnemu članstvu;

23.   v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "Zahodni Balkan: okrepitev evropske perspektive" z dne 5. marca 2008 (KOM(2008)0127), ki začrtuje številne ukrepe za podporo državam v tej regiji pri njihovem prizadevanju za vključitev v EU in ukrepe za poglobitev odnosov EU z njimi na področju trgovine, energetike, izobraževanja in/ali raziskovalne dejavnosti; izraža zadovoljstvo s podpisom Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z dne 7. novembra 2007 z Republiko Srbijo in z dne 16. junija 2008 z Bosno in Hercegovino, ki je po njegovem mnenju nadaljnji korak na poti krepitve vezi med zadevno regijo in EU; v zvezi s tem poziva k pospešitvi pogajanj o liberalizaciji vizumskega režima z državami Zahodnega Balkana, da bi se jim omogočilo lažje sodelovanje v programih Skupnosti;

24.   poziva Komisijo, naj v skladu s smernicami, predstavljenimi v tej resoluciji, pripravi konkretne predloge za bolj raznovrstno politiko zunanjih odnosov s sosedami EU, pri obravnavi lastne upravne zasnove pa vsaj vzpostavi strukturno vez med delovanjem generalnega direktorata za širitev in generalnega direktorata RELEX;

25.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 402. (2) UL C 317 E, 23.12.2006, str. 480.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o razmerah v Zimbabveju

P6_TA(2008)0364 B6-0347/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zimbabveju, zlasti resolucije z dne 24. aprila 2008(1),

–   ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/135/SZVP(2) z dne 18. februarja 2008 o podaljšanju omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju do 20. februarja 2009, ki jih nalaga Skupno stališče 2004/161/SZVP(3),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o Zimbabveju, sprejetih 29. aprila 2008 ter 26. in 27. maja 2008,

–   ob upoštevanju resolucije o [takrat] bližajočem se odločilnem krogu volitev v Zimbabveju, ki jo je sprejela Afriška komisija o človekovih pravicah in pravicah ljudstev (Afriška komisija) na svoji 43. redni seji, ki se je odvijala od 7. do 22. maja 2008 v Ezulwiniju v Kraljevini Svazi,

–   ob upoštevanju poročila vseafriške misije za opazovanje parlamentarnih volitev o usklajenih volitvah v Republiki Zimbabve 29. marca 2008,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008, ki potrjujejo pripravljenost EU, da sprejme dodatne ukrepe proti tistim, ki so odgovorni za nasilje,

–   ob upoštevanju predhodne izjave misije opazovalcev Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) o odločilnem krogu zimbabvejskih predsedniških volitev in volitev v skupščino z dne 29. junija 2008,

–   ob upoštevanju vmesne izjave vseafriške misije za opazovanje parlamentarnih volitev o odločilnem krogu zimbabvejskih predsedniških volitev in volitev v skupščino z dne 30. junija 2008,

–   ob upoštevanju predhodne izjave opazovalne misije Afriške unije v Zimbabveju z dne 29. junija 2008,

–   ob upoštevanju resolucije o Zimbabveju, sprejete na 11. vrhunskem srečanju Afriške unije, ki je potekalo v Šarm el Šejku v Egiptu 30. junija in 1. julija 2008,

–   ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

A.   ker so 27. junija 2008 potekale predsedniške volitve v Zimbabveju, kljub temu, da se je predsedniški kandidat Morgan Tsvangirai umaknil zaradi omejitev in čedalje večjega nasilja nad opozicijsko stranko in njenimi privrženci,

B.   ker so opazovalci SADC, vseafriškega parlamenta in Afriške unije dejali, da je bil odločilni krog predsedniških volitev zaznamovan z nasiljem, da ni upošteval standardov Afriške unije in SADC ter da ni odražal volje ljudstva,

C.   ker so volitve v zimbabvejsko skupščino in senat ter predsedniške in lokalne volitve potekale 29. marca 2008,

D.   ker je glede na uradne rezultate, ki jih je objavila zimbabvejska volilna komisija, opozicijska stranka Gibanje za demokratične spremembe (MDC) dobila večino sedežev v zimbabvejski skupščini, medtem ko je na predsedniških volitvah Morgan Tsvangirai dobil 47,9 %, Robert Mugabe pa 43,2 % glasov,

E.   ker je bil izid predsedniških volitev objavljen z večtedensko zamudo, kar je omajalo verodostojnost in preglednost volilnega postopka,

F.   ker je Robert Mugabe pred odločilnim krogom volitev izjavil, da opozicijsko gibanje ne bo nikoli vodilo Zimbabveja in da jim je pripravljen tudi z bojem preprečiti prevzem oblasti,

G.   ker so bili v pripravah na drugi krog predsedniških volitev aktivisti in podporniki opozicije žrtve nasilja, mučenja, ustrahovanja in samovoljnih aretacij, ki jih je podpirala država, in ker je bilo po besedah MDC vsaj 86 njenih privržencev ubitih, 200 000 pa razseljenih,

H.   ker so Morgana Tsvangiraia med predvolilno kampanjo večkrat aretirali in ker so ga zasledovali oboroženi vojaki ter ga prisilili, da je poiskal zatočišče na nizozemskem veleposlaništvu v mestu Harare,

I.   ker je bil generalni sekretar gibanja MDC Tendai Biti 12. junija 2008 aretiran ter obtožen prevrata in izdaje,

J.   ker so državni mediji prepovedali oglaševalsko kampanjo gibanja MDC ter tako preprečili svobodno in pošteno volilno kampanjo; ker so shod gibanja MDC, načrtovan za 22. junija 2008 v Harareju, ovirali nasilni podporniki stranke Zimbabvejske afriške nacionalne unije - domoljubna fronta (ZANU-PF),

K.   ker je predsednik Afriškega nacionalnega kongresa Jacob Zuma 24. junija 2008 opozoril, da so razmere v Zimbabveju ušle izpod nadzora, ter pozval Združene narode in SADC k posredovanju,

L.   ker je Varnostni svet Združenih narodov končno soglasno obsodil kampanjo nasilja, ki jo vodi zimbabvejska vlada, čeprav zaradi nasprotovanja Južne Afrike volitev ni uspel razglasiti za nelegitimne,

M.   ker se Afriška unija ni strinjala z nobenimi smernicami ali jasnim časovnim okvirom za začetek in konec pogajanj in ker je vrh tega zaradi trenj znotraj SADC dialog malo verjeten,

N.   ker so novinarje nadlegovali in ustrahovali, tujim novinarjem pa so preprečili vstop v državo,

O.   ker je policija samovoljno aretirala aktiviste civilne družbe, tudi pripadnike cerkvenih državljanskih skupin v Harareju, številne nevladne organizacije in humanitarne organizacije pa so morale prekiniti svoje delo,

P.   ker politika "tihe diplomacije", ki jo je v vseh teh letih vodil predsednik Južne Afrike Thabo Mbeki, žal ni prinesla oprijemljivih rezultatov na področju političnih razmer v Zimbabveju in je njegova očitna naklonjenost predsedniku Robertu Mugabeju sčasoma privedla do tega, da zimbabvejska opozicija ne priznava njegove vloge posrednika,

Q.   ker so posledice krize v Zimbabveju prodrle tudi v sosednje države, zlasti Južno Afriko,

R.   ker se bo glede na poročilo Organizacije za prehrano in kmetijstvo in Svetovnega programa za hrano v Zimbabveju od julija do septembra 2008 predvidoma dva milijona ljudi spopadalo z lakoto, pričakujejo pa, da se bo to število med januarjem in marcem 2009 povečalo na 5,1 milijona,

S.   ker vsak deseti otrok v Zimbabveju umre pred petim rojstnim dnem, pričakovana življenjska doba pa je 37 let za moške in 34 let za ženske,

1.   poudarja, da volitve z dne 27. junija 2008 ne morejo biti legitimne, in pozdravlja izjavo predsedstva Sveta, ki je 28. junija 2008 odločno potrdilo to stališče;

2.   ostro obsoja vladno kampanjo nasilja proti politični opoziciji pred drugim krogom predsedniških volitev, v okviru katere je prišlo do umorov, samovoljnih aretacij in nadlegovanja opozicijskih aktivistov in podpornikov ter zagovornikov človekovih pravic;

3.   meni, da je kampanja nasilja, groženj in ustrahovanja opozicije onemogočila svoboden in pošten drugi krog predsedniških volitev v Zimbabveju, enakega mnenja pa so tudi mednarodna skupnost, afriški opazovalci volitev in voditelji afriških držav;

4.   pozdravlja izjavo predsednika Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil predsedniške volitve v Zimbabveju;

5.   pozdravlja izjavo voditeljev držav G8 o Zimbabveju z dne 8. julija 2008, zlasti njihovo zavrnitev priznavanja legitimnosti katere koli vlade, ki ne odraža volje zimbabvejskega ljudstva, njihovo priporočilo, da se imenuje posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN, ki bo poročal o političnih, humanitarnih in varnostnih razmerah in o položaju človekovih pravic ter podpiral regionalna prizadevanja za posredovanje med političnimi strankami, ob upoštevanju volitev z dne 29. marca 2008, in njihov namen, da se sprejmejo nadaljnji ukrepi, med drugim uvedba finančnih in drugih ukrepov zoper tiste posameznike, ki so odgovorni za nasilje;

6.   poziva vse afriške države in širšo mednarodno skupnost, naj ne priznajo Mugabejevega režima;

7.   poziva Afriško unijo, SADC in Združene narode, naj sprejmejo vključevalni postopek posredovanja s točno določenim časovnim okvirom za pogajanja, ki bo s svobodnimi in poštenimi volitvami hitro in uspešno končal zimbabvejsko krizo;

8.   poudarja, da lahko posredovanje privede do smiselnega in uspešnega nacionalnega dialoga le, če se bodo ob predsedniku Thabu Mbekiju vanj vključili tudi drugi zunanji posredniki, notranji dialog pa ne sme biti omejen na obe politični stranki, temveč mora vključevati tudi predstavnike civilne družbe, na primer nevladnih organizacij, cerkev, sindikatov in parlamenta;

9.   poziva k rešitvi krize s pogajanji in oblikovanju prehodne uprave, katere naloga je končati nasilje, ki ga podpira vlada, demobilizirati milice, odpraviti represivno zakonodajo, razrešiti humanitarno krizo, stabilizirati gospodarstvo, sprožiti vključevalni postopek presoje ustave in znova vzpostaviti zimbabvejsko volilno komisijo ter tako v bližnji prihodnosti omogočiti svobodne in poštene volitve pod okriljem Afriške unije in Združenih narodov; poziva, da mora takšna pogajanja opazovati odposlanec Afriške unije/EU;

10.   poziva Združene narode, naj izvedejo celovito in neodvisno preiskavo kršitev človekovih pravic ter vztraja pri tem, da odgovorni ne smejo ostati nekaznovani in da jim je treba soditi na pristojnem in nepristranskem sodišču;

11.   poudarja potrebo po rehabilitaciji žrtev in poziva k prehodnim sodnim ukrepom, vključno z oblikovanjem komisije za resnico in spravo;

12.   pozdravlja stališče mnogih afriških držav, pa tudi številnih cenjenih afriških osebnosti, kot so na primer Nelson Mandela, Desmond Tutu in Kofi Annan, ki so obsodili razmere v Zimbabveju, ter jih poziva, naj se z dejanji zavzamejo za politično in demokratično rešitev;

13.   podpira pozive Bocvane, da je treba Zimbabve izključiti iz afriških forumov, dokler se v državi ne bodo izvedle svobodne in poštene volitve;

14.   poziva Južno Afriko, naj pri oblikovanju prihodnosti Zimbabveja prevzame vodilno vlogo v regiji SADC, in globoko obžaluje odločitev Južne Afrike, da se je v Varnostnem;

15.   poziva mednarodno skupnost, naj z diplomatskimi vzvodi poveča pritisk na Mugabejev režim in doseže takojšnjo prekinitev nasilja ter omogoči sklic parlamenta, izvoljenega pred tremi meseci;

16.   poziva Svet, naj poostri usmerjene sankcije proti pripadnikom Mugabejevega režima in drugim odgovornim za hude kršitve človekovih pravic, če ne bodo sprejeta prizadevanja za posredovanje in se ne bo končalo nasilje, ki ga podpira država, ter zahteva, da se sprejmejo sankcije na ravni Združenih narodov, vključno s prepovedjo uvoza orožja in vsesplošno zamrznitvijo sredstev vodilnih članov vlade in vladajoče stranke; poudarja potrebo po doslednem izvajanju sankcij in usklajevanju s širšo mednarodno skupnostjo, s čimer se bo zagotovila njihova učinkovitost in preprečila izmikanja;

17.   vztraja pri tem, da je treba s takšnimi prisilnimi ukrepi imensko navesti in osramotiti poslovneže, odgovorne za financiranje represivnega režima ZANU-PF, jim odvzeti pravico do bivanja v Evropi ter njihovim družinskim članom onemogočiti dostop do zaposlitvenih in izobraževalnih institucij, delničarjem pa razkriti mednarodne banke, ki delujejo kot kanal za s korupcijo pridobljene zaslužke oziroma nudijo posojila in možnosti naložb, na primer Barclays Bank, Standard Chartered in druge; poziva druga evropska in mednarodna podjetja, naj preučijo dejavnosti, ki režimu omogočajo dostop do trdne valute in v zvezi s tem pozdravlja odločitev podjetij Tesco ter Giesecke & Devrient, da ustavijo poslovanje z Zimbabvejem;

18.   zato poziva države članice, naj Mugabeju, članom njegove vlade in vodstvu stranke ZANU-PF ne izdajo vizuma za nacionalne ali mednarodne namene, ki bi jim omogočil vstop v območje EU, saj gre za predstavnike dejansko nelegitimnega režima, zaradi česar ne morejo uveljavljati privilegijev iz ustreznih mednarodnih konvencij o diplomatski svobodi in privilegijih;

19.   poziva države članice, Svet in Komisijo, naj okrepijo diplomatske stike z afriškimi vladami, Južnoafriško razvojno skupnostjo in Afriško unijo ter drugimi pomembnimi akterji, tudi s kitajsko vlado, ter poiščejo skupno stališče glede krize v Zimbabveju;

20.   poziva Kitajsko in Libijo, naj prenehata podpirati Mugabejev režim;

21.   poziva Svet in Komisijo, naj se obrneta predvsem na Južno Afriko, ključno državo v tem območju, ter izrazita globoko zaskrbljenost nad tem, da posredovanje v zimbabvejski krizi v zadnjih letih ni prineslo oprijemljivih rezultatov, poudarita, da ne gre zanemariti vpliva te krize na sosednje države, vključno z Južno Afriko, ter pojasnita, da utegne nadaljnja politična in gospodarska podpora Mugabejevega režima skrhati odnose med EU in Južno Afriko;

22.   poziva Svet, naj zahteva učinkovite in oprijemljive ukrepe za mednarodno preprečevanje in ublažitev konflikta, ki bi po potrebi vključevali tudi hitro napotitev mirovnih čet Afriške unije in Združenih narodov;

23.   poziva k takojšnji izpustitvi vseh, ki so pridržani samo iz političnih razlogov;

24.   opaža uničujoč učinek, ki ga ima politična kriza na Zimbabve, ter poziva Mugabejevo vlado, naj odpravi vse omejitve za agencije za humanitarno pomoč ter omogoči dostavo humanitarne pomoči v skladu z načeli človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti;

25.   poziva zimbabvejsko vlado, naj nemudoma razoroži in demobilizira mladinske milice in vojne veterane, posameznike, ki so kršili človekove pravice, pa postavi pred sodišče;

26.   obsoja dejstvo, da je bil uradnik Združenih narodov za človekove pravice pregnan iz Zimbabveja teden pred napovedanimi volitvami, ter poziva vlado, naj osebju Združenih narodov zagotovi neoviran dostop;

27.   poziva južnoafriške oblasti in države članice EU, naj ne izganjajo zimbabvejskih beguncev in jim dodelijo začasni status, dokler se ne bodo mogli varno vrniti;

28.   poziva Komisijo, naj okrepi podporo za zagovornike človekovih pravic ter se hitro odzove na dodatne humanitarne potrebe, nastale zaradi politične krize, zlasti ko gre za potrebe in varnost notranje razseljenih oseb;

29.   izraža zaskrbljenost nad predvidenim 10- do 40-odstotnim povečanjem števila Zimbabvejcev, ki bodo v naslednjih nekaj tednih prečkali mejo; ugotavlja, da bodo med temi migranti posebej izpostavljeni otroci, saj obstaja tveganje, da jih bodo zlorabili ali pa bodo morali, da bi preživeli, opravljati nevarna dela, kot so rudarjenje, upravljanje kmetijskih strojev ali nudenje spolnih uslug;

30.   poziva EU, naj preneha dostavljati vsakršno pomoč, ki se dostavlja prek sedanjih zimbabvejskih oblasti, in jo začne namesto tega dostavljati prek nacionalnih in mednarodnih neodvisnih institucij in organizacij;

31.   odobrava zavezanost komisarja Michela k znatnem povečanju podpore Zimbabveju in njegovim prebivalcem ter obljubljenih 250 milijonov EUR razvojne pomoči, ko bo ponovno vzpostavljena demokracija in izvoljena verodostojna vlada;

32.   vztraja pri tem, da je treba spoštovati demokratične želje Zimbabvejcev; poziva vse, ki bi želeli sodelovati v prihodnosti Zimbabveja, naj sodelujejo s silami za demokratične spremembe;

33.   poziva zimbabvejsko vlado, naj spoštuje svoje zaveze o demokratičnih načelih, človekovih pravicah in pravni državi kot podpisnica pogodbe SADC in njenih protokolov, vključno z volilnim protokolom SADC, ustanovne listine Afriške unije, Afriške listine o človekovih pravicah in Novega partnerstva za afriški razvoj;

34.   poziva dobronamerne ljudi v strukturah režima in stranki ZANU-PF, naj zavrnejo protidemokratične sile in se zavzamejo za sodelovanje z gibanjem MDC ter dosežejo hitre spremembe, preden bo prepozno;

35.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladam držav G8, vladama in parlamentoma Zimbabveja in Južne Afrike, generalnemu sekretarju Commonwealtha, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsednikoma Komisije in izvršnega sveta Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, generalnemu sekretarju in vladam Južnoafriške razvojne skupnosti ter njenemu parlamentarnemu forumu.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0184. (2) UL L 43, 19.2.2008, str. 39. (3) UL L 50, 20.2.2004, str. 66.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o vesolju in varnosti (2008/2030(INI))

P6_TA(2008)0365 A6-0250/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Evropske varnostne strategije z naslovom "Varna Evropa v boljšem svetu", ki jo je Evropski svet odobril 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet prav tako sprejel 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 21. maja 2007 o evropski vesoljski politiki(1),

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o Evropski uniji, kakor sta bili spremenjeni z Lizbonsko pogodbo, ter njunih ustreznih določb o evropski vesoljski politiki (člen 189 Pogodbe o delovanju Evropske unije), ter ob upoštevanju trajnega strukturiranega sodelovanja pri vprašanjih v zvezi z varnostjo in obrambo (člena 42(6) in 46 Pogodbe o Evropski uniji ter Protokola 10), okrepljenega sodelovanja na civilnem področju (del 6, naslov III Pogodbe o delovanju Evropske unije), solidarnostne klavzule (člen 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije) ter klavzul o medsebojni pomoči v primeru oboroženega napada na državo članico ali države članice (člen 42(7) Pogodbe o Evropski uniji),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. januarja 2004 o akcijskem načrtu za izvajanje evropske vesoljske politike(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o izvajanju Evropske varnostne strategije(3),

–   ob upoštevanju Pogodbe o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in rabi vesolja, vključno z Luno in drugimi nebesnimi telesi, iz leta 1967 ("Pogodba o vesolju"),

–   ob upoštevanju sodelovanja med EU in Rusijo v vesoljski politiki, v okviru katerega je bil leta 2006 vzpostavljen tristranski dialog o vesolju med Evropsko komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo in rusko vesoljsko agencijo Roscosmos,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0250/2008),

A.   ker morata biti prepoved groženj iz vesolja ter varen in trajen dostop do vesolja in razpolaganje z njim vodilni načeli evropske vesoljske politike,

B.   ker razni politični in varnostni izzivi, s katerimi se Evropska unija vse pogosteje srečuje, narekujejo strateško potrebo po vzpostavitvi samostojne evropske vesoljske politike,

C.   ker so zaradi pomanjkanja skupnega pristopa držav članic Evropske unije k vesoljski politiki programi predragi,

D.   ker operacije kriznega upravljanja v okviru evropske varnostne in obrambne politike trpijo zaradi pomanjkanja interoperabilnosti med vesoljskimi zmogljivostmi, ki jih upravljajo države članice,

E.   ker v Evropski uniji ni celovite evropske vesoljske arhitekture za potrebe varnosti in obrambe,

F.   ker je za razvoj nove generacije naprav za lansiranje potrebnih približno 15 let, sedanjo generacijo naprav za lansiranje pa bo treba nadomestiti v prihodnjih 20 letih,

G.   ker razvoj vesoljskih zmogljivosti v ZDA, Rusiji, na Japonskem in v drugih državah z nastajajočimi lastnimi vesoljskimi programi, predvsem na Kitajskem, v Indiji, Južni Koreji, na Tajvanu, v Braziliji, Izraelu, Iranu, Maleziji, Pakistanu, Južni Afriki in Turčiji, hitro napreduje,

H.   ker si francosko predsedstvo Evropske unije v drugem polletju leta 2008 za enega od prednostnih ciljev zastavlja napredek v evropski vesoljski politiki,

I.   ker je servisiranje v orbiti eden najbolj stroškovno učinkovitih elementov vesoljske arhitekture in doseganja trajnostnega nabora vesoljskih zmogljivosti, uporabljajoč sredstva, ki so na voljo na licu mesta;

Splošni vidiki

1.   potrjuje pomen vesoljske dimenzije za varnost Evropske unije in nujnost skupnega pristopa za zaščito evropskih interesov v vesolju;

2.   priznava potrebo po vesoljskih zmogljivostih, da bi bile politične in diplomatske dejavnosti Evropske unije utemeljene na neodvisnih, zanesljivih in popolnih informacijah, s katerimi bi bili podprti njene politike za preprečevanje konfliktov, operacije kriznega upravljanja in globalna varnost, zlasti nadzorovanje širjenja orožja za množično uničevanje ter načinov njihovega prevoza in preverjanje izvajanja mednarodnih pogodb, spremljanje nadnacionalnega tihotapljenja lahkega strelnega orožja in orožja malega kalibra, varovanje kritične infrastrukture in mej Evropske unije ter civilna zaščita v primeru naravnih nesreč in kriz ter takšnih, ki jih povzroči človek;

3.   odobrava, da je "vesoljski Svet" EU potrdil evropsko vesoljsko politiko, kot je bila predlagana v skupnem sporočilu Komisije in Evropske vesoljske agencije(KOM(2007)0212), zlasti v poglavju o varnosti in obrambi, hkrati pa obžaluje, da v "ključnih vprašanjih za obravnavo pri razvoju strategije mednarodnih odnosov" (omenjenih v prilogi 3 zgoraj omenjene Resolucije Sveta z dne 21. maja 2007) ni omenjena nevarnost širjenja orožja v vesolju; zato priporoča, naj prenovljena evropska varnostna strategija ustrezno upošteva to politiko, in meni, da bi morala morebitna bela knjiga o varnostni in obrambni politiki obravnavati vesoljske zadeve;

4.   ugotavlja, da je pravna podlaga za evropsko vesoljsko politiko vključena v Lizbonsko pogodbo; pozdravlja priložnost, ki je bila dana Parlamentu in Svetu, da po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za oblikovanje evropskega vesoljskega programa; poziva Komisijo, da Parlamentu in Svetu predloži ustrezen predlog za takšne ukrepe, skupaj s sporočilom o vzpostavitvi ustreznih odnosov z Evropsko vesoljsko agencijo; pozdravlja tudi možnosti trajnega strukturiranega sodelovanja pri vprašanjih v zvezi z varnostjo in obrambo ter okrepljeno sodelovanje na civilnem področju;

5.   spodbuja države članice Evropske unije, Evropsko vesoljsko agencijo ter različne zainteresirane strani, naj kar najbolje izkoristijo obstoječe nacionalne in večnacionalne vesoljske sisteme in spodbujajo njihovo medsebojno dopolnjevanje; s tem v zvezi ugotavlja, da potrebuje evropska varnostna in obrambna politika skupne zmogljivosti vsaj na naslednjih področjih: telekomunikacije, upravljanje s podatki, opazovanje in navigacija; priporoča souporabo in izmenjavo teh podatkov v skladu z EU konceptom izgradnje povezanega omrežja za komunikacijo (Network Centric Operations Architecture);

6.   pozdravlja prizadevanja Mednarodne akademije za astronavtiko in Mednarodnega združenja za napredek varnosti v vesolju za spodbujanje sanacije, razumevanja in ukrepov v zvezi z vesoljskimi odpadki;

Neodvisna ocena ogroženosti

7.   poziva države članice EU, naj se povežejo in si izmenjajo obveščevalne podatke o vesolju, ki so potrebni za neodvisno oceno ogroženosti EU;

Opazovanje Zemlje in izvidovanje

8.   poziva, da se dokončno razvije Satelitski center Evropske unije, kar bo omogočilo polen izkoristek njegovega potenciala; nadalje priporoča, da se nujno sklenejo dogovori med Satelitskim centrom Evropske unije in državami članicami EU, da se operacijam Evropske varnostne in obrambne politike in poveljnikom sil da na voljo slikovni material, obenem pa zagotovi združljivost z opazovalnimi zmogljivostmi globalnega nadzorovanja okolja in varnosti ter z varnostjo povezanimi informacijami, ki iz njih izhajajo; v zvezi s tem odobrava projekt postaje za izkoriščanje taktičnega slikovnega materiala (Tactical Imagery Exploitation Project), ki ga skupaj vodita Evropska obrambna agencija in Satelitski center Evropske unije;

9.   priporoča, da EU razvije skupni koncept geoprostorskega obveščanja, s čimer se ustvarijo pogoji za vključitev satelitskega centra EU v načrtovanje vseh operacij evropske varnostne in obrambne politike, ki zahtevajo opazovanje in obveščevalne podatke iz vesolja; priporoča, da satelitski center EU vzpostavi varno komunikacijsko povezavo za podporo operacijam evropske varnostne in obrambne politike tudi s štabom vojaških sil (FHQ) v regiji, kamor se sile napotijo, in ne le s poveljstvom operacij (OHQ), ki ima sedež v EU; nadalje priporoča, da EU razišče možnost finančnega prispevka za satelitski center EU iz svojega proračuna, da bi se zagotovila zadostna sredstva za zadovoljitev rastočih potreb operacij evropske varnostne in obrambne politike;

10.   poziva države članice EU, ki imajo dostop do različnih vrst satelitov za radarsko, optično in meteorološko opazovanje ter sistemov za izvidovanje (Helios, SAR-Lupe, TerraSAR-X, Rapid Eye, Cosmo-Skymed, Pleiades), da poskrbijo za njihovo kompatibilnost; odobrava dvostranske in večstranske sporazume med vodilnimi državami Evropske unije (npr. SPOT, ORFEO, okvir za sodelovanje Helios, Schwerinov sporazum in bodoči MUSIS); priporoča, da se sistem MUSIS vključi v evropski okvir in se financira iz proračuna EU;

11.   poudarja pomen instrumenta globalnega nadzorovanja okolja in varnosti za zunanjo politiko ter za varnostno in obrambno politiko Evropske unije; poziva k vzpostavitvi operativne proračunske vrstice za zagotovitev trajnosti storitev v okviru globalnega nadzorovanja okolja in varnosti kot odziv na potrebe uporabnikov;

Navigacija, določanje položaja in časa

12.   poudarja, da je Galileo nujen za samostojne operacije evropske varnostne in obrambne politike, za skupno zunanjo in varnostno politiko, za varnost Evrope in za strateško avtonomnost Unije ; ugotavlja, da bo predvsem njegova regulirana javna storitev ključna na področju navigacije ter določanja položaja in časa, nenazadnje za preprečevanje nepotrebnih tveganj;

13.   je seznanjen z dogovorom o predlogu uredbe o nadaljnjem izvajanju evropskih satelitskih radionavigacijskih programov (EGNOS in Galileo), ki sta ga Parlament in Svet dosegla na prvi obravnavi in ki določa, da bo Skupnost lastnica sistema in da bo uvajalna faza v celoti financirana iz proračuna Skupnosti;

14.   opozarja na svoje stališče z dne 23. aprila 2008 o evropskih satelitskih radionavigacijskih programih (EGNOS in Galileo)(4), zlasti na dejstvo, da je treba programa EGNOS in Galileo obravnavati kot enega izmed pomembnejših stebrov prihodnjega evropskega programa o vesolju, ter na upravljanje teh programov, vključno z medinstitucionalnim odborom za program Galileo, ki se lahko uporabi kot model pri razvoju evropske politike o vesolju;

Telekomunikacije

15.   poudarja nujnost varne, s sateliti podprte komunikacije za operacije evropske varnostne in obrambne politike (vojaški štab EU, štabne enote EU, mobilne štabne enote) in za razmeščanja držav članic EU v okviru ZN, Nata in drugih podobnih organizacij;

16.   poziva, da so za zmanjšanje stroškov sedanji in bodoči satelitski telekomunikacijski sistemi, s katerimi razpolagajo države članice EU (npr. Skynet, Syracuse, Sicral, SATCOM Bw, Spainsat), medsebojno interoperabilni;

17.   podpira razvoj programsko podprtih radijskih naprav (Software-Defined Radio(SDR)) v okviru sodelovanja med Komisijo in Evropsko obrambno agencijo; ugotavlja, da bodo SDR prispevale k večji interoperabilnosti zemeljskega segmenta telekomunikacijskih sistemov;

18.   priporoča, da se privarčuje s souporabo zemeljske infrastrukture, ki bi podpirala različne nacionalne telekomunikacijske sisteme;

19.   podpira možnost, da se prihodnji evropski sistemi za satelitske telekomunikacije, ki bodo podpirali operacije evropske varnostne in obrambne politike, financirajo iz proračuna EU;

Nadzorovanje vesolja

20.   podpira vzpostavitev evropskega sistema nadzorovanja vesolja, ki bi pripomogel k poznavanju razmer v vesolju (in bi vključeval npr. radarje GRAVES in TIRA) z namenom spremljanja vesoljske infrastrukture, vesoljskih odpadkov in morebitnih drugih groženj;

21.   podpira možnost, da se prihodnji evropski sistem za poznavanje razmer v vesolju financira iz proračuna EU;

Satelitski sistem za zgodnje opozarjanje pred balistični izstrelki

22.   obžaluje, da države članice EU nimajo dostopa do sprotnih podatkov o izstrelitvah balističnih raket po svetu; zato podpira projekte, ki imajo za cilj satelitski sistem za zgodnje opozarjanje pred balističnimi izstrelki (kot je na primer francoski Spirale); poziva tudi, da bi bili podatki, ki bodo v prihodnosti pridobljeni s temi sistemi, na voljo vsem državam članicam EU, da se zaščitijo njihovi prebivalci in podprejo morebitni protiukrepi. Podatki naj služijo tudi preverjanju skladnosti s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ter za operacije evropske varnostne in obrambne politike in zaščito evropskih varnostnih interesov;

Pridobivanje obveščevalnih podatkov s sredstvi zvez

23.   podpira izmenjavo obveščevalnih podatkov s sredstvi zvez (pridobivanje obveščevalnih podatkov z elektronskimi sredstvi, kot je na primer francoski Essaim, in pridobivanje obveščevalnih podatkov s prestrezanjem telekomunikacijskih sporočil) na evropski ravni;

Neodvisen dostop do vesolja in mednarodnega okolja

24.   podpira varen, neodvisen in trajnosten dostop Evropske unije do vesolja, ki je eden od pogojev za njeno neodvisno delovanje;

25.   priporoča, da nekomercialne satelite v orbito izstrelijo evropske naprave za lansiranje, po možnosti z ozemlja Evropske unije, pri tem pa je treba upoštevati vidik varnosti dobave in zaščite tehnološke in industrijske baze evropske obrambe;

26.   poudarja, da je treba povečati prizadevanja za razvoj okrepljenega programa Ariane 5, da bi bil ta na voljo pred letom 2015;

27.   priporoča, da se čim prej začne s strateškimi dolgoročnimi naložbami v nove evropske naprave za lansiranje in tako drži korak z vse večjo svetovno konkurenco; pri tem projektu zahteva več proračunske in časovne discipline;

28.   priporoča, da se servisiranje v orbiti vzpostavi kot oblika podpore za izboljšanje vzdržljivosti, trajnosti, dostopnosti in operativne učinkovitosti dejavnih vesoljskih zmogljivosti, obenem pa za zmanjšanje izrabe zmogljivosti in stroškov vzdrževanja;

Sistem upravljanja

29.   spodbuja vzpostavitev tesnega sodelovanja med stebri na področju vesolja in varnosti, ki naj za zaščito varnostne politike in varnost podatkov v zvezi z evropsko varnostno in obrambno politiko vključuje vse akterje (t.j. Komisijo, Svet, Evropsko obrambno agencijo in Satelitski center Evropske unije);

30.   močno priporoča, da se za vse države članice EU spodbuja enakopravni dostop do operativnih podatkov, pridobljenih pri uporabi vesoljskih zmogljivosti znotraj okrepljenega okvira evropske varnostne in obrambne politike;

31.   priporoča, da Evropska obrambna agencija razvije upravne in finančne zmogljivosti za upravljanje dejavnosti, povezanih z vesoljem;

Financiranje

32.   poudarja, da so v proračunu EU za skupne evropske vesoljske dejavnosti predvideni odhodki v višini približno 5 250 milijonov EUR za obdobje 2007─2013, kar znaša povprečno 750 milijonov EUR na leto;

33.   poziva Evropsko unijo, naj zagotovi operativni proračun za vesoljske zmogljivosti, ki so namenjene podpori evropske varnostne in obrambne politike in interesov evropske varnosti;

34.   izraža zaskrbljenost, ker je rezultat nezadostnega usklajevanja med državami članicami pomanjkanje sredstev, do katerega pride zaradi nepotrebnega podvajanja dejavnosti; zato podpira zamisel o izvedbi skupnih programov držav članic, ki bodo dolgoročno omogočili prihranek pri stroških;

35.   nadalje ugotavlja, da so stroški, ki nastajajo zaradi pomanjkanja skupnega evropskega pristopa pri javnem naročanju, vzdrževanju in delovanju vesoljskih zmogljivosti, ocenjeni na stotine milijonov evrov;

36.   opozarja na izkušnje, ki kažejo, da se obsežnih skupnih projektov ne da ustrezno upravljati, če je vanje vpletenih 27 različnih nacionalnih proračunskih oblasti, ki sledijo načelu o "primerni donosnosti"; zato močno priporoča, da se projekti in programi financirajo iz proračuna EU;

37.   ugotavlja, da bi se morali glede na ocene iz razpoložljivih izvedenskih mnenj raven naložb, ki je potrebna za evropsko varnost in obrambo na področju satelitskih telekomunikacij, ter izdatki Evropske unije za opazovanje Zemlje in zbiranje podatkov, vključno s pridobivanjem obveščevalnih podatkov s telekomunikacijskim in elektronskim izvidovanjem, znatno povečati, da bi zadostili potrebam in načrtom celostne vesoljske politike;

38.   meni, da bi morale Evropska unija, Evropska vesoljska agencija, Evropska obrambna agencija in njihove države članice zagotoviti zanesljivo in primerno financiranje predvidenih vesoljskih dejavnosti ter raziskav; pripisuje velik pomen financiranju iz proračuna EU, podobno kot pri projektu Galileo;

Zaščita vesoljske infrastrukture

39.   opozarja na ranljivost strateških vesoljskih zmogljivosti in infrastrukture, ki omogoča dostop do vesolja, na primer naprav za lansiranje in vesoljskih luk; zato poudarja, da jih je treba ustrezno zaščititi z zemeljskim sistemom protiraketnega ščita, vojaškimi letali in sistemi nadzorovanja vesolja; nadalje podpira souporabo podatkov z mednarodnimi partnericami, kadar postanejo sateliti neuporabni zaradi delovanja sovražnika;

40.   poziva, da se ranljivost bodočih evropskih satelitskih sistemov zmanjša z ukrepi proti radijskem motenju, s ščiti, s servisiranjem v orbiti in s pomočjo arhitektur z visoko- in multiorbitalnimi konstelacijami ("multi-orbital constellation architectures");

41.   poudarja, da morajo biti zaščitni ukrepi v celoti skladni z mednarodnimi standardi o miroljubni uporabi vesolja in s splošno priznanimi ukrepi za spodbujanje preglednosti in krepitev zaupanja; poziva države članice EU, naj proučijo možnosti za razvoj pravno ali politično zavezujočih "prometnih predpisov" za vesoljske operaterje, skupaj z ureditvijo prometa v vesolju;

42.   poudarja, da zaradi te pomanjkljivosti napredne komunikacije nikoli ne bi smele biti popolnoma odvisne od vesoljskih tehnologij;

Mednarodni pravni okvir za uporabo vesolja

43.   ponovno poudarja pomen načela uporabe vesolja za miroljubne namene, ki je bilo izraženo v zgoraj omenjeni Pogodbi o vesolju iz leta 1967, zato ga skrbi morebitno širjenje orožja v vesolju;

44.   odločno poziva, da evropska vesoljska politika pod nobenim pogojem ne sme prispevati k splošni militarizaciji vesolja ter prisotnosti orožja v vesolju;

45.   poziva k okrepitvi mednarodne pravne ureditve, ki naj ureja in ščiti neagresivno uporabo vesolja in ojača ukrepe za preglednost in krepitev zaupanja v okviru osnutka smernic za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ki jih je pripravil Odbor Združenih narodov za miroljubno rabo vesolja in ki so skladne s tistimi, ki jih je pripravil Medagencijski koordinacijski odbor za vesoljske odpadke; poziva tudi, naj konferenca ZN o razorožitvi oblikuje večstranski sporazum o preprečevanju oboroževalne tekme v vesolju; poziva predsedstvo EU, naj proaktivno zastopa EU v Odboru Združenih narodov za miroljubno rabo vesolja; poziva institucije EU, naj si prizadevajo za organizacijo konference za revizijo Pogodbe o vesolju, da bi jo okrepili in razširili njeno področje uporabe tako, da bi prepovedovala vsakršno orožje v vesolju;

46.   poziva vse mednarodne akterje, da se vzdržijo uporabe napadalne opreme v vesolju; je zlasti zaskrbljen nad uporabo uničujoče sile proti satelitom, kot se je to zgodilo v primeru kitajskega protisatelitskega sistema, ki je bil preizkušen januarja 2007, in nad posledicami, ki jih bo imelo veliko povečanje odpadkov za varnost v vesolju; zato priporoča sprejetje pravno zavezujočih mednarodnih instrumentov, ki bodo prepovedovali uporabo orožja proti vesoljskim zmogljivostim in nameščanje orožja v vesolju;

47.   poziva vse uporabnike vesolja, da v okviru ukrepov za krepitev zaupanja v vesoljsko varnost in pospeševanje preglednosti registrirajo svoje satelite, vključno z vojaškimi; podpira prizadevanja Sveta za celosten EU kodeks ravnanja z vesoljskimi objekti; zahteva, da se ta kodeks preoblikuje v pravno zavezujoč instrument;

48.   odločno poziva Združene narode in Evropsko unijo, naj se zavzamejo za aktivno zmanjševanje vesoljskih odpadkov, ki so nevarni za satelite, in zaščito pred njimi;

Čezatlantsko sodelovanje v zvezi z vesoljsko politiko in obrambo pred izstrelki

49.   odločno poziva Evropsko unijo in Organizacijo Severnoatlantskega sporazuma, naj ob upoštevanju pravne zapovedi izogibanja vsakršnim dejanjem, ki bi lahko bila nezdružljiva z načelom miroljubne uporabe vesolja, začneta strateški dialog o vesoljski politiki in obrambi pred izstrelki, zlasti o dopolnjevanju in interoperabilnosti sistemov za satelitsko komunikacijo, nadzorovanju vesolja in zgodnjem opozarjanju pred balističnimi izstrelki ter zaščiti evropskih sil z obrambnim sistemom protiraketnega ščita ("theatre missile defence system");

50.   poziva Evropsko unijo in Združene države Amerike, naj vzpostavijo strateški dialog o uporabi vesoljskih zmogljivosti in prevzamejo vodilno vlogo v svetovnem merilu, tako v Organizaciji združenih narodov kot izven nje, da bi zagotovili, da bo vesolje ohranjeno le za miroljubne politike;

Ostalo mednarodno sodelovanje

51.   odobrava okrepljeno sodelovanje med Evropsko unijo in Rusko federacijo v okviru zgoraj omenjenega tristranskega dialoga o vesolju, ki je bil vzpostavljen leta 2006 med Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo in rusko vesoljsko agencijo Roscosmos, vključno z vesoljskimi aplikacijami (satelitska navigacija, opazovanje Zemlje in satelitske komunikacije) in dostopom do vesolja (naprave za lansiranje in bodoči sistemi vesoljskega prometa);

o
o   o

52.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski vesoljski agenciji, parlamentom držav članic, generalnim sekretarjem Združenih narodov, Organizaciji Severnoatlantskega sporazuma in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) UL C 136, 20.6.2007, str. 1. (2) UL C 96 E, 21.4.2004, str. 136. (3) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 580. (4) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0167.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o domnevnem obstoju množičnih grobišč v delu Kašmirja, ki ga upravlja Indija

P6_TA(2008)0366 RC-B6-0349/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročil ad hoc svoje delegacije po njenem obisku v Kašmirju od 8. do 11. decembra 2003 in od 20. do 24. junija 2004,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2006 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2005 in o politiki EU v zvezi s tem(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2007 o Kašmirju: sedanje razmere in obeti za prihodnost (2),

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker se poroča, da je bilo od leta 2006 odkritih na stotine neidentificiranih grobov v Džamuju in Kašmirju ter ker naj bi bilo samo v pokrajini Urio v 18 vaseh odkritih vsaj 940 trupel,

B.   ker je združenje staršev izginulih oseb (APDP), ki ima sedež v Srinagarju, 29. marca 2008 izdalo poročilo o obstoju množičnih grobišč na krajih, ki zaradi bližine nadzorne črte s Pakistanom niso dostopni brez posebnega dovoljenja varnostnih sil,

C.   ker se po navedbah na organizacij za človekove pravice ne da izključiti, da grobišča vsebujejo posmrtne ostanke žrtev nezakonitih ubojev, prisilnih izginotij, mučenja in drugih zlorab, storjenih zaradi še vedno trajajočega oboroženega konflikta v Džamuju in Kašmirju, ki se je začel leta 1989,

D.   ker se ocene števila oseb, ki so izginile od leta 1989, zelo razlikujejo, saj organizacije družin žrtev omenjajo več kot 8000 žrtev, vladni organi pa trdijo, da je številka manjša od 4000,

E.   ker je poročilo državne policije iz leta 2006 potrdilo smrt 331 oseb v priporu in 111 prisilnih izginotij po priprtju od leta 1989,

F.   ker se še vedno ponavljajo trditve o kršitvah človekovih pravic, čeprav se je indijska vlada septembra 2005 zavezala, da ne bo več dopuščala teh kršitev v Džamuju in Kašmirju.

G.   ker je Parvez Imroz, ki je prejel nagrado kot odvetnik za človekove pravice in je predsednik zveze civilne družbe Džamuja in Kašmirja ter ustanovitelj združenja staršev izginulih oseb, 30. junija 2008 v Srinagarju preživel oborožen napad , ki naj bi ga izvedli pripadniki varnostnih sil; ker naj bi bili nadlegovani drugi člani mednarodnega sodišča za človekove pravice in pravosodje v Kašmirju, ki ga podpira združenje staršev izginulih oseb,

1.   poziva indijsko vlado, naj takoj zagotovi neodvisno in nepristransko preiskavo vseh mest, kjer naj bi bila množična grobišča v Džamuju in Kašmirju, ter naj kot takojšen prvi ukrep zavaruje te kraje, da obvaruje dokaze;

2.   poziva Komisijo, naj za take temeljite preiskave in morebitne nadaljnje ukrepe za rešitev konflikta v Kašmirju indijski vladi ponudi finančno in tehnično pomoč v sklopu instrumenta za stabilnost;

3.   poziva države članice, naj obravnavajo to vprašanje med prihodnjim dialogom o človekovih pravicah, ki bo potekal v drugi polovici leta 2008;

4.   je zaskrbljen za varnost Parveza Imroza in drugih borcev za človekove pravice, ki preiskujejo neoznačene grobove in druge trditve zlorab človekovih pravic v Džamuju in Kašmirju, ter poziva indijske oblasti, naj jim zagotovijo zaščito in jim dovolijo, da bodo delovali brez strahu pred nadlegovanjem ali nasiljem; poziva oblasti, naj nemudoma izvedejo nepristransko preiskavo o napadu na Parveza Imroza, objavijo ugotovitve ter odgovorne privedejo pred sodišče;

5.   ponovno poziva indijsko vlado in državne organe, naj raziščejo vse trditve o prisilnih izginotjih; poziva, naj se uradu javnega tožilca dodeli pristojnost za vse primere, pri katerih so vojaški, varnostni ali policijski uslužbenci osumljeni vpletenosti, in naj se oblikuje enotna javna baza podatkov vseh oseb, ki so izginile, in vseh najdenih trupel; poziva države članice, naj omogočijo in podprejo vse možnosti za sodelovanje med indijsko in pakistansko vlado v povezavi s to preiskavo;

6.   poziva državne oblasti, naj zagotovijo, da bodo pri vseh postopkih pridržanja upoštevane minimalne zahteve po mednarodnih pravnih standardih, primerni obravnavi, registraciji in pregonu, takojšnjemu stiku z družinskimi člani in odvetniki ter dostopu do neodvisnih sodišč, pa tudi po odgovornosti za vsako kršitev teh postopkov;

7.   močno obsoja nezakonite uboje, prisilna izginotja, mučenje, posilstva in druge zlorabe človekovih pravic v Džamuju in Kašmirju od začetka oboroženega konflikta leta 1989; vztraja, da morajo družine žrtev dobiti polno odškodnino;

8.   poziva vse vlade, naj ratificirajo Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, naj ratificirajo in izvajajo brez pridržkov Konvencijo ZN za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem in, v skladu s členoma 31 in 32 te konvencije, izjavijo, da priznavajo pristojnosti Odbora za prisilna izginotja;

9.   poziva, naj se posebnim poročevalcem Združenih narodov omogoči dostop do obeh strani nadzorne črte v skladu z obsegom pristojnosti v posebnih postopkih Združenih narodov, zlasti posebnim poročevalcem za mučenje in za izvensodne, nagle ali samovoljne usmrtitve, in delovni skupini Združenih narodov za prisilna ali neprostovoljna izginotja;

10.   ponovno poziva Loka Sabha, naj spremeni akt o zaščiti človekovih pravic, da bo lahko nacionalna komisija za človekove pravice neodvisno raziskala trditve o zlorabah, ki naj bi jih izvedli pripadniki oboroženih sil;

11.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi in parlamentu Indije, vladi in parlamentu Islamske republike Pakistan, vladi in parlamentu zvezne države Džamu in Kašmir ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 341. (2) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 468.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o Bangladešu

P6_TA(2008)0367 RC-B6-0356/2008

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti resolucij z dne 16. novembra 2006(1) in 6. septembra 2007(2),

–   ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš za partnerstvo in razvoj(3),

–   ob upoštevanju izrednih razmer, ki jih je prehodna bangladeška vlada razglasila 11. januarja 2007,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.   ker imata EU in Bangladeš dobre in dolgotrajne odnose, ki vključujejo tudi Sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj,

B.   ker je prehodna vlada Bangladeša zaradi nasilnih dogodkov pred volitvami 11. januarja 2007 razglasila izredne razmere in kmalu zatem sprejela predpise o izrednih pooblastilih, s katerimi je vojski in paravojaškim enotam podelila enaka pooblastila za aretacije, kot jih ima policija; ker je zaradi tega misija EU za opazovanje volitev 22. januarja 2007 prekinila delovanje,

C.   ker je uvedbo predpisov o izrednih pooblastilih spremljala začasna ukinitev vrste državljanskih pravic, ki jih zagotavlja bangladeška ustava,

D.   ker je začasna ukinitev teh pravic vodila do zaskrbljujočega števila nedavnih sodb pritožbenega oddelka vrhovnega sodišča z resnimi posledicami za pravice posameznikov in načelo zakonitosti,

E.   ker je bil 11. junija 2008 brez javne razprave sprejet nov odlok o boju proti terorizmu, ki krši temeljne svoboščine in osnovno pravico do poštenega sojenja, obenem pa razširi opredelitev "teroristične dejavnosti", ki tako vključuje tudi navadna premoženjska kazniva dejanja ter napade na posameznike; ker je ta opredelitev v nasprotju s priporočili Združenih narodov; ker so organizacije za človekove pravice in združenja pravnikov izrazila zaskrbljenost, da bo odlok uporabljen za politično preganjanje,

F.   ker se je po mnenju mednarodnih organizacij za človekove pravice, kot sta Human Rights Watch in Amnesty International, število domnevno prijetih ljudi od uvedbe izrednega stanja pred 18 meseci povzpelo na več kot 300.000, večina pa je bila nato izpuščena; ker je pravica zaprositi za izpustitev na podlagi varščine po predpisih o izrednih pooblastilih omejena, sledeči si valovi množičnih aretacij pa pomenijo velik pritisk na sistem zaporov,

G.   ker naj bi številne med aretiranimi kruto mučili in ker bangladeška nacionalna organizacija za človekove pravice Odhikar poroča o naraščajočem številu izvensodnih usmrtitev,

H.   ker Parlament vztrajno poziva k moratoriju za smrtno kazen v vseh državah in v vseh okoliščinah,

I.   ker odobrava nedavno sprostitev prepovedi politične aktivnosti in sporazum o začetku pogajanj med vlado in Ligo Avami glede načrtovanih državnih volitev decembra 2008 ter dejstvo, da naj bi se v ta proces vključile druge stranke,

J.   ker je bilo med novim valom množičnih aretacij od 28. maja 2008 aretiranih več kot 12.000 ljudi, vključno z lokalnimi strankarskimi aktivisti; ker je vlada zavrnila domneve, da so aretacije politično motivirane, in trdila, da so bile del načrtovane akcije proti kriminalcem,

K.   ker je prehodna vlada, sklicujoč se na potrebo po celovitih volilnih seznamih, doslej ignorirala pozive političnih strank in organizacij civilne družbe, naj pripravi vse potrebno za predčasno izvedbo nacionalnih volitev, in se drži nepreklicnega roka, določenega za tretji teden decembra 2008,

L.   ker je trpljenje večine bangladeškega prebivalstva še povečalo s povečanjem cene osnovnih prehrambenih artiklov, kot je riž, v zadnjih mesecih za tretjino ali več; in ker za velik del prebivalstva izdatki za hrano dosegajo že 60 % družinskega proračuna iz časa pred poskokom cen,

M.   ker bi se izvoljena vlada lahko bolje spopadla s posledicami podnebnih sprememb; ker več kot četrtini teritorija Bangladeša grozi, da ga bo trajno zalila voda zaradi naraščanja gladine morja v Bengalskem zalivu; ker strokovnjaki za podnebne spremembe svarijo, da bo zaradi podnebnih sprememb v Bangladešu do leta 2050 med 20 in 25 milijoni beguncev,

1.   poziva vlado Bangladeša, naj odpravi izredno stanje in tako naredi najpomembnejši korak pri pripravi prihodnjih državnih parlamentarnih volitev ter omogoči izvedbo volitev lokalnih svetov v avgustu 2008;

2.   poziva vlado Bangladeša, naj zagotovi, da bo novi protiteroristični odlok upošteval mednarodno priznane pravne standarde o boju proti terorizmu, kot jih je priporočil posebni poročevalec ZN za spodbujanje in zaščito človekovih pravic v boju proti terorizmu;

3.   poziva vlado Bangladeša, naj odpravi smrtno kazen;

4.   poziva vlado Bangladeša, naj takoj zaustavi nedavni val množičnih aretacij ter nadlegovanja političnih nasprotnikov in novinarjev v okviru izrednih razmer ter izraža zaskrbljenost zaradi poročil o mučenju, ki ga izvajajo oblasti; poziva vlado, naj vsem zapornikom zagotovi temeljno pravico do poštenih postopkov, obtožencem pa pošteno sojenje; poziva oblasti, naj proti tisočem aretiranih vložijo obtožnico na podlagi verodostojnih dokazov ali jih izpustijo;

5.   čestita bangladeški vladi, ker je nekdanjim vojnim zločincem preprečila kandidiranje na volitvah, in jo poziva, naj ta pozitivni premik nadgradi z oblikovanjem neodvisnega preiskovalnega odbora za začetek sojenja vojnim zločincem;

6.   čestita prehodni vladi za napredek pri pripravi parlamentarnih volitev in za bistveni napredek pri reformah volilnih postopkov, kakor tudi za sestavo natančnih volilnih seznamov s strani oblasti; poziva vlado, naj zagotovi, da bodo pripadniki bangladeških etničnih in verskih manjšin lahko svobodno glasovali; poziva k svobodi tiska v predvolilnem obdobju v Bangladešu;

7.   pozdravlja izpustitev nekdanjega predsednika vlade Šeikha Hasina zaradi humanitarnih razlogov;

8.   poziva Svet in Komisijo, naj delujeta bolj proaktivno in bangladeško vlado prepričata o potrebi po hitri in popolni odpravi izrednega stanja ter vseh predpisov, ki so bili sprejeti v tem okviru;

9.   poziva k svobodnim in poštenim volitvam, ki naj potekajo v skladu z mednarodnimi standardi in s sodelovanjem vseh strank; poziva misijo Evropske unije za opazovanje volitev, naj takoj, ko bo to izvedljivo in priporočljivo, začne ponovno izvajati svoje dejavnosti; poziva misije držav članic EU in delegacijo Komisije v Bangladešu, naj natančno spremljajo razmere na področju človekovih pravic in politične razmere v Bangladešu;

10.   poziva oborožene enote, naj se prenehajo vmešavati v politični proces;

11.   poziva vlado Bangladeša, naj v največjem možnem obsegu zagotovi obsežno mobilizacijo vseh sektorjev družbe, okoljskih in drugih nevladnih organizacij, novinarjev in znanstvenikov, da se državo pripravi na prihajajoče katastrofe, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe, ter meni, da so izredne razmere zaskrbljujoča ovira pri doseganju tega cilja;

12.   je prepričan, da nosi srečanje na vrhu G8 velikansko odgovornost za preprečitev nadaljnjega pospeševanja podnebnih sprememb in povečevanja števila katastrof, ki ogrožajo na milijone ljudi v Bangladešu in drugje, ki je povezana s sprejetjem učinkovitih in daljnosežnih ukrepov za omejitev izpustov CO2;

13.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje in vladi Bangladeša.

(1) UL C 314 E, 21.12.2006, str. 377. (2) Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0385. (3) UL L 118, 27.4.2001, str. 48.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2008 o smrtni kazni, zlasti v primeru Troya Davisa

P6_TA(2008)0368 RC-B6-0350/2008

Evropski parlament,

-   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o ukinitvi smrtne kazni in potrebe, da se nemudoma razglasi moratorij na vse usmrtitve v državah, ki še izvajajo smrtno kazen,

-   ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov 62/149 z dne 18. decembra 2007 o moratoriju na izvajanje smrtne kazni v svetu,

-   ob upoštevanju posodobljene in izboljšane različice smernic EU o smrtni kazni, ki jih je Svet sprejel dne 16. junija 2008,

A.   ob upoštevanju primera Troya Davisa, ki ga je državno sodišče v ameriški zvezni državi Georgia leta 1991 obsodilo na smrt zaradi umora policista in določilo čas usmrtitve konec julija 2008,

B.   ker po mnenju odvetnikov g. Davisa obstajajo številni dokazi o njegovi nedolžnosti, materialnih dokazov proti njemu nikoli niso predložili, sedem prič tožilstva pa je umaknilo svoje izjave,

C.   ker se je 4. avgusta 2007 vrhovno sodišče v Georgii odločilo, da bo obravnavalo nove dejavnike, ki so vzbudili dvome o Davisovi krivdi,

D.   ker je vrhovno sodišče v Georgii 17. marca 2008 Davisu zavrnilo ponovno sojenje, kljub temu, da je vrhovni sodnik podal nasprotno mnenje,

E.   ker je bilo v ZDA od leta 1975 med čakanjem na izvršitev smrtne kazni oproščenih več kot 120 ljudi, saj so bili spoznani za nedolžne,

F.   ker v ZDA v primerih smrtnih obsodb obstaja možnost pomilostitve kot varnostni mehanizem proti nepopravljivim napakam, ki jih sodišča ne morejo ali ne želijo popraviti,

G.   ker je New Jersey prva zvezna država ZDA, ki je z zakonodajo ukinila smrtno kazen, odkar je bila leta 1972 v ZDA na novo uvedena, ob tem pa se je sklicevala na neizogibno tveganje, da bi usmrtili po krivem obsojene,

1.   poziva države, ki izvajajo smrtno kazen, naj sprejmejo potrebne ukrepe za njeno ukinitev;

2.   prosi za omilitev smrtne kazni Troya Davisa in z ozirom na številne dokaze, ki bi lahko privedli do takšnega znižanja kazni, pristojna sodišča poziva, naj mu odobrijo ponovno sojenje;

3.   poziva odbor države Georgie za oprostitve in pogojna pridržanja, naj omili smrtno kazen Troya Davisa;

4.   poziva predsedstvo Sveta in delegacijo Evropske komisije v Združenih državah, naj organe ZDA nemudoma opozorita na to vprašanje;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Združenih držav, odboru države Georgie za oprostitve in pogojna pridržanja ter državnemu tožilcu Georgie.